»3   122   ES
,,Saj me nihče ne vidi!"
(flC^ovolj je igranja za danes!" Tako je zaklical France, '¦*n ko je zadnjikrat zagnal žogo v zrak. France je bil deček kakib enajst let. Bil je v četrtem razredu Ijud-ske šole.
Ko se naveliča igranja, spravi žogo v vrečico, obleče jopico in se vrne domov. Solnce je grelo na modrem nebu in pošiljalo svoje toplfc žarke na zetnljo z vso močjo. Ubogi France pride domov ves potan in spehan. Mati mu dado južino. Sestrica pa dela ra-čunsko nalogo v kolu pri mizi. France se obrne do nje, in ko vidi njeno nalogo, zardi in reče v skrbeh: »Tudi jaz moram spisati računsko nalogol danes nisem šc videl ni knjižice ni perese."
BRes, France I" mu odvrne sestra, »kaj bo s teboj? Ves si se poslabšal, odkar so odgli oče na potovanje. Nalog ne piSeš in učiš se prav malo. Kaj bo, ie pojde tako naprej." France zardi na sestrine besede, povesi glavo in gre v svojo sobo. Ko sc vsede k mizi, pre-mišlja, kaj naj počne. Kačunske naloge namreč ni v stanu napraviti sam, ker se po očetovem odhodu ni učil skoraj nič več računstva. Vendar odpre miznico, da si poišče iz nje knjige in računski zvezek. Vesel vzklikne, ko zagleda računski zverek svojega sošolca Pavla. Ta mu ga je namreč posodil, da prepiše leni Francck brez umevanja iz njega nalogo.
Ko privleče knjižico iz miznice, preudarja najprvo, bi li sam napravil nalogo ali bi jo kar prepisal. Naj-bolje bi bilo — si misli — da bi že! na vrt v senco pod Rošato črešnjo. Nato pa de samprisebi: ,,V par minutah lahko prepišem nalogo, potem grem pa lahko pohajkovat po vrtu; čeravno še ne znam nič za julnšnje šolske ure. Saj imamo tudi risanje in petje, zalo pa sem žc davno mojster; saj me gospod učitelj vsakokrat pohvali v tem. Zalo imam čisto vest, čc-ravno ne znam računstva."
To premišljevaje seže France po pero in črnilo lcr se začne ozirali po sobi, ga li nihče ne gleda, ker prepisuje nalogo.
S2   123  L3
Ko jo površno prepiše, odidc na vrl. Pri odhodu pa vtakne nekaj smodčici podobnega v žep.
Ko pride na vrt pod košato črešnjo, začne ogle-dova(i semtertja, ga li nikdo ne opazuje, potem pa grizti sladkor, ki ga je bil ukradtl doma. Nazadnje hoLe še zapaliti smodčico. Pod črešnjo se mu zdi kraj nckako prejavcn ter hi(i zato daleč konec vrta v kot. Tam stoji veličasma lipa. Po celcm vrlu se razširja prijeten duh njenega cvctja. Košate vejc se razprostirajo dalečokoli. Pod drevesom stoji zelena trata in klopi. Tukaj se zabava in hladi Francetova družina v toplem poletju dolgo v noč.
France sede najprvo na klop, a ko mu tam nič kaj ni vžeč, se odpravi na lipo. Tu se mu zdi kraj za kajenje primernejSi. Saj si misli, da ga skozi drevesno listje ,nihče ne vidi".
Ko si poišče na drevesu primeren prostor, kjer bi brez skrbi sedel ter pušil, ledaj izvleče iz žcpa smodCico in vžigalice ter zaCne pušiti, misleč, da ga »nihče ne vidi".
Valčke dima spušča v zrak, z roko pa si podi nadležno muho z nosa. Kmalu je prve smodčice konec. Nato vzame iz škatljice v žepu drugo ter jo prižge. Ošabno sedi med lipovim cvretjem, puši ter si zopet misli: ^Saj me nihče ne vidi."
Kmalu pa zakrije oblak salnce, na vzhodu se pokaže več sivih oblakov, vse kaže na prihod nevihle. Ne dolgo — in vse nebo je ogrnjeno s sivimi oblaki. France se pa ne zmeni za to ter puši svojo smodčico hladnokrvno naprej.
Naenkrat se zabliska, in takoj nato trcšči v drevo, kakih pctdesel korakov oddaljeno od Franceta. Raz-kolje deblo do tal. Nebo šc bolj zatemni, blisk šviga semtertja in grom bobni. Hudo se prestraši France, ko se ulije huda ploha. Naglo spleza z lipe ter hili domov,
Dež pa postaja vedno močnejši. Vmes prilelava tudi.sodra, da hudobni France skoro opeša in ne more dalje. Ulrujen se vsede na Stor, ki stoji pod črešnjo. Dečkova obleka je že skozi premočena. France sedi na štoru,  trepeče od  tnraza,   pred   očmi  mu švigajo
S3   124  V&
bliski in bobneči grom ga pretresa. Strahu se zdrzhe in leže v Iravo. Tam oslane, dokler ne mine nevihta.
Mati niso bili v skrbch, misleč, da je France pri sosedovem Stanku.
Kmalu pa poneha nevihta; lahek dežek zaine padati in sedmerobarvna mavrica se prikaže na nebu. Vse kaže na boljše. Svetlo solnce se še enkrat pokaže in orumcni vinorodne gričke.
Ko vidijo mali, da še ni Franceta domov, gredo najprvo k sosedovim; ko ga pa tam ne najdejo, se odpravijo iskat ga po vrtu.
France se ravno dvigne iz Irave, ko zagleda ne-daleč od sebe skrbljivo — mater. Pa mati se še bolj prestraštjo, ko zagledajo otroka v takem položaju, upadlega in do kože mokrega.
Dobra mati ga popeljejo domov. Tu mu'pre-skrbe suhe obleke in ga denejo v gorko postelj. Mirno zaspi France in leži do drugega jutra, dokler ga mati ne pokličejo. France sicer te more govoriti, pa loži, da ga Se vedno nekaj boli v prsih in zato ne more vstati.
Mati  pokličejo  zdravnika.   Ko ta pride  mu  po-  . toži France  svoje  bolečine.  Pove  mu  tudi, zakaj   je bolan, da je sedel na lipi ter pušil smodčice. Medtem pa je prišla nevihta, da ni mogel domov.
Hudo je bil France bolan, imel je vnetje pljuč. Dobri zdravnik mu je pomagal z zdravili, kar je le mogel in znal. Mali in sestrica sla mu pa Ijubeznivo stregli.
Medlem so prišli ole s polovanja. Žalostno so g^eflaV) na ^o^inega sirfita.
Francetu,pa ni dala vesl mlru. Nekega dne po-kliče očcta. lzpove jim vse, kar je počenjal, odkar so bili oče na potovanju. Pove jim tudi odkritosrčno, da je v šoli nazadoval. Nazadnje jih pa prosi mito, naj mu vse odpuste. Oče, videč sinkovo kesanje, mu vsa odpuste. Le zapovejo mu, naj se v bodočnosti poboljša. Pripovedujcjo mu tudi, kako škoduje kajenje mladim Ijudem, in da ne sme slorili kaj takega nikdar več
France je ostal mož beseda Ko je popolnoma ozdravel, se je začel pridno učiti, tako da je popravil,
S3   125   PS                            ^^
kar se je prej poslabšal Tudi kajenje smodčic je opustil. Ves se je izpremenil po bolezni; pomislil ]'e, da ga je Bog videl, ko je kadil smodčice misleč, da ga »nihCe ne vidi", 3 ta ga je zalo kaznoval z bolez-nijo. France je postal pozneje najblažji in najpridnejšt fanl v celi okolici. Vsi so ga radi imeli.
Slavko Planinski.