apletou d. ctat Kmetijſke in rokodélſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. N S. V ſrédo 21. Svezhána. 1844 Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. očivaje od hudiga dela Pod zeleno lipo gosto — Bila sveta je nedela Gledal starčik ljudstvo prosto: Njega dni so časi bili, Zdihne, — oh pa so minili! Res, ko smo mi fantovali, Tudi smo na vas hodili, In ko smo še možovali, Smo ga kak poljičik spili; Ali spačen kôt sadajni Vender ni bil svet nekdajni. Glej fantiča v ustih z pipo , Dolgo ni kar hlače nosi; Ravno gleda sim pod lipo , Rec' mu, raj' naj kruha prosi. Vidiš sosed! to ni bilo Njega dni — de b' pač minilo! Glej nečimerne deklice, Vence nos'jo v njedrih svilnih; Če je ravno otročje lice, Nepačnosti je obilnih. Njega dni je to scer bilo, Pa ne vender z tako silo. Zdaj poglej pa korenjake, In ozri se na dekline , Al si vidil nekdaj take Per poroki bogatine ? Njega dni to pač ni bilo , Pa saj jih bo že minilo. Če se sadnjič na možake In na njih ozreš sopruge, Ne deržiš jih za rojake , Té za hčere semlje druge. To saj njega dni ni bilo, Tode se je premenilo! Blagosloveč dobe bivše *) Starčik od počitka vstane, Leta pa hvaleč minivše Pošlje še ta zdihlej na- nje: Njega dni so časi bili! Pač ko bi se povernili! A. P. Reja shidnih zhervov ali goſénz. (Na dalje.) B. Kakó ſe shidni zhervi isléshejo, kakó dolgo shive, in kaj ſe s njimi veſ zhaſ godí. a) Kakó ſe shidni zhervi isléshejo. Is eniga lota zhervniga ſemena ali salége, ſe isléshe okoli 20,000 zhervizhev. To ſeme ſe kupi tam, kjer zherve imajo in shido perdelju- jejo. Vezh plemenov jih je, ſo beli, ki belo shido dajo, slo rumeni, ki rumeno, in drugi, ki ru- menkaſto shido predejo. So tudi vezhi in manji, pervi ſo laſhki, drugi ſhpanſki zhervi. Vezhi de- lajo vezh, manji manj shide. Kadar murve she perje imajo tolikſhno ka- kor deſetiza, ſe zhervno ſéme ali saléga vsame is ſuhe in hladne ſ-hrambe in na gorko perneſe v kozho, kjer je treba tolike gorkote, kakorſhno ima sdrav zhloveſhki shivot, in tudi sunej bodi gorkota ne manji od 14 ſtopinj (Grad), kar ſe s gorkomeram smeri; in de ſe hitrejſhi isleshejo v 6, 8, 10 ali 11 dnéh, vezhidél sjutrej, je tréba Njega dni! žené. ) nekdajne čase. 30 gorkoto smirej vezhi delati od 14 — 20 ſtopnje, vezhi ne, in povſod enako, pozhaſi raſti s njo. Ta gorkota ſe naredí, ko ſe v pezhi sakuri, zhe dalje bolj, de gorkomer potrebne ſtopnje kashe. Nekteri ſo naredili gorkoto, ko ſo ſe zhervi legli od 16 — 19 ſtopnje, potlej pa, ko ſo ſe slegli, ſo smirej per 16. ſtopnji oſtali in je dobro bilo. Sedemnajſt do oſemnajſt ſtopinj gorkota je, kakor sunej kak lep gorak pomladnji dan. Ko miſliſh tadaj zhervno ſeme ali salégo isle- zhi dati, deni ga, kakor je rezheno, na gorko, na popir, ki je na ſtranéh pervihan, vſak ſebi, in ga vezhkrat malo nalahko preméſhaj, kir ſkuſh- nja uzhi, de to veliko pomaga, de jih gorkota povſod enako ſprime. Nekteri noſijo tudi zhervno ſeme v popirji ali pa na platni per ſebi na go- lim shivotu v nederji, de ſe od shivotne gorkote isléshejo. To ſe lahko sgodí, kadar ga ni slo veliko. Farba zhervniga ſemena je, préden ſe zhervizhki isléshejo, zhernkaſta, ſiva, pepélnata; ko pa belo poſtane, sazhnó zhervizhki is njih leſti; majhni ſo, de ſe komaj vidijo. De ſe to prej sgodi, deni popir, na kterim je zhervno ſéme, takó, de bo tudi od ſpodej ſkos popir gorkota mogla. Torej ſe popir raspne po jesbi, po latah, in de bo smirej enaka gorkota povſod, sakuri v pezhi, sjutrej, opoldne in svezher, zhe ni sunej poſebno gorko. Zhe je pa sunej in snotrej doſti gorkó, ni tréba kuriti. Je kozha prevrozha, poſtavi v hiſho ſkledo vode; ſapa bo prijetniſhi, in zher- vizhki ſe bodo laglej slegli. Ko ſe zhervizhki isléshejo, jim prezej meh- kiga murvniga perjizha na popir ſèm ter tje de- ni; zhervizhki bodo sazheli nanj leſti in jih boſh s perjizhem podſtavſhi popir lahko preneſil, kjer imajo biti. Potlej zhervizhi jedó nozh in dan do ſpanja. Kir ſe zhervizhi ne isléshejo vſi kmalo, in je vunder veliko leshezhe, de ſo vſi zhervi enake ſtaroſti in velikoſti, in de vſi eno in enako hrano in shivesh dobivajo, je tréba zherve, kteri ſe tiſti dan isleshejo, vkup imeti. Tudi pomaga, zhe perve zherve malo bolj na hladnim imaſh, ali pa jih malo ſtradaſh, une posnejſhi pa bolj na gorkim imaſh, in jih bolj paſeſh, de perve doidejo. Potlej ſo vſi enako veliki, in lahko po tem vſe enako dershiſh. Torej daj perve dni pervim le enkrat, posnejim pa dvakrat jeſti. Ohrani tudi dan, kdaj ſo ſe islegli, de boſh vedil, kdaj bodo pervizh saſpali. Ko ſe zhervi isléshejo, morajo gorkoto imeti, kakor je sgorej rezhéno, nikoli manjſhi od 16 ſtopinj dokler shivè, pa tudi vezhi ne od dvajſete. Na merslim pozhaſi raſtejo, slo saſtajajo in shido malovredno ſpredejo, ſizer pa jim sa shivljenje hlad ni ravno ſhkodljiv. Prevelika gorkota pa, vezhi od 16 ſtopinj. in pa mokrota je zhervizhem slo ſhkodljiva. Zhe je prevelika gorkota v hiſhi, ſe okno odpre; zhe je pa v kozhi mokrotno, ſe v pezhi sakuri. Zhe ſe ne vé, ali je mokrota tolikſhna, de zhervam ſhkoduje, ſe poſkuſi tako le: Vsemi ſolí, deni jo na okróshnik (taljar) ali na miso. Zhe poſtane mokra, pomeni, de je ſapa v kozhi premokrotna, torej sakuri v pezhi, de ſe mokrota poſuſhí. Sdravje zhervov ſe kashe na njih farbi, ki ne ſmé biti ne zherna ne rudezha, ampak per laſhkih sagorelo-koſtanjaſta, per ſhpanſkih pa ſivo- pepelnata. Dôbro je nekaj jajzhik ali zhervniga ſeme- na perhraniti, de, zhe pervi ſhkodo terpe, ſe drugi ſpet isléshejo, in s njimi samoreſh kaj pozheti. (Dalje ſledi.) Némſhka ali Luzernſka détela* mózhna podpora kmetovavzam. Redka je sima, ſhe redkeji ſpomlad, de bi polága kmetovavzam ſkerbí ne delala. Vzhaſi je pomanjkanje klaje tako veliko, de ſe zelo sa dragi dnar teshko dobí. Zent ſlabe merve gré sa gol- dinar. Tam pa tam vboga shivina golo ersheni- zo, ali ſhe zelo ajdovſhnizo tôlzhe, in ſe vé, de per takim shiveshu grosno is-hujſha, toliko de shiva oſtane. Marſikteri firomak mora sa maj- hin dnar dobro shivinzhe prodati — le sato, kir ga nima s zhem prerediti. Drugi ſe pa hudo v dolgé sabrede, de shivino ohrani. Ko je létaſ — k ſrezhi — drugazhi, kdo vé, kaj pa teko- zhe léto perneſe ? In vunder imamo pomozh, de ſe koj vſak kmetovavez lahko take shivinſke lakote otme: Luzernſka ali drugazhi rezhena némſhka détela je ta neprezenljivi dar boshji, s kterim ſe lahko vſako leto lakota od shivinſkih hlevov odpodí! De kmetovavzam klaje premalo hodi, vezhi- del od tod pride, ker po léti velike kóſe trav- nikov sa prilaſte pokoſijo. Tako ſe malo sa ſu- ſhino nakoſi, in po simi ſe ne vé, od kod pre- shivitek sa shivino dobiti. Kdor ſe pa hozhe sa simo oſkerbeti, pa sa veliko zeno travnike v najém jemlje, de imá sa dobizhek le ſhkodo. Ko bi ſi taki kak koſ semlje s nemſhko detelo obſjali, bi jim ne bilo treba, ne travnikov sa prilaſt tratiti, ne ptujih travnikov v najém iſkati. Med vſimi seliſhami, ki ſo sa klajo, mende némſh- ka detela narvezh vershe, narmanj ſhe enkrat toliko, kakor naſha domazha detela; sakaj po petkrat in ſhe zelo ſheſtkrat je vſako leto sa ko- ſiti. O Shent-Jurjovim she imaſh prilaſt; in zhe ſi jo toliko naſejal, kolikor jo mora sa tvojo shivino biti: imaſh potem prilaſti neprenehama bliso vſih Svetnikov; ker, kakor s koſhnjo do sadnjiga konza njive prideſh, je per pervim she sopet velika sa koſiti. In naj bo léto ſuho kakor mu je drago, nizh ne déne: nemſhka *) Kir ta detela v nekterih krajih 4 — 5, in nekterih zelo 10 — 15 let in dalje v semlji obſtoji, je tudi ime »vezhne detele« dobila. 31 detela, ki s ſvojimi korenini ſilno globoko ſéshe (de le ſvét ni prevezh kamenít), sa ſuſho nizh ne vé, in je vſa lepa selena v ſredi poshganiga polja. Sa prerajtati, koliko bi jo bilo potreba sa tvojo shivino naſejati, ti le toliko rezhem, de kar obſejeſh s tremi funti tega ſemena, namrezh 400 klafter semlje, jo je sa troje govedov zhes sa doſti. Koſiti jo je pa ſhkoda, dokler ni ſhtiri tedne ſtara, pa ſe tudi ne ſmé zhes ſheſti teden pu- ſhati, drugazhi je prerobidaſta, ne sadene toliko, in jo tudi shivina ne jé vezh tako rada. Ko bi jo pa shivina ne samogla proti pojeſti, ali ko bi ſe prilaſt drugazhi vméſ dobivala, poſtavim, ka- dar ſe turſhiza rédi, ali vinogradi zhedijo i. t. d., naj ſe pa tiſta detela, ki bi hotla she ſtara per- hajati, sa ſuſhino pokoſi: tudi ſuha shivini do- bro de, in ji je prijetna. Pa praviſh: „Premalo njiv imam, de bi jih ſhe sa shivinſko klajo obrazhal.“ Nikar. Imaſh ſhe smeraj velik dobizhek. *) Enkrat ſe ti shivi- na lepſhi redí od nemſhke detele, kakor od vſake druge polage, in zhe ſo molsne krave, dajo vezh mleka in boljſhiga. Tudi, ta detela shivine ne napihuje takó, kakor domazha. Ko shivina v hlevi ſtojí, in ſe le toliko na dvoriſhe ispuſha, de ſe sdraviga sraka naſopí, dobiſh ve- liko dobriga gnoja. de lahko druge koſe ſvojih njiv dobro gnojiſh, in is njih vezh perdelka do- biſh. kakor drugazhi is zeliga ſvojiga njivja, ko bi bilo ravno ſlabeji pognojeno. (Konez ſledi.) novo pinjo imajo. Jakop Jelenik ſizer Ma- zhek, misar v Teſhinji (med Shent-Petram in Shent-Jakobam) jo je po obriſu in poduzhenju — v novizah Nr. 18. perviga Liſtopada 1843 dani- mu — naredil. V 5. minutah, pravijo, jim ſrovo maſlo (puter) naredí! V poprejſhnih pinjah ſo po zele ure medli, in vzhaſih ſhe vmedli nizh!! Loviti, in nizh vjeti; v potu ſvojiga obrasa de- lati, in nizh sa to imeti; dolgo meſti, in nizh vmeſti — je hudo in soperno sadoſti. Kolikanj manj truda bo s medenjem v nove ſorte pinji! in kar je ſhe boljſhi — koliko manj zhaſa bo po- trateniga, ki ſe je v ſtarih pinjah samedil! Zhaſ je denar, pravijo Anglijani. Pa to ſhe ni vſe. Zhe bo te nove ſorte pinja povſod tako dobro ſlushila, kakor per naſ, ſe bo moglo po pravizi rezhi: G. Ferlan ſo s ſvojim snajdilam (Bog jim plati!) krivimu obdolshenju in marſiktérimu vrashnimu oddelvanju zopernije per medenju sa vſelej konez ſtorili. — Le ene ſorte zopernija je, po kteri ſe tudi v novi pinji dolgo ne dá vmeſti; in to le tiſti snajo, ki v navadi imajo: s mlekam in ſmetano tako ravnati, de ni kaj v pinjo djati. Prav ſmeſhno je, kar od take zo- pernije ſtara peſmiza pravi: Mazhka je mevkala, Şmetano ſnedla; Baba je revkala, Dolgo ni vmedla. Kjer je jesik poſnemavka — kaj bo pinja? V Shent - Jakobu, 6. dan Svezhána 1844. J. Marouſhnik Ferlanova pinja v Roshni Dolini na Koróſhkim. Shimon Pipan, kmetovavez v Shent-Pe- tru v Sgorni Roshni Dolini mi od 3. tega meſza piſhe **) de per njegovimu ſoſedu Krauzarju, To je ravno velika napaka naſhih kmetiji, de le vezhidel vſe polje s shitam obſejejo, premalo polja pa sa shivinſko klajo obrazhajo. Dokler ne bo prave mere med poljam sa shito, in med poljam sa shivinſko kermo, bo kmetijſhtvo smiraj peſhalo. Zhe kerme sa shivino dovolj ni, tudi ni shi- vine; — zhe shivine ni, ni gnoja; — zhe gnoja ni, ni do- briga polja; — zhe dobriga polja ni, ni shita; — zhe shita ni — ni denarjev; zhe denarjev ni, kaj hozhemo pozheti?? Sgovarjajte ſe, kakor hozhete: to je gola reſniza! Drugazhi ravnajte, zhe hozhete, de vam bo kmetijſhtvo vezh verglo! Vredniſhtvo. ) Zhaſtitljivi goſp. Marouſhnik ſo nam prav vſtregli s tém, ki ſo nam laſtno Pipanovo piſmo poſlali, ki ga naſhim bravzam prav radi prebrati damo; tako le ſe glaſí: „Viſoko vredni Goſpod!" — V naſhi ſoſeſki ſmo po tiſti podobi, kakor je v 18. liſtu pretezheniga leta Ferlanova pinja nari- ſana bila in popiſana, tudi eno novo ravno tako pinjo nare- dili, ki je tako dobra, de ſe je v nji v petih minutah puter ſtoril; fizer ſe je mogel po dvé uri vezhkrat poprej meſii, de ſmo puter dobili. Sato Jim jeſt nasnanje dam, ali jo bodo hotli pogledat priti. Ta pinja je per Krauzarju in jo je Ma- zhek naredil v hiſhi Krauzerjevi. To bi bilo dobro, de bi Oni, viſoko vredni Goſpod! to novizo v Ljubljano piſali, de, kakor Krajnzi, imajo tudi Koróſhzi tako Ferlanovo pinjo. Pipan s./r. St. Peter 3. Şvezhana 1844. *) Urno, kaj je noviga? (Od ſtraſhnih neſrezh) ſmo brali, ki ſo ſe proti konzu Proſenza od ſneshenih plasov v Tirolu, v Şpodnim Eſtrajhu in okoli MariaZela sgo- dile; bliso Hoenberga v Spodnim Eſtrajhu ſo ſne- sheni plasi dvoje bajt saſuli, kjer je vſih trinaj- ſtero prebivavzov, in tudi nekaj shivine pod ſne- gam konez vselo. — (Po Tershaſhki shelesni zeſti), ktera je dosdaj ſhe le do Glognize isdelana, ſe je lan- ſko leto (1843) 1 milijon in 179245 oſéb (per- ſhon) in 1 milijon 204220 zentov blaga prepela- ekih dvanajſtero lo. — Lepa mnoshiza, ktéro je le n shelesnih konj prepelalo! — (Nar ſtarejſhi vino), gotovo nar ſtarejſhi na zelimu ſvetu, je v kletu (keldru) meſtne goſpoſke v Bremenu na Nemſhkim. To vino je vezhidel od shlahtne terte Rajnſkih vinogradov, ktéro je bilo v letu 1624 nakupljeno, in je ſedaj 220 lét ſtaro. Ne prodajajo ga; ampak ſam Bremenſki meſtni po- glavar (purgarmojſter) ima pravizo, ſam sa ſe vſako léto le enkrat natozhiti ſi ga dvoje ſtekleniz (flaſh), sa ktére mora pa 30 toljerjev plazhati. Srezhen poglavar! ki ga taka kapljiza doletí. Tode nam ſe predraga sdi! (Od deshelſkih ſhol na Ruſovſkim) ne svemo prav nizh koriſtniga in veſeliga. Sa 17 mi- lijonov ljudi nimajo Ruſi po zelimu Zeſarſtvi nizh vezh, ko 38 deshelſkih ſhol, in sa vſako je do- voljeno okoli 383 goldinarjev. Vſaki uzhitel bi jih okoli 447370 duſh pod ſabo imel, ako bi vſe ho- dile v ſholo. 3 (Preroki vremena) ſo letaſ slo neſrezhni. Stolétna pratika je 10. Svezhana tak mras pre- rokovala, de ga taziga she vezh let ni bilo. Kakó ſe jim je ta sopet smedla? — Ob tlà je njih prero- kovanje sa ta dan. Sneshílo in deshvalo je vunder tiſti dan tako, de je bilo kaj. — To pa nizh ne dé; — pratikarji imajo she sopet sa drugo léto vreme vbrano in perpravljeno — radoverni ljudje jim pa bodejo sopet verjeli! Sméſ. (Stajerskiga Slovenca) Danica horvat- ska tako popiše: „Stajerski Slovenec nima s Nem- cam nič v sploh, kakor de sta obadva poljodělca. — Slovenec je zgovoren, gibek in gostoljuben do po- trate. Ni še v njem narodni ponos (Nationalstolz) vgasnil, in nič ga ni v njem oslabilo in istrebilo; in to očitno priča, de se v tem narodu še čista iskra dušne jakosti najde. Slovenec imá ojstro potegnjeno obličje, on je nježen, cel in jak človek. Černo oko mu je iskreno, lice rudečkasto, živo in z neko nepo- pisljivo otožnostjo (Melanholie) prevideno, kar nje- govo pravo slavjansko rodovino kaže. Slovenec je bogoljuben, pobožen in sapovedi od cerkve mu dane, natanjko izpolnuje. Cèrkve na visočinah zida ali pa na hribih s logmi olepšanih, od kódar s radostjo (veseljem) polje, gleda, ktere mu je Bog sa domo- vino odločil. Živež njegov je prost in malokadaj se pri velikih obédah opotavlja. — Kakor drugi Slav- jani so tudi Slovenci bogati s narodnimi povestmi in pesmami." (Z. k. Ljubljanſko bukviſhe) ima vſe ſhté- ri sveske Vodnikovih „noviz"; na pervimu liſtu perviga sveska beremo naſleden rokopiſ, ki ga je Vodnik 30. Roshnizveta 1798 s laſtno roko sapiſal: »Ozhe Marka Pohlin me je Krajnſko piſati uzhil 1773; ali od takrat ſim is lupine slesel inu ſe v téh novizah drugazhi is vſih doſedajnih Krajnſkih piſalzov norza delati sazhnem. Eger me je nagovoril, rad ſim moje tumpaſto pero njemu v ſhtéro po- ſodil; ſe krémshim, ſe pazhim in gledam, kako bi naſh jesik nar bolj po drugih she oſnashenih europejſkih jesikih perresal. Bra- Valentin Vodnik s./r. vez! ti bóſh ſodnik.« — Sgorej imenovane „Ljubljanſke novize“, ktére ſo priſhle od léta 1797 do léta 1800 na dan, je natiſkoval in v salogi imel Fridrik Eger, goſpod V. Vodnik je bil pa njih vrednik. Od sazhetka ſo hodile vſaki teden po dvakrat na ſvetlo; pla- zhovale ſo ſe v salogi sa zelo léto po 3 goldinarje, po poſhti ſo pa po 6 goldinarjev veljale. Posneji ſo jih pa le vſaki teden enkrat na ſvetlo dajali, ter ſo ſe v salogi po 2 goldinarja, po poſhti pa po 4 goldinarje prejemale. Brale ſo ſe v njih vezhidel le deshelſke in vojſkine pergodbe. — Po osnanilih, ki jih je Vodnik v novizah ſem ter tje rasglafil, je mogel on veliko shaloſti in neprijetnoſti od ſvojih bravzov preſtati. — Na sadnjimu liſtu léta 1800 ſtoji sapi- ſano: „V' prihodnim lejto nebodo krainſke novize vezh ven dajane." In per tém je tudi oſtalo! Po kerſhanſkim razhuni ali rajtingi ſe je pergodilo pred 5827 léti ſtvarjenje ſvetá. 4526 je bil Babilonſki ſtolp (turn) sidan. „ 4137 je bil pervi ſvét pokonzhan. „ 3960 „ je bil Abraham (ſtari ozhak) rojen. ſo snajdli umnoſt ſvét meriti. 3703 ſo bile ſolnzhne ure snajdene. 3459 ſo Israeljzi is Egipta odſhli. 3354 „ je bila Troja rasdrobljena. 3027 je bil David paſtirzhik sa kralja „ 2876 isvoljen. 2597 je bil Rim ſosidan. je Juli Zeſar pratike popravil. 1889 je bil naſh odreſhenik Jesuſ Kri- „ 1844 ſtuſ rojen. ſo jeli perve ſhipe delati. „ 1594 ſo jeli na Némſhkim vinſke terte „ 1567 ſaditi. ſo pervi svonóvi pod ſhkofam Pav- „ 1444 linam v Noli na Kampanſkim v laſhki desheli sapéli; savoljo tega laſhko in latinſko imé Campana, svon. ſo jeli perve mline na vódah ſtaviti. ſo jeli na Laſhkim na ſhipe riſati (malati). ſo Franzosi sazheli orglje delati, pa klavirje. ſo poſkuſili v Kordovi na Shpan- ſkim zéſte vterdovati ali flaſhtrati. ſo perve góſli saſhkripale. (Dalje ſledí.) 1309 „ 1124 1086 994 994 „ „ „ 844 „ Nasnanje. Travne in vertne ſemena ſvojiga pridel- ka ſo per meni v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französisch Raigras) funt po 20 krajzerjev in mazhjiga rèpa (Thi- mothäusgras) funt po 30 krajzerjev. Tudi imam ne- koliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlaht- nim perjam po 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteri- letnih lepih in sdravih murvinih drevzov, vſaziga po 4 krajzerje v prodaj. Dr. Orel. Popravki. V pervimu rediku v 4. verſtici peſme »Zimske misli« po- prejſhniga liſta, proſimo de bi meſt: Ogrinjalo belo krije se bralo: Krilo belo krije. Dalej v 5. rediku meſt: Jezérov, — jezerov (bres vdarka). U Ljubljani U Krajnju Shitni kup. 14. Svezhána. 12. Svezha- na. fl. kr. fl. kr. Pogled v pretezhene zhaſe. Miſlimo, de vam bomo nekoliko vſtregli, zhe vaſ nektérih ſpomina vrednih pergodeb in umetnoſt opomnimo, ktére ſo ſe she v ſivi ali v ſredni ſtaroſti pergodile, ali jih imamo pa is novih zhaſov. Pove- dali vam bomo pred koliko létmi ſo jih umni in pre- briſani moshje snajdli in popiſali; le rasumite naſ: 1 mernik l'ſhenize domazhe banaſhke Turſhize Sorſhize- Ershi . . Jezhmena . Proſa . . Ajde . Ovſa „ „ „ . 1 1 3 8 57 5 38 1 1 Zena preſhizhev v Krajnju 12. Svezhána: Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. 28 28 5 38 21 V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Josheſ Blasnik.