1 Leto XIV. 1 3tev. 13	teLCPON UR£DN|$TVAt R-M U P R A V P • 2S—61 Id J&_«7 ^ NIC A CFI IP Prešernova 3. tel. 280 postni Cfkovni račun ii.aoo	Maribor, sreda 17. januarja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1*—
Garancije za vse nevtralne države
Pogajanja s Švedi in Norvežani kljub demanti em — Poostravanje in Skandinavci traja dalje — V Belgiji in Holandiji se presoja
PARIZ, 17. januarja. United Press. Ministrstvo zunanjih zadev opozarja na možnost skupne akcije Nemčije in Sovjetske zveze proti nevtralnim državam v zahodni in vzhodni Evropi ter obljublja takojšnjo in uspešno pomoč Francije in Belike Britanije vsaki nevtralni državi, ki bi bila napadena. V tej objavi se na-glaša, da ne obstaja samo nevarnost za Belgijo in Holandijo, ampak tudi za skandinavske države in države na evropskem vzhodu.
STOCKHOLM, 17. januarja. United Press. Kljub londonskemu uradnemu demantiju. da ni med angleško vlado in vladama norveške in švedske nobenih pogajanj za garancije, se vendarle trdovratno vzdržuje vest, da je angleška vlada sama poslala obema imenovanima vladama pismeno ponudbo za obrambo v primeru, ako bi bila njuna neodvisnost ogrožena. Nasprotno od prejšnje vesti, da ie švedska odklonila to ponudbo, se izjavlja, da nista niti Oslo niti Stockholm se odgovorila na angleški predlog.
SOVJETSKA KAMPANJA PROTI SKANDINAVIJI
MOSKVA, 17. januarja. Exchange Te-legraph. V Sovjetski uniji se je pričela kampanja tiska in radia proti Švedski in Norveški. Tako je moskovski radio poročal, da Sovjetska unija ne more mirno trpeti,' da bi Švedska in Norveška še dalje podpirali finske »belogardiste«, hi ne delalo na lastno pobudo, ampak na nasvet tujih sil.
ŠVEDSKA IN NORVEŠKA SE NE BOSTA VDALI
STOCKHOLM, 17. januarja. Exchange Telegraph. Tako švedska kakor norveška vlada sta sklenili, da bosta kljub sovjetskemu protestu še dalje dovoljevali prevoz bojnega materiala za Finsko čez svoje državno ozemlje, stoječ na stališču, da s tem ne kršita nevtralnosti, kajti sov-'etska vlada sama izjavlja, da s Finsko
unija ni v vojnem stanju s Finsko, Švedska in Norveška sploh ne moreta kršiti nevtralnosti.
NOVI UKREPI SKANDINAVCEV STOCKHOLM, 17. jan. Švedska in Norveška sta odredili, da se v največji naglici pošlje vojni material na Finsko ter da se pohiti s klicanjem rezervistov pod zastave. Cenijo, da je že sedaj preko 10 tisoč Skandinavcev na Finskem.
POLOŽAJ BELGIJE IN HOLANDIJE
BRUSELJ, 17. januarja. Reuter. Belgijsko zunanje ministrstvo je izdalo včeraj poročilo, v katerem pravi, da je postal položaj polovic, boljši. Vendar Je bilo na uradnem mestu mogoče izvedeti, da položaja ne presojajo tako, kakor da je že dokončno minila vsaka nevarnost. Prav tako se čuti olajšanje tudi v Holandiji. Holandska vlada ni pokazala nobene nervoznosti, ampak je odredila le neke ukrepe, ki so se ji zdeli potrebni za zaščito meje. Ti ukrepi so bili samo re-
ni v vojnem stanju. Ako pa Sovjetska i akcija na nervoznost, ki je zajela Belgijo.
razmerja med sovjeti položaj bolj mimo
ANGLEŠKO MNENJE O POLOŽAJU
CURIH, 17. januarja. Neue Ziircher Zeitung« objavlja poročilo svojega londonskega dopisnika, v katerem pravi, da izostanek pričakovanega napada na Belgijo in Holandijo po angleškem mnenju ničesar ne spreminja na položaju. V Londonu stoje na stališču, da čuječnost obeh držav na mejah tako dolgo ne sme popustiti, dokler bodo na drugi strani zbrane velike nemške čete. Ako se akcija ne prične danes ali jutri, to še ne pomeni, da je šlo le za slep alarm ati da nevarnosti sploh ni.
SPAAKOVE KONFERENCE S POSLA-NIKI
BRUSELJ, 17. jan. Reuter. Belgijski uradni krogi drže v največji tajnosti razgovore, ki jih je imel zunanji minister Spaak s poslaniki Velike Britanije, Francije in Nemčije. Posvet je veljal presojanju mednarodnega položaja v zvezi z zadnjo napetostjo v Belgiji in Nizozemski.
Velika bitka pri Salli se bliža odložitvi
Na vseh ostalih odsekih sovje?sko-finske fronte vlada sorazmerno zatišle — Sovjetski letaki metali tudi zažigalne bombe —Poročilo o švedskih prostovoljcih
STOCKHOLM, 17. januarja. Havas.
Položaj pri Salli se bliža končni odločit-
vi. Finci so prepričani, da dela čas v njihov prilog in da so se njihovi izglcdi v zmago toliko povečali, v kolikor boji dalje časa trajajo. Po zatrjevanju strokovnjakov so sovjetske čete, ki se bojujejo Pri Salli opremljene in oborožene dosti bolje, kakor vse druge sovjetske čete, ki so bile doslej poslane v boj proti Fin-cem. Vendar se zdi, da izgubljajo sovjeti upanje na uspeh te > bitke in so zato že Pričeli umikati svoje težko topništvo. Havasov dopisnik se je sreča! na bojišču tlJdi z znanim finskim pesnikom Kosanje-nijem, ki mu je dejal, da je videl tisoč sovjetskih konj, kako so sestradani begali po snegu, pa tudi sovjetske vojake,
ki so ranjeni pokoncu zmrznili.
MOSKVA, 17. januarja. Havas. V poročilu sovjetskega poveljstva stoji:	Na
sektorjih Murmansk, Uhta in Repoli iz-vidniška aktivnost. Na sektorju Petroza-vodska se boji med posameznimi pehotnimi edinicami nadaljujejo. Na Karelijski ožini manjša topniška aktivnost. Poizkus sovražnika, da bi prevzel iniciativo na vsej fronti so sovjetske izvidnice onemogočile. Sovražnik je imel pri tem velike izgube. Sovjetsko letalstvo je izvršilo več izvidnlških poletov ter bombardiralo železniška križišča in vojaške objekte.
MOSKVA, 17. jan. Havas. Moskovski radio priznava, da sovjetsko letalstvo uporablja v vojni na Finskem zažigalne bombe. V poročilu je bilo javljeno, kako
so sovjetski letalci napadli železniško progo in hiše, v katerih so bili finski vojaki. Zažigalne bombe so imele mnogo opravka, je zaključil napovedovalec.
STOCKHOLM, 17. januarja. Havasov dopisnik poroča, da mu je uspelo priti do švedskih prostovoljcev. Napravili so nanj najboljši vtis. Občudoval je naglico, s kater0 so uprabljali protiletalske topove, ko je bil dan alarm. Med prostovoljci je več uglednih švedskih osebnosti. Opazil je tudi zeta ministrskega predsednika in dva njegova brata, več profesorjev, novinarjev itd. Pripadajo razni starosti in raz nim stanovom. So vmes inženirji, trgovci in ljudje od 18 do 55 leta. Zelo mnogo je tovarniških delavcev.
glavni vodja
DIMITROV
komunistične v svetu
propagande
Roosevelt za denarno pomoč Finski
WASHINGTON, 17. jan. Havas. V pis-podpredsedniku Garneru in predsed. niltu predstavniškega doma je Roosevelt poslal predlog, v katerem zahteva pove.
Čanje pomoči Finski. V pismu pravi med drugim: Ko je Finska minili mesec plačala redno anuiteto svojega dolga USA, sem ukazal finančnemu ministru, naj ta denar spravi v poseben fond v pričakovanju, da bo kongres v tem pogledu sklenil svoje.
Brez dvoma obstaja v USA želja, da se Finski finančno pomaga, da bi lahko na. kupila potreben vojni in prehranbem ma. terlal. članom kongresa je to znano, vprašanje kredita je v odločitvi kongresa, vlada bo kmalu razpravljala o številnih Prošnjah za posojila tujim državljanom,
Posebno v skandinavskih in južnoafriških
državah. Kongres bo imel izbirati o predlogu, ki je, bil stavljen za razmeroma majhno vsoto že pred meseci. Zahtevi po posojilu bo zadovoljeno v meri, kolikor dopušča zakon o nevtralnosti. Povečanje kreditov v tem času ne pomeni nevarnosti vpletanja v evropsko vojno.
WASHINGTON, 17. jan. Demokratski predstavnik Newyorka, Seler, je predložil načrt zakona za denarno pomoč Finski v znesku 50 milijonov dolarjev. Z denarjem naj bi se nakupil potreben vojni material, posebno polavtomatske puške tipa Garland in protiletalske baterije. Seler je dejal, da ne sme nikogar zadrževati, da bi ne prožil pomoči hrabrim Fincem v bojih proti napadalcu.
Mraz do 46 stopinj pod ničlo
1700 milijonov dolarjev za vojsko
_WASHINGTON, 17. jan. Havas. Arne riški vojni minister Woodring je podkrepil- pred parlamentarnim odborom za Roosevelt°v predlog o odobritvi .ro'h'1- dolarjev za pojačenje stanja ameriške vojske. Naglasil je, da bodo ubA le s pojačenjem vojske mogle govo-\v 0 *V’ru‘ poročilu o stanju volske je VVoodring dejal, da je treba samo za Orambo Panamskega kanala, Portorice,
Havajskih in Filijiinskih otokov blizu 70 tisoč mož. Na celini bi ostalo tedaj le 120 tisoč mož. Efektivno stanje 400 tisoč mož bi bilo treba v primeru potrebe takoj povišati na milijon vojakov.
CHAMBERLAIN PRI KRALJU
LONDON, 17. januarja. Reuter. V Buk-kinghamski palači je kralj sprejel v avdienco predsednika vlade Chamberlaina.
KODANJ, 17, jan. DNB. Skandinavske države in Dansko je zajel nov mrzli val. V nekaterih krajih Švedske ter v Stockholmu so v minili noči zabeležili —24°.
Na Danskem močno sneži, prometne ovire so zaradi snega zelo velike. Tudi na morju je zaradi gostega sneženja promet oviran, ladje so prihajale v pristanišča z veliko zakasnitvijo. Nekatere prometne zveze so ukinili. Danska ladja »Chi-le« se je zaradi močne burje v zalivu Latigerju potopila.
MOSKVA, 17. jan. Mrzli val, ki je za-
jel sovjetsko Rusijo, ne popušča. Sinoči so imeli v Moskvi —40°.
MOSKVA, 17. jan. Havas. Temperatura, ki je še zjutraj beležila —38°, je do 17. ure popoldne padla na 42 stopinj C pod ničlo.
REVAL, 17. ja. DNB. V Estoniji je nastala taka zima, kakršne že od 1. 1866. ne pomnijo. Na južnovzhodnem delu Estonije so zabeležili 46 stopinj pod ničla.
Zaradi velikega snega, ki je včeraj zapadel so nastale tudi velike ovire v železniškem in cestnem prometu.
Nemiri v Burhandpuru v Indiji
spopadih eden ubit, 12 ljudi je ranjenih. V bolnišnico jc bilo pre tudi 7 policajev. Izdana je bila n ki prepoveduje vsako zbiranje na prostorih več ko 5 ljudi. Prav tako prepovedana vsaka nošnja orožja
NAGPUR, 17. jan. Reuter. Ob uporu, ki je izbruhnil v Burhandpuru v osrednji provinci Indije, so izginili trije stražniki, tri pa so ranjene v nezavestnem stanju prepeljali v bolnišnico. Na mestno hišo so demonstranu metali kamenje, a s kamni so napadli tudi skupino stražnikov pred magistratom. Ko je bilo nekaj stražnikov ranjen:h, so ostali začeli streljati. En demonstrant je teže, drugi laže ranjen. V Burhandpur so poslali policijska ojačenja.
NAGPUR, 17. januarja. Reuter. Izvedele so se nove podrobnosti o vstaji, ki je izbruhnila v Burhandpuru. Po podatkih, ki jih je bilo doslej mogoče dobiti, je bil pri
IZJAVA JAPONSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA TOKIO, 17. jan. Domei. Zunanji minister Arita je dal prvo izjavo časnikarjem. Dejal je, da se bo nova nadstrankarska vlada pod vodstvom admirala Mitsuma-sa Jonaja pobrigala za dobre odnošaje z USA, Anglijo in sovjetsko Rusjjo.
Seja angleške spodnje zbornice
Govor Hora-Bejtshe in Chamberlaina ni rsz]&snii skrivnosti odstopa vojnega ministra — Poročilo o dogodkih na bojišči?
italijanske informacije
LONDON, 17. januarja. Reuter. Po enomesečnem presledku se je včeraj sešel angleški parlament, pred katerim je najprej govoril bivši vojni minister Hore-iielisha o svojem odstopu, nato pa Chamberlain. Govor Hora-Belishe, kateremu je parlament priredil navdušene ovacije, je bil tako sestavljen, da je bilo iz njega mogoče razbrati le to, da je odstopil na željo Chamberlaina, vzrok odstopa samega pa ni bil popolnoma razviden. Tudi Chamberlain se je izognil izjavi o vzrokih odstopa in dejal, da o njih sedaj ne bi hotel govoriti. Dal pa je odstopivšeiru ministru vse priznanje. Nato je podal Chamberlain poročilo o zadnjih znanih vojnih dogodkih na suhem, na morju in v zraku. Ob koncu je naglasil, da se sedanje zatišje na fronti lah^o vsak trenutek spremeni v vihar, na katerega so pa zavezniki pripravljeni.
RIM, 17. januarja. Diplomatski urednik agencije Stefani piše, da je odstop
-.-ra-Belisbo izzval v Angliji živalmi komentarje in polemike o novačenju in uporabi kontingentov. Po nekaterih ve steli bi se morala Velika Britanija zavzeti bolj za pomorsko vojno. Francija oa voditi v glavnem s svojimi silami ce-iinsko vojno. Drugi so mnenja, da bi morala Anglija poslati v Francijo enako močno vojsko, kot jo je ta mobilizirala. Uradno poročilo k temu daje zanimive podatke. Trdi se, da morajo biti na raznih točkah Francije koncentrirane močne skupine čet. Anglija bi se morala brigati prav tako za fronto ob Renu, kakor za svoja ooorišča na strategičnih točkah morja. Obrambne potrebe Velike Britanije se nanašajo na mornarico, letalstvo vojno industrijo in gospodarsko voino. v kateri bo vedno dovoli Hudi. Vse to daje nekaj naootkov z» nadr»ifn?o »M^+iko novega vojnega ministra in razkriva vzroke odstopa Hora-Belishe.
Ameriški prevratniki osfanefo v zaporu
Maribor, 17. januarja. Deiao je bil Balkan »sod smodnika«, .ki bo zdaj zdaj eksplodiral in zanetil požar v ostali Evropi Stoletja so se tod vrstili boji za svobodo in nedotakljivost dobrin civiliziranega sveta. Narodi Balkana so morali žrtvovati cele rodove suženjstvu samo zato, ker so stali na braniku mirnega razvoja evropske demokracije.
Najtežji udarec geopolitične tvornosti «a vabljivi prehodni točki balkanskega predela Evrope so pa prevzeli nase .Južni Slovani. Ko se je v mirnih zalivih Grčije že razcvitala svoboda ter je v Podonavju in Moldaiji obdeloval kmet kos svoje zemlje, so se Srbi in Bolgari še dolgo zaman trudili, da bi združili v okviru lastne države vse nesvobodne rojake.
Po ruskih osvobodilnih bojih m nemilih ob okupaciji Bosne je le za trenutek vstalo upanje svetle bodočnosti balkanskih Slovanov na vsem prostoru narodne poselitve. Bilo je to ob zmagovitem pohodu združenih balkanskih zaveznikov, toda ko je bilo treba deliti sadove, so posegle vmes mednarodne spletke. Prišla je Bregalnica, za njo svetovna vojna. Srbija je vstala po težko preizkušeni Golgoti k novi domovini treh bratov, veliki Jugoslaviji, Bolgarija je pa morala občutiti na okrnjenem telesu vse posledice tujega vmešavanja v njene notranje in zunanjepolitične prilike.
Dvajset let je minilo poslej in modra politika Jugoslavije je pripomogla k paJctu večnega prijateljstva z brati Bolgari. Od Triglava do Črnega morja je zavel nov duh kulturno-političnih zbližani in zmerom več je dokazov, da je le v složnem sožitju obeh sosed zagotovljena neodvisna bodočnost Slovanov na Balkanu. Bolj kakor kdaj koli poprej postaja namreč problem tega dela Evrope spet aktualen, ko posegajo vanj v sedanji napetosti računi tujih sil. In gordijski vozel, ki naj bi odločno nevtralnostno politiko vseh balkanskih držav še bolj zavaroval pred intrigami katere koli zunanje sile, je vprav v svojih narodnostnih težnjah nezadovoljna Bolgarija.
Ako ne računamo Italije, ki je z zasedbo Albanije postala tudi balkanska država, je Bolgarija edina revizionistična dežela na jugovzhodu Evrope. Po balkanski in svetovni vojni je Bolgarija izgubila tretjino svojega narodnega ozemlja. Dobrudža, žitnica Bolgarije je pod oblastjo Romunije, egejske obale, ki so Bolgariji odpirale prosto pot na svobodno morje, so v rokah Grčije. Vsa leta po vojni je bila zato bolgarska zunanja politika v cilju revizionizma m njega rešitve na miren način.
V sedanji evropski vojni je ves bolgarski narod od carja do zadnjega kmeta za nevtralnost. Zaradi teženj naroda, na miren način rešiti sporne obmejne probleme države, tudi ni vstopila Bolgarija v Balkansko zvezo, ki je utemeljena na načelu »statusa quo«.
Bolgarske zahteve se v smislu deklaracije, ki jo je pred pol leta podal v parlamentu predsednik vlade Kjoseiva-nov, omeje na naslednje točke: Romunija naj vrne Bolgariji 7.695 km3 zemlje v Dobrudži, ki je bila do 1913. sestavni de bolgarske države. Grčija naj vrne zahodno Tracijo v izmeri 6.246 km1, kjer je bila Bolgarija po svetovni vojni odrezana od morja. Vse mesece poslej si je predvsem Turčija prizadevala, da v sporazumu z Anglijo doseže primerno zadovoljitev Bolgarije. Teritorialnemu pristopu slednje k Egejskemu morju sta se sprva upirali tako Grčija kakor Turčija m Anglija, ki ne bi hotela, da se Bolgarija preveč približa dardanelski ožini.
Zadnji dogodki' postavljajo bolgarsko revizionistično vprašanje zopet v ospredje. Po posebnem nalogu Londona se je ustavil v Sofiji znani angleški politik Kennethi, v minilih dneh pa je bil gost kralja Borisa in predsednika vlade Kjo-seivanova turški politik Menemendžoghi.
Važno je tudi dejstvo, da prihaja posredovanje zahodnih držav za mimo rešitev balkanskih problemo.v baš v trenutku, ko se je vrnil s pogajanj iz Moskve z velikim optimizmom bolgarski finančni minister Božilov.
NEW YORK, 17. januarja. Ha vas. Voditelji zarote »Krščanske fronte« so po odredbi sodišča bili pridržani v zaporu, cjer bodo ostali do končne sodbe. Kakor 'zgleda, je izvršila ta organizacija že doslej več atentatov in sabotaž:, j dejcrj, katerih namen je bil kaliti mir in red v
zadevanje Italije, zbližati Bolgarijo in Romunijo v narodnostnem vprašanju za skupno obrambo proti boljševizmu, postavljajo marljivi bolgarski narod pred nove naloge. Ni dvoma, da bo v preteklosti težko preizkušena država v zvestem sodelovanju z Jugoslavijo skušala najti pravilno pot, doseči na miren način rešitev svojih narodnih vprašanj ter tako s preudarnim popuščanjem ostalih sosed
Zedinjenih državah. Dalje išče policija še nekatere člane, katerim se je posrečilo d o s’e j skriti se. Zarotniki, ki eo volili tudi protižidovsko agitacijo, so, kakor ugotavljaio ameriški listi, po vcMH večini Irskega in nemškega pokolenja.
darnosti in nevtralnosti. Saj je Balkan po svoji prirod ni legi in gospodarskem bogastvu vprav zdaj poklican, da zavrne vsak poizkus vtihotapljenja vojne na ta del Evrope, ter da s složnimi napori po načelu »Balkan balkanskim narodom!« zagotovi nadaljnji svobodni razvoj, ki naj nadoknadi to, kar je ta del Evrope vprav zaradi njenih naprednejših elemen tov utrpel škode v preteklosti. -Ine.
zamski
Seja izvršnega odbora SDS
Izvršni odbor SDS je imel sejo, ki so ji med drugimi odličniki stranke priso-st ovali minister dr. Budisavljev.č. sena-orja Vilder in Kosanovič. dr. Križman, jroti Kecmanovič in Podu”a—k-	Prvi
trije so podali poročilo o položaju stran-k?- nakar je bilo sprejetih več sklepov ehnično političnega značaja.
Sabor, nos'lec narodne politike
Hrvatski sabor bo oni čiuitelj, v katerem bodo prišle do izraza vse komponente bogatega narodnega življenja, iz--“:nc v"e skrbi in nezadovoljstva, pred-'oženi vsi načrti za izgradnjo hrvatskega laroda v vseh smereh. Hrvatski sabor 'no nosilec narodne politike, uradniški kader pa izvrševalec njegovih teženj. L /en Ivoma je. da bo v saboru dom!"vala HSS. kar pa še ne pomeni, da bi sabor :tnei razredni značaj. (»Hrvatski dnevnik«).
Za ohranitev nevtralnosti nam potrebna trozveza
Katastrofalni dogodki so opomin zs vse male države, tudi za na!o. Naš po-'ožaj je tak, da nam nobena zveza ne more dati večje sigurnosti kakor je pakt z Bolgarijo, na drugi strani pa nihče ne more prožiti Bolgariji večje pomoči kakor Turčija, ki je tudi' naš nesebični prijatelj. Sama priroda nas vodi k cbrambn> zvezi z Bolgarijo in Turčijo. Te tri države nudijo veliko silo z več vojaki, kakor jih ima Francija, bogatimi proizvodi, petkrat večjo zemljo, kakor je Italija. To bi bila v"-'" sila prvega reda, s peho+o. ki bi ji ne bilo para na svetu, piše v »Novi Riječi« dr. Josip Smo dlaka.
Odprimo oči!
Srbom in Hrvatom je treba dopove da-* ti, da njih rešitev ni v plemenskem egoizmu in fanatizmu, kar je bilo vedno zapreka stvarjanju velikih držav, temveč le v njihovi državni zajednici. Uredimo to zajednicO tako, da se bodo v njej Srbi in Hrvati počutili kakor doma. Odprimo jim oči, da bodo ostali brez hiše, če ne bodo živeli skupaj. Niti srbski niti hrvatski nacionalizem nas ne more povesti na pravo pot šele takrat ko bo spojen z državno jugoslovansko idejo. Pa tudi jugoslovanska državna ideja ne bo hnela življenjske moči, če se ne spoji s srbskim in hrvatskim nacionalizmom, ugotavlja v »Srbskem glasu* Slobodan Jovanovič.
Svoboda fa vse
Svoboda nam ni samo pot, niti taktika: svoboda je vse ‘za vsakega človeka, prvenstveno za intelektualca. Na svobodi počiva i pravica i enakost, brez svobode bi ne bilo napredka. In ker je danes vse to dovedeno v krizo, so na’oge demokracije velike, dolžnosti demokratov težke. Demokracija se mora spretno osvoboditi 5 onil' na levi i onih na desni, ki jo ustavljajo v njenem razvoju. Za demokracijo pa obstaja danes zunaj in znotraj nevarnost: ekstremnost. (»Demokrat«, Beograd).
Za zimsko pomoč banovine Hrvatske
Predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik dr Maček sta darovala vsak
50.000	din za zimsko pomoč siromašnim v banovini Hrvatski.
Itaijan o Slovencih ob Soči
Italijanski Touring klub je izdal te dni knjigo »Sui campi di battaglia« (Na bojiščih), kjer več avtorjev opisuje vojng operacije ob Soči. Major Danioni se ie pri tem dotaknil tudi kulture primorskih Slovencev in pravi: »Slovenci so miren, delaven, gostoljuben, ljubezniv, globoko veren, zdrav in razumen narod. Njihova kulturna stopnja je dokaj visoka. Nepismenost je izginila že pred mnogimi leti. Ni hiše brez časopisja. V mnogih vaseh so čitalnice, prosvetni domovi, organizacije za telesno vzgojo. Slovenci zelo 'jubijo glasbo in petje. V dolgih zimskih večerih se zbirajo stari in mladi ter se z ljubeznijo uče pesmi svojih najdražjih Usnikov.« To so navedbe o Slovencih v Soški dolini v prvih letih no vojni. Danes ti nimajo ne prosvetnih organizacij ne časopisov, dostavlja »Ravnoprav-nost«,
Uspela rusko-bolgarska trgovinska pogajanja, ugotovitev, da je Nemčija daleč tiajvečji odjemalec bolgarskega blaga, posredovanje Anglije in Turčije ter pri-
pripomogla k okrepitvi balkanske soli-
Močan potresni sunek na Siciliji
RIM, 17. januarja. Stefani. Na Siciliji se je pojavil močan potresni sunek, ki je posebno v Palermu poškodoval nekaj hiš. Gornji del monumentalne cerkve sv. Ane se je porušil. Na Trgu neodvisnosti se je porušil del galerije ter ubil nekega karabineria in ranil 20 drugih oseb. V
Francoski komunistični poslane' izključeni
PARIZ. 17. jan. Havas. Parlament je s 521 glasovi proti 2 sprejel zakon o odvzemu parlamentarnega mandata in imunitete komunističnim poslancem, ki doslej še niso javno preklicali svojega odobravanja Stalinove in sP'-oh sovjetske politike. Takih poslancev je 61, dočim lih je 11 že preklicalo svoje simpatije do sovjetov. Ostali pridejo pred vojno sodišče, v kolikor že niso zapustili Francije.
Odmev zagrebškega obiska na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 17. januarja. Stefani. Komentirajoč triumfalni obisk kneza namestnika Pavla v Zagrebu ugoiavlja poluradni »Pester Lloyd«, da ima ta uradni obsk velik pomen za notranje življenja Jugoslavije kakor za mednarodni položaj. Italijanska in madžarska politika slonita na temelju zdrave in močne Jugoslavije, ki predstavlja, prijateljski razpoložena do obeh sosed, močnega činitelja na jugo vzhodu Evrope.
IZJEMA JE LE SOVJETSKA ZVEZA
VATIKAN, 17. jan. Reuter. Papež ie odgovoril na angleško vprašanje, če pomenijo njegove zadnje izjave kritiko vojnih ciljev zaveznikov, da sveti sedež ne kritizira in ne cenzurira poliMke .tobene države, razen sovjetske Rusije.
GENNETH KANDIDAT ZA PREZI-DENTA
NEWYORK, 17. jan. Reuter. Frank Genneth, znani publicist, ki je dolgo časa vodil gonjo proti »new dealu«, je postavil svojo kandidaturo kot predsednik republikanske stranke za predsednika USA.
esa
starem mestu so nekatere hiše tako poškodovane, la so oblastva odredila izselitev stanovalcev. V ostalih mestih in krajih Sicilije, kjer je bil potresni sunek prav tako močan, po dosedanjih vesteh ni bilo človeških žrtev.
Konec petih podmorn*e
LONDON, 17. januarja. Reuter. Angleška adm'raliteta je včeraj izdala poročilo, da so izginile tri angleške podmornice, ki so bile s posebnimi nalogami poslane proti Helgolandskemu zalivu. Dve teh podmornic so Nemci, kakor sami poročajo, uničili. Nasprotno pa so v tem času potopili Francozi In Angleži vsak po 2no nemško podmornico. Imenovane tri angleške podmornice so prve, ki jih je Anglija izgubila od začetka vojne doslej.
SPORAZUM MED ARABCI
RIM, 17. januarja. DNB. List sčisri« poroča iz Bagdada, da je bil dosežen med Saudovo Arabijo in Irakom sporazum glede dokončne medsebojne razmeji ve. Obe državi sta tudi že menovali razmejitveni komisiji.
TEŽKA NESREČA V MARIBORU
Maribor, 17. januarja.
Na križišču Kopališke ulice in Aleksandrove ceste .je nekaj minut po poldnevu neki avtotaksi zadel v neko 28-Ietno dekle. Vozilo je vrglo nesrečnico ob oga trgovine Moravec in jo verjetno smrtno-nevamo poškodovalo. Šofer je nesrečni-co takoj prepeljal v bolnišnico.
Mariborska napoved: Oblačno in malo vetrovno vreme s snegom. Včeraj je bila najvišja temperatura —3.7, danes najnižja —7.0, opoldne —5.2. Od včeraj do danes zjutraj do 7 ure je zapadlo 2 cm novega snega.
Borza. C ur ih, 17. januarja. Devize: Beograd lft, Pariz 10.01)4, London 17.67,’/= New York 446, Milan 22.50. Berlin 178.60, Budimpešta 3.35, Atene 3.50, Bukarešta 3.30.
Priznanje bratski hnltnri in mnetnosti
Tretji dan svojega
Tretji dati svojega obiska v Zagrebu si je ogleda! Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavie hrvatske kulturne in umetniške . ustanove ter se sestal v nadškofijskem dvorcu z nadškofom dr. Stepincem.
Okrog 10. ure predpoldne se je knez namestnik odpeljal v spremstvu bana dr, -Subašiča do Etnografskega muzeja na Mandičevem trgu. Spremljalo ga je več avtomobilov z njegovim dvornim spremstvom- Pred muzejem ga je pozdravil ravnatelj prof. dr. Gavazzi, ki je želel 'cnezu namestniku, da se počuti domačega v domu kmetske umetnosti in kulture. Vi razgledovanju po muzeju se je knez namestnik zanimal za hrvatsko folkloristiko in se živo razgovarial o IjudsKi umetnosti. Na koncu je izjavil, da še tako izbranega materiala ni videl ter da upa, da si bo lahko ob priliki zbirke podrobneje ogledal,-
Zatem se je knez namestnik odpeljal y Moderno galerijo na Zrinjskem trgu, *ier so ga sprejeli ravnatelj prof. Jirou-Sek, slikar prof. Joža Kljakovič in prof. iv-o Srepel. V dvoranah se je knez namestnik srečal s hrvatskim kiparjem Mitrovičem ter se prisrčno pozdravil z 'ijim. Knez namestnik se je zanimal za slikarska de'a, takoj orepoznal Planči-čeve slike in dejal: »Škoda, da morajo umreti teko mladi talenti kakor so bili !5iančič, Račič m Krašjevič, umreti pre-•e. preden morejo ustvariti dovršene sadove svojega dela.«
Iz Moderne galerije se je knez namestnik odpelial pred Akademijo, da bi si 'gledal Strossmayerjevo galerijo slik. Medtem se je zbrala na Zrinjevou mno-
obiska sta visoka gosta posvetila hrvatski kulturi
žica ljudstva, ki je vzklikala kn;zu namestniku, kate;i je,z roko cdzdravlial. Pred Akademijo so ga sprej~’: predsednik akademije vseučiliški profesor dr. Ba-znla ter več akademikov in profesorjev. Prof. dr. Bazala je v svojem nagovoru visokemu gostu dejal, da ga pozdravlja tem rajši, ker ve, da je velik poznavalec umetnosti in da spošluje znanost, kakor ie delal to ustanovitelj /.»aJemije Josip Jura j Strossmayer, ki je bil prepričan, da se more živeti dostojno ljudsko življenje le na duhovnih vrednotah, resnici, pravici, plemenitosti in lepoti. V prostorih akademije si je knez namestnik s posebno pazljivostjo ogledal stare rokopise, se razgovarjal s profesorii o raznih slikarskih šolah, ki so zastopane v ga-'eriii ter o slikah nepoznanih umetmkov. Dalje časa se je zadržal v dvoranah italijanskih slikarjev. Nato se je knez namestnik zanimal za slike, ki jih je darovalo Društvo prijateljev S^r^smaverje-ve galerije slik te: za angleške slike. V razgovorili je pokazal knez namestnik globoko razumevanje slikarske umetnosti !n niene zgodovine.
Izpred Akademije se ie knez namestnik odpelial pred Dom likovnih umetnikov na Kralja Petra trgu. Tu ?a je pozdravil kin-ar Ivan Meštrovič. Knez namestnik Pavle je pohvalil arhitektonsko rešitev glasbe ter obljubil, da si bo ogledal redno razstavo hrvatskih likovnih umetnikov.
Nekaj po 12. uri se je knez namestnik odpeljal na Kaptol v nadškofijski dvorec. Pred dvorcem sta ga pričakala škof Šališ Seewis in nadškofov tajnik, v drugem nadstropju dvorca pa je sprejel kneza
namestnika Pavla nadškof dr. Stepinac. Knez namestnik Pavle, nadškof in ban dr. Šubašič so se zadržali nekaj časa v salonih, nato pa si je knez ogledal dvorec ter katedralo.	|
Kneginja Olga pa si je tekom dopoldneva ogledala zagrebške socialne ustanove:	Dijaško	srednješolsko kuhinjo,
Srednješolsko zavetišče zagrebških gospa, nato pa se je odpeljala na Jordano- ‘ vac, kjer si je ogledala otroško zavetišče zagrebške mestne občine.
Popoldne je obiskal knez namestnik Pavle v spremstvu bana dr. Šubašiča ter. ministrskega predsednika Cvetkoviča ter 1 spremstva predsednika dr. Mačka na Kupincu. Med potjo je bil knez namestnik Pavle povsod iskreno sprejet od kmetskega prebivalstva, povsod so ga pozdravljale hrvatske zastave. Pred vhodom v Samobor je nagovoril kneza na-1 mestnika predsednik organizacije HSS Marko Bahovec, ki je med drugim naglasil, da so sedanje prilike dokaz in ob-enem jamstvo, da se je šlo po oni pot’, po kateri smo dobili močno državno enoto. Iz Samobora se je knez namestnik od-, pelal v Jastrebarsko, kjer je bil prav j tako pozdravljen. V Kupincu so na kne- : za namestnika čakali domači in tuji novinarji. Kneza namestnika je sprejela v Kupincu Seljačka zaštita in predsednik | dr. Maček. Nato je knez sprejel raport od poveljnika Zaštite. Nekaj zatem, ko je ; odšel knez v dvorec, se je pripeljala v j Kupinac knegima Olga v spremstvu ba-: nove soproge. V stanovanjih dr. Mačka. so se zadržali visoki gostje do 4.40, po- j tem pa so si ogledali gospodarske na- j prave posestva.
Zakaj ne bo kontrole cen
Minister socialne politike je pripravil predlog za novo uredbo o kontroli cen. Ta predlog je predvideval prepoved navijanja cen. Po tem predlogu bi bili kršitelji kaznovani z denarno globo do enega milijona din ali zaporom do treh mesecev. Poleg tega bi bilo blago zaplenjeno v korist posebnega fonda za prehrano. Predlog za novo uredbo o kontroli cen je naletel zlasti pri konsumen-
tih na veliko odobravanje, ker bi vsaj ob dvanajsti uri vendarle zajezil draginjo, Proti uredbi pa so bili razumljivo industrijalci in razni gospodarski krogi. Ti so poslali raznim ministrom resolucije :n so tudi sami osebno posredovali, da bi bil predlog odklonjen. To so res dosegli, ker je vlada nedavno predlog socialnega ministra odklonila.
20.000	VAGONOV TRBOVELJSKEGA PREAIOGA ZA ITALIJO
Po posebnem sporazumu med italijan-sk- -ii in našimi gospodarskimi krogi se ie Jugoslavija obvezala, da bo od oktobra (V) maja tega leta izvozila v Italijo
200.000	ton trboveljskega premoga, kar ž^aša 20.000 vagonov. Za ta ‘črnog bo plačala 20 milijonov lir. Italijanski 'jsti poročalo, da je to največji dosedanji rtaš izvoz premoga v Italijo in da se bo izvoz tudi v bodoče nadaljeval.
TUDI BREZPOSELNI SEZONSKI DE, LAVCI DOBE PODPORO Poslej sezonski delavci niso dobili brezposelnih podpor. Od 15. januarja da-'ie Pa je določeno, da dobijo tudi brezposelni sezonski delavci pri Borzi dela izredne podpore, ki znaša polovico redne podpore. Brezposelni sezonski delavci, ki so najmanj 8 mesecev člani OUZD, naj ootom pristojnih občin zaprosijo za podporo.
DUHOVNIK ZMRZNIL NA POVRATKU .	OD	BOLNIKA
Pravoslavni duhovnik Aleksander Šam-raj je ponoči nesel zadnjo versko tolažilo k nekemu bolniku v oddaljeno vas Uzovnico pri Ložnici. Ko se je vraCal, sa je zajel silen snežni metež. Duhovna je zamedlo, da je ponoči zmrznil.
CIGANKA ZAPUSTILA MILIJONSKO PREMOŽENJE
le dni je v slavonski vasi Babinagreda umrla ciganka Tonka Nikoličeva. ki so K> poznali pod imenom »baba Tonka«. btara ciganka se je celih 30 let pečala z mazaštvom in je ua račun la’ikov°rnih iiudi zelo dobro živela. Poleg tega si je
denS 'TiT! 2laWkov in ogromnega denarja. Nekateri njeni »pacienti« so j!
dajali celo po 5000 din nagrade za ma-zaštvo. Tako si je baba Tonka nabrala v dolgih letih svoje »zdravniške« prakse nad pol milijona din v gotovini in zlatu. Ciganka je največ zaslužila s tem, da je hodila masirat moške po Slavoniji.
V ZAGREBU UKINJEN ŠOLSKI POUK
Zaradi pomanjkanja premoga so v zagrebških ljudskih in meščanskih šolah do 22. t. m. ukinili pouk.
o Zaradi novih davčnih zakonov je bila 12. t m. seja ožjega odbora Zveze trgov- j skih združenj dravske banovine v Ljubija-! ni. Ugotovilo se je, da so mnogi- novi davčni j predpisi za trgovs-ki sian popolnoma ne-; sprejemljivi. Sklenjeno je bilo, da bo vse: potrebne ukrepe za ukinitev.odnosno omilitev davčne reforme izdal glavni odbor Zveze, ki se bo sestal kmalu po konferenci vseh zbornic v državi. Seja je sklepala nato še o drugih zadevah, zlasti o minimalnih plačah trgovskih pomočnikov in so bili (jlede teh plač sprejeti potrebni sklepi.	,
o Kratkovalovna radijska postaja v Beogradu, prične z 21. s poročili v slovenskem jeziku. Vsak ponedeljek bo poročilo: ..Balkanski svet‘! in sicer ob 20.10^ vsak četrtek bo ob 20.10 ..Zunanje politični pregled", vsako soboto pa bo ob 20.10 ..Gospodarski pregled". 2e sedaj pa oddaja kratkovalovna radijska postaja vsak ; dan vesti v slovenskem jeziku in sicer ob 20.40. Oddaja: YUA 49.18 m in YUC j 31.56 m.
i
o Pravilnik o /.aščiti pred zračnimi na- j padi, IV. del. Pravkar je izšla v knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani kot LIX./4. zvezek zbirke Zakoni in uredbe1 pod gornjim naslovom knjižica, ki vsebuje) gradnjo zaklonišč in zaščito pred požarom v primerih napadov iz zraka. Ker je knji-' žica prav v sedanji dobi za vse državne
in samoupravne urade, občini;, podjetja, hišne lastnike itd. izredne važnosti, jo zelo priporočamo. S poštnino vred velja din 9’— ter se naroča v knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani, Gregorčičevi! ul. 23 in v knjigarnah.
Cefte
c Vrnile popisne »sle otrok! Mestno poglavarstvo v Celju poziva starše in skrbnike. ki še niso vrnili ..Popisnih listov otrok", da jih takoj izpolnijo in vrnejo zaščitnemu oddelku mestnega poglavarstva. Starši šoloobveznih otrok naj' dvignejo pri zaščitnem Oddelku seznam predmetov, ki jih otrok potrebuje. v primeru izselitve.
c Seja celjskega mestnega sveta bo v petek ob 18.30 v mestni posvetovalnici. Obravnaval se bo računski zaključek mestne občine celjske, njenih podjetij in ustanov za proračunsko leto 1938/39. Na dnevnem redu so tudi poročila- odborov.
c Na okrajnem sodištu v Celju so lani obravnavali 1511 civilnih primerov, 787 zadev mladoletnikov in 1216 kazenskih zadev. Izvršb je bilo 4125, zapuščinskih razprav 822, varstvenih razprav 299- V zemljiško knjigo je bilo izvršenih 4567 vpisov. Lani je bilo izdanih 267 kontradiktornih sodb.
c Cenj. naročnike iu prodajalce lista v trafikah prosimo, da nam oprostijo, alu> lista ne moremo vedno dostavili ob določenem času. Dogajale so se in se še dogajajo zadnje dni zamude vlaka do 60 in več minutj vsled česar list uprava dobi toliko pozneje in ga pri najboljši volji ne more cenj. odjemalcem prej dostavili.
c Parni mlin v Medlogu je dobil okoli 20 vagonov raznega žita kot prvo pošiljko, da ga zmelje v moko. To bo služilo za rezervo za prehrano prebivalstva za pri mer vojne.
c Predrzna tatvina se je zgodila včeraj zjutraj v stanovanju trgovca A. D. v Tavčarjevi ulici. V hišo je prišla neka ženska z otrokom beračit, Trgovčeva gospa je imela pripravljen za odhod v mesto šal, muf in rokavice ter tisočdinarsld bankovec, vse ^kupaj vredno okoli tri tisoč dinarjev. V neopaženem trenutku je tujka vse skupaj izmaknila in pobegnila. Policija zasleduje storilko.
c Umrla Je v javni bolnišnici 29 letna služkinja Helena Ojslrežova iz Gregorčičeve ulice 15 v Celju.
c Dva nesrečna padca, 45 letna posestnica Ana Vebrova iz Sludcnc pri Vel. Pire-šici sj je pri padcq zlomila levo nogo. — 40letna žena upokojenega polkovnika Vilma Strelova iz Komenskega ulice v Celju je padla na cesti in. si zlomila nogo.
c Gostilničarsko združenje v Celju je imelo te dni občni zbor, ki so' se ga udeležili gostilničarji iz Celja, Teharja in Stor. Na občnem zl>oru je poročal tudi tajnik zbornice za TOI iz Ljubljane g. dr. Jure Koce. Predsednik združenja g. Jurij Sane je bil izvoljen v izpitno komisijo. Ravnateljici hotela „Evrope“ gdč. Rozi Plešivčnikovi je bila kot provizorični voditeljici šole gostilničarskih, vajencev izrečena zalivala.
PfU*
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Luč z gora". Originalni posnetki iz alpskih Dolomitov.
p Maistrovi borci bpdo zborovali v nedeljo ob 9. v Narodnem domu v Ptuju.
p Smuški odsek ptujskega Sokola priredi prihodnjo nedeljo tekme v smuškem teku, ki se bodo vršile dopoldan in popoldan pri Ljudskem vrtu.
p Ker Jo Mio nevarno odlagati je o kr sodišče lani izvršilo obsodbe v 19 primerih, za katere je sicer pristojen preiskovalni sodnik.
Slika o povišanju prejemkov železničarjev
Koncem decembra 1939 so objavili dnevniki vest o zvišanju plač železničarjem z veljavnostjo od 1. I. 1940. Napovedi so se glasile o 20% zvišanju prejemkov vsemu železniškemu osebju in 9% povečanju mezd železniškim delavcem. Te splošne napovedi so zavedle večino nepoučene javnosti v zmoto o velikem povečanju plač železničarjem, ki naj bi znašalo 400, 600 in celo do 800 din na mesec.
Sedaj, korje tozadevna uredba že izšla, smatra oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani za svojo dolžnost predočiti širši javnosti svoje ugotovitve o tem »povečanju plač«.
1. a) Z veljavnostjo od 1. januarja 1940 se priznava osebju eksekutivnih edinic (našteva jih čb 34 uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe) 20% k osebni dokladi kot izredni dodatek za čezurno in naporno delo.
b) De'avcem državnih prometnih ustanov 10% k osnovni dnevnici.
2. a) Povečanje pod 1. a) se ne daje nastavljenemu osebju zaradi porasta draginje in tudi vsem železničarjem,
temveč se daje kot nagrada za čezurno in naporno delo zaradi velikega porasta prometa osebju eksekutivnih edinic. Uradnikom od V. grupe navzgor po uredbi ta dodatek ne pripada.
* b) Povečanje pod 1. b) je smatrati kot povečanje nagrade zaradi splošno slabega materialnega stanja železniških delavcev.
a)	Nastavljeno osebje:
3. Poviška ne bo deležno nastavljeno osebje ministrstva za promet, generalne direkcije in njej direktno podrejenih edinic, oblastnih direkcij In kakor že navedeno pod 2. a) tudi uradniki eksekutivnih edinic od vključno V. Krupe navzgor.
4. Koliko znaša brut to povišek pri tistih uslužbencih, ki dobe »dodatek«-, kaže sledeča tabela:
Uradniki VI. grupe »>
VII
„ VIII., IX., X. grupe in uradniški pripravniki .......
Zvaničniki I'I. M. MII..................
FJV in dnevn, v. d. zv. I ,,	II^I  ........................
um..........................
„	IFIII in dnevn. v. d. zv. II
Služitelji in dnevničarji v. d. služit.
b)	Delavci (če de!a?o 25 dni na mesec):
Obrtniki in kvalificirani delavci od 71.50 lo 159.50 din: polkvulificirani'delavci d ^3.25 do 107.25 din; fizični delavci od io do 88.75 dinarjev, lz prednjega sledi, da s.e dohodki posameznim železničarjem povečajo me-
I 140.— 150.—	II razred 90.— 100.—	III 70.— 80.—
155.—	105.—	83.—
151.—	111.—	101.—
150.—	110.—	100.—
147.-	112.—	102.—
142.-	110.—	100.—
137.—	105.—	96.—
115.—	95.—	90.—
sečno povprečno za okoli din 100.— (od lin 55.— do 159 50 din). Okoli 5000 že-ezničarjev o-d celokupnega osebja dr-avnih želznic pa sploh ne dobi nobene-Ta poviška. — Predsedstvo Oblastnega odbor* UJNŽB Ljubljana.
Brez demokracije ni zadružništva
Tudi v zadrugi je uveljavljeno demokratično načelo o vladi večine
Ker smatrajo mariborski zadružniki, da je treba med članstvom propagirati m vzgajati zadružništvo, bodo tudi letos priredili več predavanj o zadružnem polt r&tu. Kot prvi je predaval v Ljudski univerzi g. Anton Brandner o zadružništvu in demokraciji.
Po vojni so s: izoblikovale na eni strani-demokratične, na dragi strani pa totalitarne države. Ker je demokracija jedro zadružnega ustroja, je važno kako vpliva demokracija, kako diktatura na zadružni pokret. Parlamentarizem je istoveten z demokracijo, to je s tako obliko vladavine; kjer je vsa oblast od ljudstva. Zaradi enostavnosti pa je uveden v demokratičnih sistemih vladavin reprezentančni zastopniški sistem. Zibelka demokracije je, bila v demokratski republik? Atene, Grkom so sledili v demokraciji Rimljani, dokler se ni morala demokracija umakniti itajbrutalncjšemu despotizmu. Stari Slovani- so živeli na demokratični zadružni podlagi. Knez ali vojvoda je sprejel vso oblast.od ljudstva, ki je smelo z revolucijo odstraniti kneza, če je delal proti mteresom ljudstva. Po brutalnem fevdalizmu, ko je vladar izjavil: Država, to sem jaz! je prišla francoska rev lucija, ki.je znova uveljavila človečanske pra-
vice. Proti volji narodov se dolgo ne da vladati. Pri nas je bila pred leti ukinjena vidovdanska ustava ter razpuščen parlament, pozneje vrnjena ustava z okrnjenimi pravicami* po sporazumu pa se teži k pravi demokraciji s tajnimi volitvami. Smisel parlamenta ne sme biti, da v njem gotove politične stranke pokažejo svojo tnoč, ampak je parlament potrebna kontrola najširših ljudskih plasti. V neparlamentarnih državah >e parlament glasovalni instrument, v demokratičnih državah pa je vlada odvisna od parlamenta.
Kakor je s politično demokracijo, tako je tudi z zadružno. Brez demokracije ni zadružništva. Tudi v z^-užnem 'istemu
imajo vsi člani enake pravice ter enake Mičnosti. Ker neposredna zadružna demokracija ni zadoščala, je b'. uveden de-'egatski sistem. Ker nima zadruga ničesar skrivati, so seje uprave javne. Danes se voli po en delegat na 50 do 100 članov.
V sedanji mariborski upravi je izražena volja večine. Uprava pa je morala letos v interesu celokupnega članstva ter z njega vednostjo omejiti nakupovanje gotovega blaga — in to v interesu večine. Končal je predavatelj z be:ed°mi, da bo zrast’ močna zad-ruva edino na podlagi resnične in zdrave demokracije.
Pri slučajnostih se je govorko o ustanovitvi podružnice v V. okraju. -rč.
Simfonični koncert Glasbene Matice
Glasbena Matica je vložila mnogo dela in tudi sredstev za nocojšnji veliki simfonični koncert, ki bo v veliki dvorani Sokolskega doma. Na sporedu je mogočna Smetanova skladba »Ma vlast« (Moja domovina), ki je doživela v mnogih svetovnih koncertnih dvoranah triumfalne uspehe. Nooojšnji elitni koncert bo dostojna otvoritev koncertne sezone v Maribora. Dirigiral bo priljubljeni voja-
ški kapelnik kapetan g. J i r a n e k, sodelovali pa bodo orkester GM, vojaška godba in odlični harfist g. Lukeš. Ker je za simfonični koncert Glasbene Matice živo zanimanje, ne dvomimo, da bodo Mariborčani do zadnjega kotička zasedli koncertno dvorano ter tako izkazali zasluženo priznanje za kulturno umetniško in narodno obrambno delo Glasbeni Matici.
( »Cvetje" z mrzlega mesnega trga
kjUBEZNIVA IN VLJUDNA PROŠNJA VSEM SKRBNIM SLOVENSKIM GO .	SPODINJAM	V	MARIBORU
Okoji mesarskih stojnic veje letos zelo
ftudci žima in ni menda bolj pomilovalnega Obrtnika, kakor je mesar v hudi zimi. Toplo pa postane človeku, če malo postopaš- okrog njih in poslušaš naše skrbnice' ža vsakdanji blagor, ko si zbirajo pri zmrznjenih mesarjih svoje vsakdanje potrebščine. Pogovori se vršijo približno v tgh le izrazih: Imate »Hngerl?« »Nirn-
en lep »šinkenpajn« in čaj po vrh, nato pa so šli malo pokramljat v kavarno ali gledat kake senzacije v kino ali gledališče in , v splošni zadovoljnosti je potekla meglena nedelja. Tako, to bi bili razgovori okoli mesarjev, nič manj zanimivi so drugi pri klobasarjih in pre-kajevalcih. Jetrno klobaso je želel neki zaveden dečko, prodajalec pa ga nežno
Danes vsi	na
ekov« tudi ni videti, kak mičken »šnicel-čekj« tudi ne bi bil narobe. Druga se ofdasi za dobro obležan »rospratelček« ah žaftno »nimpratd«, navsezadnje bi se tudi s kako »šlusprato« zadovoljila, »kra-menateljčke« so imeli včeraj, tretja otipava »gešpikt« govedino, mož njene sosede irna pa najraje slasten »federšpic«, mesaf spet ponuja sočen »huf«, tudi "kjTišplšpic« je zelo fin za mastno župco. V.nedeljo so bili z »neeprato« vsi zado-vafljid, pa krompirčki restani zraven, res za. bogove je bilo kosilo, za večerjo pa
pouči, da se taki klobasi v lepi slovenščini pravi »šmirburšt«. In to gre tako naprej v vseh tonih. Namen tega dopisa je, apelirati na vse naše narodno zavedne gospe in gospodinje, kuharice -n druge nakupovalke, da tudi one enkrat za vselej pometejo svojo spakedranščino iz gospodinjstva. Jezik naj bo povsod čist in naš, posebno pa še na trgu, ko ta in oni prisluškuje našemu govorjenju in si misli, da mi vsega tega ne moremo povedati v čisti domači govorici.
,lft Iz mariborskega novinarskega kluba.
Novinarji se opozarjajo, da morajo vložiti prošnje za poslovne knjižice pri mestnem poglavarstvu najkasneje do 20. t. m. Formularji za prošnje se dobe v mestnem konskripcijskem uradu.
m -Mariborska obrt v preteklem letu. Lahi je mestni obrtni referent na novo izdijj 150 obrtnih pravic, izbrisal pa 145.
n? Mrtveca so našli v obcestnem jarku v Trljojah pri Dravogradu. V njem so spoznali 67 letnega posestnika Valentina Kfaj^piilšta, ki ga je zadela kap. ijft Mlekarske sani r. mlekom je nekdo ukrade! viničarki Marjeti Jclenkovi izPo-dejtove, Sani je za nekaj minut pustila v Cafovi ulici brez nadzorstva, kar je bilo usodno.
Itn, Karani bol je bil včeraj dopoldne na Tržaški cesti med tezenskim avtobusom in osebnim! iiivtomobilom industrijalca T. iB Maribora. Obe vozili sta precej poškodovani.
m It poštne službe* Za inšpektorja V. skup., so imenovani Ivan šajina m Vladimir Klinar , na pošti Maribor 1 ter Peter Mahor rn Josip Gradišnik na pošti Maribor 2.
Neresnične vesti
Po Mariboru in okolici so se začele zadnje dni širiti docela neosnovane in izmišljene vesti o predčasnem zaključku šolskega leta ter male in velike mature, šplarii sicer tem vestem kaj radi verjame#, vendar pa na pristojnih mestih kategorično izjavljajo, da jim o kakšnem predčasnem zaključenju šole ni ničesar znano. Verjetno je, da širijo te in take govorice ljudje, ki bi radi “ vznemirjali naše prebivalstvo.
Za višja kontrolorja sta postavljena na pošti Maribor 2 Miroslav Belin in .Ana Vatovca Za tehničnega pristava v Mariboru je imenovan inž. Vladimir škof, za tehničnega manipulanta s sedežem na Pragerskem pa Franc Kae.
m Ljudska univerza. V petek, 10. t. m. predava inž. dr. M. Karšulin iz Zagreba o vtisih s potovanja na Švedskem.
m žrtev sleparke je postala mesarica Ida Leyrerjeva. V njeno mesnico je prišla neka ženska in z listkom neke-znane osebnosti v Mariboru nakupila precej mesa. Pozneje je ugotovila, da je osleparjena.
m Rejenko je napodil od hiše neki posestnik pri Sv. Petru pri Mariboru. 11 letna Ana Krepsova se jc potikala v mestu, kjer je povedala svojo žalostno usodo. Oddali so jo v mestni mladinski dom.
m Bala bombaža je padla na tekstilnega delavca Jožefa Kočevarja in mu zdrobila nogo.
m Za Jadransko noč 20. jan. ima Jadranska straža v Mariboru Aleksandrova cesta 3 še nekaj narodnih noš na razpolago. Dame, ki se interesirajo, naj se javijo.
Nov« davčni preap.si
zahtevajo nove trgovske knjige. — Dobite jih v knjigarni V. WEIXL & SINOVA.
* Jadranska noč v dvorani Sokolskega doma 20. jan. bo velika prireditev Jadranske straže. Pester spored, revija narodnih noš. Izvirna dekoracija, in jadransko razpoloženje bo dalo tej prireditvi edinstven značaj, zato vsi na Jadransko noč!
* Fantovski ples 20. januarja v Sokolskem domu v Limbušu,
* Srbska pravoslavna parohija obvešča svoje vernike, da bo na Bogojavljenje, 19, L ra. služba božja v tukajšnji pravoslavni kapeli ob 9.30, nato pa okoli 10.30 procesija na Trg svobode, kjer bo blagoslovitev vode.
m Nočna lekarniška služba (od 13. do
vključno 19. t. m.) Lekarna pri Zamorcu Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel 22-13.
Cestna dela
Včeraj dopoldne je bila plenarna skup« ščina okrajnega cestnega odbora v Mariboru, ki jo je vodil načelnik in podžupan g. Ž e b o t. Prisostvovali so tudi okrajna načelnika dr. Šiška in A j 1 e c ter mestni župan dr. J u v a n. Razpravljali so o novem cestnem proračunu, bf predvideva 5,624.172 din Izdatkov. Dohodki so predvideni s 4,119.950 din, primanjkljaj pa se bo kril z 22% cestno doklado. Za vzdrževanje banovinskih Cest bodo porabili nekaj nad d,7a milijona din. Nadaljevali bodo tudi cestna dela Bre-sternica—Sv. Križ, za kar je določeno
340.000 din, za cesto Ruše—Fala 190.000 din, Žice—Sv. A:.a 150.000 din, za cestna dela v Slovenskih goricah pa so predvideni večji in manjši zneski. Za preureditev banovinske ceste Maribor—Sv. Peter je določen znesek 200.000 din, za nadaljevanje te ceste pa še 250.000 din. Letos bodo tudi končali pohorsko cesto Reka—Sv. Areh. za kar bodo porabili
300.000 din. Okrajni cestni odbor bo popravil cesto Marenberg—Ribnica—Brezno in je za ta dela določen znesek 40.000 din. Končali bodo tudi cesto Slovenska Bistrica—Oplotnica, za kar je odobren znesek 250.000 din. Proračun pa ne predvideva ceste Pesnica—Sv. Lenart—Gornja Radgona ter ceste Maribor—Marenberg—Dravograd, ki sta zelo potrebni popravil.
Kino
Grajski kino. Danes zadnjič „JekIena armada'. Od četrtka dalje „Nesmrtni valček" Paul Hčrbiger, Marija Andergast * Kino Union. Od danes „Hijene New Yorka“, zelo zanimiv in napet gangsterski velefilm
A mi"
Esplanade-kino. .,B e I
.. .. ........
po romanu Guy de
jajnejše delci Willy Forsta, polno veselja,
romantike, šarma, Maupassant-a
Mariborsko gledališče
Sreda, 17. jan., ob 20.: Koncert Glasbene matice. Red A.
Četrtek, 18. jan.: Zaprto.
Petek, 19. jan.: Zaprto.
Sobota, 20. jan., ob 20.: „Via Mala"*. Znižanecene.
Oni abonenti reda A, ki niso dvignili že pri dnevpi blagajni svojih vstopnic za nocojšnji simfonični koncert Glasbene matice, j ih lahko dobe še pred večerno koncertno blagajno pri gledališki blagajničarki.	^
9/
Z modernimi padali dol s pohorskih nebes:
Kje bomo mi pristali? . Stop! NA PLANINSKI PLES!
O tipih velikega in malega formata
Tovariš pri ekspresu v bifeju, druga če molčeč in umerjen mož, kakor se to spodobi za filozofa, je danes zelo zgovoren in razvnet. »Veš,« mi razlaga, »prebiram te dni malo spet zgodovino francoske resolucije, pa to človeka nekam razkuri. Kakšne lipe je takrat vrglo na površje!«
»Kakor tudi dandanes,« pripomnim suho.
»Saj!« prikima on. »Ampak najodumej-ši prikazni sta pač bila Barras in Fouche. Barras! Grof, kraljevski stotnik, sodeluje pri naskoku na Bastiljo, glasuje v kon-ventu za smrt Ludvika XVI. in Marije An-toinette. Ko mu Robespierre postane nevaren, pomaga nasprotnikom, da ga vržejo in spravijo pod giljotino. Nato se sa-mosilniško postavi za generala in da od Bonaparta vse nasprotnike konventa, bivše svoje tovariše, postreljati tam na stopnicah cerkve sv. Roka. In vsa dejanja ie zverine je vodilo samo eno: pohlep po denarju. Nagrabil je, kar je le mogel, poneverjal državni denar in živel tako razuzdano, da se je zgražal ves Pariz, ki je 1 bil v tistih časih sicer vsega vajen, in
Fouche, še večja kanalja! Duhovnik, potem advokat in poslanec v konventu, glasuje za kraljevo smrt brezpogojno in brez odloga, kot prokonzul y Lyonu etablira tam tako krvavo strahovlado, da se ti lasje ježijo, če to bereš. Od Robespierra sovražen in vržen iz jakobinskega kluba, se skrivaj zveže z Barrasom in po Robes-pierrovem koncu postane policijski šef. Da napravi potem pod Napoleonom še večjo kariero: senator, vojvoda Otrant-ski, naposled celo guverner ilirskih pokrajin. Hujska Murata proti Napoleonu, zato ga pa ta po vrnitvi z Elbe imenuje za svojega policijskega ministra. Menda jc ta vrag Napoleona znal hipnotizirati. No, in ko po Napoleonovem padcu pride na prestol kralj Ludvik XVIII, mar je morilcema svojega brata skrivil kak las? Kaj še, Fouchčja si je celo vzel za ministra, žele pozneje je moral kakor vsi kraljevski morilci tudi Fouche v pregnanstvo, kjer je potem lahko lepo v miru užival nagrabljene in na varno spravljene milijo-
ne. Kaj praviš? To so ti bili tipi!«
»Pravim, da jih v manjšem formatu tudi dandanes dosti najdeš, če že samo takole prerešetamo razne naše politične šampijone, kolikokrat so se v teh dvajsetih letih prelevili; obračali plašč pQ vetru, enkrat levo drugikrat desno, kakor je bolje kazala pot h koritom. Korita niso nikoli zgrešili, to se mora priznati tudi vsem tem malim Barrasom in Fouche-jem.«
»Veš, kaj tudi premišljujem,« nadaljnji; moj filozof, »da je v prevratnih dobah tempo silovito hiter, skokovit, zato tudi take nagle in velike spremembe v miselnosti in navadah, če pomislimo za 20 lei nazaj, se mi zdi, da je preteklo najmanj sto4let, tako velika je razlika med miselnostjo in duševnostjo nas vseh takrat in danes. Kaj praviš?«
»Pravim, da jc to zanimivo. In bom to zapisal. Pa naj šc drugj malo 0 tem premišljujejo.«	ejo.
Podprite	Glasben
Pogled ¥ življenje pradavnih dni Sibirije
Znanstvene odprave so odkrile živalske in človeške ostanke, stare 10.000 let
Iz zgodovine poznamo le kratko dobo življenja na naši premičnici. Mnogo je sledov, ki segajo daleč nazaj od začetkov naše zgodovine pred 4—5 tisoč leti. V zemlji so zakopani sloji, ki skrivajo v sebi kakor strani knjige dramatične dogodke. davnih dni, V globinah oceanov in ledenikov leže še danes ostanki pradavnih bitij.
Znanstvene odprave so dandanes prodrle že skoro do najvišjih vrhuncev Himalaje, v puščave in ledene planjave tečajnih ozemelj. Nedavno je takšna odprava objavila zanimiva odkritja iz sibirskih tunder. Tod so že pred 100 leti našli ostanke ogromnih mamutov, zdaj so s pomočjo letal in fotografij preiskali prostrano ploskev 13.5 milijona km3, skoro tretjino Evrope, kjer doseže temperatura do 70° pod ničlo.
Pod vodstvom prof. Grijasnova je kopala neka odprava blizu Altajskega gorovja, kjer so v predzgodovinski doli kopali rudo. Hribi so tod visoki do 4500 m in pokriti z ledeniki, ledena ploskev do 10 m debela, pokriva nižje predele. Blizu 7 milijonov km3 zemlje je tod zmerom pod ledom.
V globini 15 m so pod ledom našli lesen hlev. V notranjosti je stalo 10 konj popolnoma ohranjenih, kakor, da jih je Smrt pravkar zatekla. Ugotovili so, da je hlev iz bronaste dobe, pred 10.000 leti. Konji so bili zmrznjeni, privezani ob jaslih. Nekateri so stali, drugi ležali. Žile so tv'e nr^ne krvi. v želodcu so našli še
- f
Dr. FRITZ TODT
konstruktor In gradite!! Siegfrledove utrdbene črte ob Renu.
ostanke hrane.
Na lice mesta so se podali ameriški geologi s prof. Haroldom Withnallom na čelu, ki so potrdili avtentičnost odkritja ruskih učenjakov. Konji so bili tedaj za-kovani v ledu 10.000 let. Najbrž se je sprožil plaz, ki je zasul vasi, ljudje in živali so v mrazu zmrznile.
Še bolj čudno je odkritje, ki so gabili
deležni neki kmetje. V na pol porušeni kolibi, zakopani v znatni globini, so našli dobro ohranjene človeške ostanke. Ali spadajo tudi ti ostanki v dobo pred
10.000	leti, se še raziskuje. Profesor Gri-jasnov je prepričan, da mora biti pod sibirskim ledom še več trupel pradavnih ljudi.
Sikorski obsodil protičeško politiko
Pariški list »Epoque« in P° njem »Dan« se bavi z zadnjim govorom predsednika poljske vlade v emigraciji, generala Si-korskega, ki je obsodil politiko bivšega poljskega zunanjega ministra proti Čehom. Polkovnik Beck da Je bil intimen prijatelj maršala Rydz SmygHja in njegova taktika je morala dovesti do razpada Poljske, kjer rij bilo svobodnega tiska.
Nedorasli cenzorji so črtali vse, kar ni bilo v soglasju s tedanjim poldiktatorskim režimom. Poljski parlament vobče .ni bil svoboden, da bi. mogel kontrolirati to usodno politiko.
List ugotavlja, da bo Sikorski po zmagi zaveznikov v osvobojeni Poljski stvo-ril ozko politično in gospodarsko zvežO s češkoslovaško.
Najdba Napoleonovega meča v Moskvi
Napoleon Bonaparte, veliki zmagovalec Evrope je 1812 doživel na svojem pohodu v Moskvo strahovit poraz. Huda sibirska zima je uničila njegovo vojsko. Zdaj poroča moskovska »Večerna pošta«, da je neki krojač po naključju našel msč, ki ga je svoj čas nosil Napoleon. Meč ima ročaj iz damaščanskega jekla in napis v francoščini: »Napoleon Bonaparte, prvi
konzul francoske republike«. Držaj Meča ima okras, ki predstavlja levjo glavo ter je delo takratnega francoskega rezbarja Boutteja iz Versaillesa. Meč je poklonil Napoleon iz hvaležnosti ruskemu knezu šuvalovu, ki ga je spremljal na otok Elbo ter mu posodil svoj suknjič, -s katerim se je zakril, da ga niso med potjo spoznali.
V strahu pred operacijo Je pobegnil
Devetletni učenec ljudske šole je! bil pred dnevi prepeljan v splošno bolnišnico na Dunaju. P0 pregledu so opazili, da ima deček vnetje slepiča, ki ga je treba takoj operirati.
Deček je imel že pred zdravnikom ve-
Materinska kri za otroke
človek ima vse življenje opravka z mnogimi boleznimi. Nekatere med temi so se tako razmnožile, da so ljudje, pred njimi le nekaj mesecev ali let varni.
Posebno prizadeti so otroei, ki jih napadajo nalezljive bolezni Škrlatica, ošpice, davica itd. Večjim otrokom, ki že zahajajo v šolo, ne morejo sicer toliko do živega. Medicinski krogi so že pred leti poizkusili več načinov, kako bi zavarovali deco pred nevarnimi boleznimi. Dosegli so velike, uspehe na način, da vcepijo otrokom del materine krvi, s tem pa tudi odporne snovi v njej. Postopek transfuzije krvi je za mater kakor decn brez nevarnosti, otrokom pa prihrani mnoge zavratne bolezni.
lik strah. Ko je pa zvedel, da bo.moral pod operacijski nož, je dobil tak strah, da je v neopaženem treniitku v sami srajci in copatah pobegnil iz bolnišnice. Po vsem mestu so ga iskali, šele po preteku dveh ur so ga našli iri odvedli nazaj v, bolnišnico, kjer se je zdravnikom na zvijačen način le posrečilo, plašljivemu dečku z operacijo rešiti življenje.
HORE BELISHA bivši angleški vojni minister le govoril v parlamentu o razlogih svojega odstopa.
S5
Z dvignjeno pestjo ie na kralu naglasil, da mora ves napor naroda iti k cilju, kon-čne zmage.
Zena možu v cerkvi:
— Poslušaj ti! če me boš še enkrat pogledal, kadar moliš »Reši nas vsega hudega«, d bom dala kar sredi cerkve zaušnico!
Študent agronomije je prišel na neko posestvo in dejal gospodarju:
— Vaše metode niso mnogo vredne. Stavim, da bi dobili vsaj 50 kg več sadja s te liriiške, če bi hoteli mene poslušati.
— To bi bil res velik čudež, kajti to drevo je doslej rodilo le jabolka.
žogo?
Ali ste morda videli kje fenliktt
Razočarani iskalec bogatega zaklada
Pred 70. leti je zaupal bogati Paskal Mazzella v Porto d’lschia na smrtni postelji svoji edinki Luizi, da je. zakopal v kleti hiše bogat zaklad. Svetoval ji je. naj ga izkoplje samo v primeru velike potrebe. Gre za dve nogavici, polni zlata. Luiza, ki je danes stara 80. let, je skrivala svojo tajno, ker ni bila njena družina nikoli v denarnih zadregah.
Zadnje dni je pa starka zbolela in Je poklicala enega izmed sinov. Povedala mu je, kaj je zvedela od očeta in' mu svetovala, naj ravna z zakladom, .prav tako kakor Ona: seže naj po njeni le v
nujnem primeru. Izročila mn je tudi načrt hiše, v katerem je bil točno označen kraj, kjer leži zaklad
Sin pa ni bil v tenv pogledu tako 2dr* žen kakor mati. Vzel je lopato, šel v klet in kopal na določenem kraju. Zadel ie kmalu na globoko luknjo, segel vznemirjen z roko vanjo, toda namesto nogavic z zlatom, je potegnil na dan škorenj, poln slame. Sodijo, da je nekdo moral izvedeti za skrivnost, ugrabil plen, na kraju zaklada pa pustil • star škorenj ...	•
MARIJ SKALAN:
RAM AS IN JORA
ROMAN ZADNJIH
- »S tem ie bila sled za Rayaniji še bolj temeljito zabrisana.. Yagiri Seoni je bil trdno prepričan, da je nikoli ne bo več mogoče odkriti. Nihče v Rayanipuru, razen mene, ni vedel uiti za-skrivnost smrti Dranatha Payanija, še manj za usodo Takurja Rayan:ja. Takur Indor je bil tu-iec, v katerem ne bi bil mogel nikoli nihče odkriti zveze z uradno izumrlim rodom Rayanijev. To zadovoljstvo ng.d odstranitvijo zadnjega bitja, ki je bilo v zvezi z vso to zgodbo, je sicer zagrenilo tvoje rojstvo, toda kdo si bil ti! Ze o tvojem »očetu ni nihče niti v sanjah slutil, da-bi utegnil biti kdo drugi kakor Takur Indor; še manj bi potem mogel o tebi. Vendar tudi tvoj obstoj Yagiriju Seoniju ni bil ljub. Za zunanjost res nisi predstavljal prav nobene nevarnosti, a bil si vendarle živ spomin na dejstvo, da so Seoniji samo z zločinom zavladali nad Rayan;ourom. Človeška duša je pa čudila. Tudi če je še tako zakrknjena in čma. io včasih vendarle obvladajo trenutki neprijetnega očitka nenadoma prebuienf vesti. Ker Yagiri Seoni te vesti v tak’!’ trenutk’h ni mogel zadušiti, te je sovražil in preganjal. Le s tem jo je dušil.«
LJUDI NA ZEMLJI	60
»Čudovito!« je vzkliknil Ramas. fcKo-liko skrivnosti -se„; mi je odkrilo v tako kratkem razdobju! Še pred nedavnim se .i živel v popolni nevednosti. Ničesar nisem vedel, ne kdo sem, ne kdo so bili moji predniki, ne da mi je .Hannur Kam-thi sorodnik, ne da je moj oče iznašel vr^mirsko letalo, ne da ni umrl. ampak da je le otrpnjen. Ko se mi je porodila prva rahla slutnja, da mora tičati za vsem mojim življenjem neka skrivnost, sem se skoraj smejal samemu sebi. Zdela se mi je romantični, sentimentalni nesmisel. Sedaj se je pa odkrilo na tako čudovit načm pred menoj toliko nepričakovanega. da skoraj ne morem več verjeti. da bi bilo resnično.*
»Da, vse je zares bolj podobno bujm pravljici, kakor resničnosti.« je pritrdi’ Mahabali. »Vsega tega pa ne bi bil nikoli izvedel, ako se ne bi bil zaljubil v Joro.«
»A da sem se zaljubil vanjo, oziroma la sem se te ljubezni, ki je prej le podzavestno ždela v moji duši. zavedel, je x)vzročila samo ivo’a sestra Mana.« »Moja sestra Mana?«
»Ona postala ljubosumna na Joro.
Očitala mi je, da se zanimam zanjo več k.ikor bi se smel. Tedaj sem začel nenadoma premišljevati, - ali ni " morda v njenih besedah nekaj resnice. Tako sem spoznal, da jo zares ljubim.«
»A tudi jaz za vajino ljubezen se ne bi bil izvedel, da me ni opozoril Vagin. Terjal je od mene. da v določenem roku dovršim priprave za polet v vsemirje. Ro sva se zaradi tega sprla, mi je zabrusil v obraz, naj se brigam vsai za svojo nevesto, da mi je drugi ne bodo zapeljevali. To me je navdalo z ljubosumnostjo in sovraštvom.«
»Zato si mi stregel po življenju.«
»Ne brez njegove vzpodbude.« ;
»Toda usoda ni dovolila, da bi izginil, preden se ne dopolni poslanstvo naišega rodu,, rodu Rayanijev. Kako čudno'zveni vse to! Jaz sem Rayani. Veliki je moj praoče!«
»A ne pozabi, da tega nikoli ne bi bil 'zvedel brez mene. In če pade na koga kazen za Zločine; ki jih je izvršil bn ali kateri izmed njegovih prednikov, naj ne •>ade name. Bil sem samo igrača v rokah usode, ki me je zapletla v to dramo.«
»Mahabali!« ie vzkliknil Ramas *n mu segel v roko. »Bil si moj sovražnik, stregel si mi po življenju, in če se ne bi bilo vse zasukalo tako. kakor se je. bi bil sedai že davno mrtev, ti pa bi bil moj morilec. Kiiub temu želim, da na vse to pozabiva. Pred nama stoje še velike na-
loge, ki jih bova morala rešiti. Hočeš, da si postaneva prijatelja?«
»Sedaj je itak že vseeno,« je odgovoril Mahabali. »Kar je bilo doslej, se je porušilo. Naj bo!«
»Tako smo dokončali vse spore s spravo.«
»Ne hvali dneva pred večerom,« ie delal Mahabali.
»Kaj meniš s tem?« .
. »Da Vagiriju Seoniju ue bi smeli zaupati na samo besedo.«
»Ti dvomiš v njegovo iskrenost?«
»Predobro ga poznam.« ■’
»Potem je. najbolje, da pohitiva čim preje gori.«	,
»Strinjam se. Nikoli ne moreš vedeti, česa je Vagiri Seoni: vsega sposoben. Zgodi se lahko, da bo izigral vsej tebe, tvo-ega očeta, filozofa in celo velikega. V Rayanipurii ima še vedno množico prijateljev, ki jim je pomagal do vodilnih položajev. Gotovo računa z njihovo zvestobo in pomočjo*«
»Ali bi bili pripravljeni upreti se tudi včlikemu?«
' »Mislim, da bi bili.«
■ »Doslej so mu izkazovali popolno vdanost.«
»Ki je pa bila ie dejanje vljudnosti.*
»Nič več?«
»Dvomim.«
»To je nizkotno.«
(Dalje.)
Razstava sarajevskih preprog
Prodajamo tudi na 12 do 24 meseina odplačila
od 18. do 22. iaisusria v hoielu „ Z a m o r c **
Odprta tudi v nedeljo ves dan
IKultura
Časopis za zgodovino in narodopisje
Ob slovesu starega ieta je izšel prvi snopič 34. letnika mariborskega »Časopisa«. Kakor vsaka številka, ima tudi ta Pisano vsebino. Uvodni članek je posvečen spominu prerano umrlega predsednika dr. Fr. Kovačiča, nato sledi Ilešiče-va razprava o kapucinu p. Bernardu in njegovem nemško-slovenskem slovarju. Podrobno razpravlja o rokopisu, ki je sedaj v Študijski knjižnici v Mariboru in je, četudi morda ne prvi, pa gotovo naj-»bširnejši te vrste.
Med izvestji nahajamo poročilo E. Baumgartnerja o numizmatični najdbi v Mariboru l. 1938, Sokličev članek o cerkvi sv. Uršule na Plešivcu, ter kratko sporočilo F. Kotnika, kedaj je bil Kolo-monov žegen natisnjen, Baševa ugotovitev glede Semcev in Mušičev prispevek k študiju naselja in hiš okoli Maribora (Pekre).
Tzredno bogato je zastopano slovstvo s kritikami in referati. Ocenjenih je 28 knjig, ozir. brošur, nekatere prav obširno in temeljito. Najbolj značilna za današnji čas pa je ugotovitev na koncu poročila o Ilešičevi brošuri »Hrvatska do-brovolja i popevka od kmetskega stališča preštimanja« (na sredi strani 123).	—
Sledijo še zapiski (o Mitrovem kultu, Schloflarjevi doneski k topografiji Maribora, Vodovnik Juri in o mravljinjakih
na Pohorju) potem poročilo Muzejskega društva v Ptuju in o zborovanju zgodovinarjev v Ljubljani.
Kakor rečeno, je vsebina prav pestra; vendar vprav v tej številki zopet kon-statiramo, da j« preveč prostora posvečenega literarni zgodovini, premalo pa kulturni zgod. in narodopisju. Sicer pa je tokrat morda krivda na »Glasniku«, ki je ob jubileju pritegnil večino avtorjev za svoj zbornik. — Upamo, da vsaj na drugo polovico letnika ne bomo čakali tako dolgo, kakor smo na to, — polnih 9 mesecev!	J.	M.
k Planinski vestnik je stopil s prvo številko letnika 1940 v štirideseto leto izhajanja. Ta jubilej je za slovensko strokovno revijo vsekakor časten, ker dokazuje, kako globoko je planinstvo zasidrano v našem narodu. Prva številka objavlja dr. J. Pretnarja poročilo o turah kralja Petra 11. po slovenskih planinah (s slikami), dr. R. Andrejke spis o Rihardu grofu Blagaju, B. Režka spis o Brani, A. Seliškarja potopis s Plešivca preko Raduhe in Ojstrice na Olševo, p. F. Ačka pot na Kamniški vrh in obilo drugega gradiva ter slik. Uredništvo je obdržal tudi v novem letu ravnatelj dr. Josip Tominšek v Mariboru.
Soort
Peta prijava za kombinacijo v Bohinju
seženiru-. uspehom tako navdušen, da mu je sam izdelal specialne
V nedeljo je na podzvcziiiem prvenstvu v klasični kombinaciji nastopil za ISSK Maribor tudi junior Stante Jože, ki je kljub lemu, da je tekmoval s turnimi smučkami, dosegel v teku častno 5. mesto pred številnimi renomiranimi tekmovalci. Njegov mojster, ki ga zaposluje, je bil nad do-
   ____________________   smučke	za	tek,
mu dovolil primeren dopust ter dal na razpolago tudi denarna sredstva za potovanje v Bohinj. Želeti bi bilo, da bi športu naklonjeni obrtnik našel obilo po-snemalcev.
PUNCEC IN MITIČ PRVAKA INDIJE
Naša mušketirja Punčec in Mitič sta nastopala na teniškem prvenstvu Indije v Kalkuti, kjer je Punčec osvojil prvenstvo v singlu, skupno z Miličem pa tudi prvo mesto v doublu. Punčec je premagal Indijca Vai Singa 11 :9, G : 4, 7:5, rezultat doubla pa j e 11 :9, 3:6, 7:5. Mitič je v doublu igral izredno šibko.
V neoticielnem teniškem dvoboju Jugoslavija—Indija sta naša mušketirja izgubila s 3 :2. Punčec je sicer premagal Ifti-karja Ahmeta 6 :0, 1:6, 6 :1 ter Vai Singa s 6 :0, 6 :3, zato pa je Mitič pri začetniško slabi igri izgubil oba svoja singla ter onemogočil tudi uspeh v doublu.
MEDKLUBSKA TEKMA SK ŽELEZNIČARJA
SK Železničar razpisuje medklubsko smuško tekmo v slalomu in smuku, ki bo v nedeljo, 21. januarja, pn Ruški koči na Pohorju. Tekmovanje v slalomu bo ob pol 10. pri stari „Glažuli“ v bhzmi Ruške koče. Tekmovanje v smuku bo istega dne popoldne ob 15. s startom pri Sv. Bolfenku, od koder bo vodila proga po novi smuški poti.
Pravico tekmovanja imajo vsi vermcua-ni tekmovalci JZSZ, ki so istočasno elani MZSP. Prijave na zvezinih tiskovinah je poslati najkasneje do 19. I. opoldne na naslov SK 2elezničar, Maribor, delavnice drž, želcznic. Naknadne prijave do 1 uro pred startom se sprejemajo le proti prijavnini din 10’—. Prireditelj si pridržuje 'pravico, da kraj in čas tekmovanja v slučaju neugodnih snežnih prilik preloži. Objava rezultatov bo v gostilni Kušar v Sp Radvanju.
s BSK bo po vesteh iz prestolnice po
zaključenih finalnih tekmah za državno prvenstvo nastopil 3 mesečno turnejo po Južni Ameriki.
OBČNI ZBOR KOKOŠKE KOLESARSKE PODZVEZE
V nedeljo, 4. februarja, bo v Slovenjem Gradcu ob 10. dopoldne v posebni sobi pri Kajfežu občni zbor Koroške kolesarske podzveze. Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, sc bo vršil pol ure kasneje ne oziraje se na število navzočih. Udeležba je za vse klube podzveze obvezna, prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni.
s Naša hokejska reprezentanca na ledu bo odpotovala v Ga-Pa, spremljala jo bo tudi naša prvakinja Silva Palmetova.
s Jugoslovanska teniška zveza bo imela občni zbor 25. februarja v Zagrebu.
Smuianka poročila
(„Putnik“, Maribor, 17. jan.)
Pohorski dom — Mariborska koča: —5 zelo oblačno, mirno, sneži, 5 cm pršiča,
Sv. Lovrenc na Pohorju: —7 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 2 cm pršiča na podlagi 20 cm.
Ribnica na Pohorju: —7 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 12 cm pršiča na podlagi 12 cm.
Senjorjev dom: —6 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 20 cm pršiča na podlagi 30 cm.
Kotlje — Rimski vrelec: —4 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 12 cm pršiča na podlagi 10 cm, snežne razmere na cesti ugodne.
Peca: —2 C, zelo oblačno, mirno, sneži, 32 cm pršiča na podlagi 50 cm. Smuka povsod ugodnal
MRAZ V CELI DRŽAVI
Iz vseh krajev naše države poročajo o izredno hudi zimi, ki }e ponovno pritisnila- V nekaterih predelih divjajo veliki snežni zameti. Vlaki imajo zaradi tega precejšnje zamude.
Razno
MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š. Kotiš-u, Stolna 1. 11406-1
ZA PREVZEM TRGOVINE
iščem gospodično ali vdovo od 23-28 let z gotovino 35.000 din. Ponudbe na ogl. oddelek >Večernika« pod »Gotovina«.
13672-1
‘JOipl. opM
E.PETELN
MARIBOR • GRA3SKI TRG ?
PERZIJSKE PREPROGE
čiščenje, popravila in cenitve se sprejemajo na razstavi Sarajevske tkalnice preprog od 18,—22. januarja v dvorani hotela »Zamorc«. Odprto tudi v nedeljo ves dan. 13681-1
OPREMLJENO SOBO
separirano, odda uradniška vdova. Koroška 43-1, Gregorc 136S4-7
MOŠKEGA
za nočno službo sprejme prenočišče Plauc.	13645-9
ORIGINALNA PERZIJSKA PREPROGA
zelo redek kos, velikost 350x 500 cm, in maihna svilena perzijska preproga naprodaj na razstavi Sarajevske tkalnice preprog v hotelu »Za-morc« od 18. do 22. ianuaria.
13685-1
Posest
MANJŠE VTNOGRADNO POSESTVO
naprodaj. Trčova 3, Sv. Peter pri Mariboru.	13658-2
Kupim
LEPE BRILJANTE
za nakup išče privatnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Takoišen plačnik«. ‘	13634-3
Prodam
JABOLKA
od 10 kg naprej po din 3.— prodaja Sepec. Grajski trg 2 13579-4
ZIMSKA SUKNJA
kratka, in dva cilindra (klobuka), vse skoraj novo. poceni naprodaj. Koroška c. 95. vrata 4.	13660-4
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ
cilindrski (Hohlmaschine) poceni naprodaj. Kumar. Pobreška 9.	13683-4
Stanovanje
STANOVANJE
soba, kuhinja. 2-sobna, 3-sob-na, kopalnica in veranda, oddamo. Smetanova ul. 54, gostilna.____________ 13560-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico, komfortno, oddam. Vprašati Kiavniška ulica 5.	13661-5
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Tržaška cesta 54
13662-5
pri naših Interen-kupujte H"
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalo« listke išže naino z« tiakop
M. Dgerjev sin,
Maribor, Goapoaka oliaa 15
SOBO
svetlo, suho. s štedilnikom oddam. Mesarski orehod 5-1.
13663-5
Stanovanje išie
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami, v novi hiši. s plinom iščemo. Takoi ali najkasneje s 1. majem. Pomrdb& pod »Nova hiša« na ogl odd. »Večernika«.	13642-6
Sobo odda
SOBO S KOPALNICO
veliko sončno oddam s 1. februarjem gospodu, ki liubl mir in snažnost. Vprašati Aleksandrova cesta 47, vrata
3.	13670-7
SAMOSTOJNO KUHARICO
ki opravlja tudi vsa hišna dela, sprejmem s 1. februarjem. V poštev pridejo samo mlajše moči. Naslov: Heričko Pavel, pisarna. Maribor. Kne za Koclja ul. 6.	13640-9
SAMOSTOJNO KUHARICO
za vsa hišna dela sprejmem s 1. februarjem Trubarjeva ul. 11-1.	13573-9
KUHARICO
sprejme restavracija -Ljutomer«, Žtibler.	13675-9
DVE PERFEKTNI KUHARICI sprejmemo takoj ali s 1. februarjem. Gosposka ulica 29. __________________ 13679-9
RAZNASALCA
s kolesom v Radvanju iščemo. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Raznaša-lec«.	13686-9
Službo Išie
PREPRlCAJTt SE
da ie dobra meščanska gostilna s Prvovrstno ceneno kuhinjo in sortiranimi vini gos.ilna »Triglav«. Glavni trg-Lisjak.	13668-17
OKASA
tablete
Vi spo n slabost ahko oeskusite
OKASA
lab ete za meške
100 komadov din 220'-;>roti povzetju Zastopnik Lekarna
Mr. Rožman Miroslav
Beograd — lerazije O^l. reg- N 5846 ■'<
SAMOSTOJNA KUHARICA
ki opravlja vsa dela, zanesljiva, išče . stalno službo. Ma- | rija Šubernik. pri g. Stančiču, j Levstikova 9.	13666-10	|
Lokal
UGODNO SE ODDA LOKAL
za bife ali za trgovino, z opremo, v centru mesta. Karl Rajniš, Maribor, Meljska cesta 68.	13659-14
Kapital
Posteljno perie
kem. čiščeno že po kg 8’- din naprej tudi do brezkonkurenčn:
ceni pn
„ Cuna
Maribor samo filavni trg 24
POSOJILO
1000 din iščem. Vrnem do 1. marca 100 din več. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Nujno rabim«. 13669-16
Kam, kie?
DOMAČE KOLINE
V gostilni pri »Zla-em konju« četrtek, petek in soboto pojedina jetrnih in krvavih klobas. Toči se vino lastnega pridelka. Priporoča se Ne-krep Marija.	13665-17
DAMSKA KAPELA
Vsak večer v petju in igrah nastopa pet mladih nevačic restavraciji »Ljutomer-
Štibler.
13676-17
MODERNI VOZIČKI
P-
T3-0'
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclja 4
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor, Vetrinjska ul. 30 L ub liana Prešernova ul. 44
Stike
za delavske in poslovne
kn|lilCeizdeluje	4-* -a«
Gosposka ul. 18/1. tOW JdftBtf
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih, steklarskih in ključavničarskih del ter vpeljavo vodovoda s sanitarno opremo, plina s sanitarno opremo in elektrike z zvonci in radijskimi napravami za novogradnjo stanovanjske hiše v Mariboru ob Krekovi ulici z rokom vlaganja ponudb do dne 29. januarja 1940.
Vsi razpisni podatki so interesentovi na razpolago, vpogled in nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva 5/11 v sobi št. 221, od dne 17. t m. dalje.
V Ljubljani dne 16. januarja 1940.
Pokojninski zavod za name ščence v Ljubljani.
lad la in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. - Hokoptsi sc ne rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva Štev. 25*67, in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račuu štev. 11. 409.