PRIMORSKI DMEYHIK _____________________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto Vi - Štotr OLK Poštnina plačana v gotovini ^^Tn— ■ ARJ (.10.50,) Spedizion«; in abbon. post. I. gr._ TRST, torek 31. oktobra 1950 Cena 15 lir ggVOR MARŠALA TITA M III. KOKGRESII AFŽ Y ZAGREBU IRJ le m strani lisi Hi sn za i1 Hn.| ■ 1 ■MHM—BBMMBMB—D—MPt——Tii.1*^1TP T'»» ————■I III II — ^.bodo cjgjg JUg0slavijj pomoč v živežu brez vsakršnih pogojev, kajti jugoslovan-° ^udstvo to pomoč zasluži, ker ima nanjo moralno pravico kot sestavni del medna-°ane skupnosti in ker je ogromno prispevalo k stvari Združenih narodov v zadnji vojni 3g?&d*:.r Y.čeraj dt> llfv^/® prisPel v Zagreb na šal Tr ,AF2 Ju§osl Ke^ni Prema/.’.- ki pa se z uspehom treba na^0:. Dejal je’ da ie SraLi vv®-30 v-aznost dati iz-I'ajvaiai^--Ucnih objektov, t. j. 5esa m objektom petlet-drobnl ia in ne trositi sil na S j ki _ _________ '■dL P/kr?Jlnam Jugoslavije ^rstv,,S^° ?; cel°tnemu gospo-'■ansViK blagostanju jugoslo-:6o. narodov pa velik uda- ittšo v-mar?ai Tito omenil rim ’ iLi? prizadejala nekate- •Podvzeli ikre] smo vse potrebne U l’ ¥ nadaljeval maršal Ijariit i zagotovili našemu v9rnnS^ ys,e potrebno proti ne-Potir,,/1 iakpte. Ne moremo pa sib0 v1 ° Pridelati tistega, kar aiherisiFUbiii in vprašali smo ^editp ,vlado za dolgoročne >rert,(„ ali za kakšno drugo iajočn , Preskrbe za odgovarja^ količino živeža. Naleteli i, strani zadovoljiv odgovor s i so v ,a*neriške vlade in sedaj iodn A Pogajanja, ki nam bave i^psočiia. da dobimo do-nico%i , re Potrebujemo, pše-žives dk°r, maščobe in drugi kthran-i-^aterimi bomo lahko’ be. , . zlasti tiste pokraji-*UŠe 1 So bile prizadete od fe^.Vam odkrito povem, tosWnriika vlada Pri tem ni Veni!« nikakršnega pogoja, či,, J n 'n sem povedal tuši, /“Savnikom ameriške vla-Američani imajo lahko Z0? tega, da nam pcma-uejal sem. da gr.e to v prid ameriški vladi, ker tako dokazuje z dejstvi, da ZDA v resnici pomagajo drugim narodom in ne uporabljajo to enostavno za propagando kakor delajo neki ljudje. Jasno je, da je mednarodno javno mnenje zelo velik čini-telj, katerega se mora upoštevati. Nihče ne m.ore uporabljati samo prazne besede in pustiti, da so dejstva popolnoma različna, tako da dejstva nasprotujejo njihovim besedami;. Nato je maršal Tito dejal, da se reakcija zelo moti. ko govori o pogojih, katerih Jugoslavija ne bo nikoli sprejela. «Mi zahtevamo pomoč — je nadaljeval — ker smatramo, da smo del mednarodne skupnosti ter da imamo moralno pravico zahtevati pomoi cd tistih držav, ki mislijo, da naše ljudstvo takšno pomoč zasluži. Kričanje o ((izvajanju pogojev« ne spada med besede ameriške vlade, temveč med besede same naše reakcije, ki bi morala ostati mirna, kajti v inozemstvu ne najde nikjer nikakršnega odziva. Kdo lahko reče. da nimamo moralne pravice zahtevati pomoč, ko nam se ona daje brez pogojev? Kdo ima pravico obsojati naše ljudstvo na smrt od lakote, tisto ljudstvo, ki je toliko prispevalo k stvari Združenih narodov v zadnji vojni?« Ko je govoril o odnosih Jugoslavije z državami Komin-forma je dejal, da ne verjame, da se bodo dosedanji napadi spremenili v vojno. Kljub temu pa je Jugoslavija pripravljena na vsako even-tualnost. Pri tem je pozval graničarje na budnost. Nato ie obtožil nekatere sosedne države Komin-forma, zlasti Albanijo za vse obmejne incidente. Nato je maršal še enkrat poudaril pripravljenost Jugoslavije, da se brani ako bo to potrebno, na provokacije informbirojevskih držav na ne misli odgovarjati. Pri tem je obdolžil sovjetsko vlado, ki je za vse te provoka-torske incidente kriva, kajti vse ostale kominformovske države samo izvršujejo ukaze Moskve. Dejal je: ((Jugoslavija nima nikakršnih teritorialnih zahtev nasproti Bolgariji, Albaniji. Madžarski ali Romuniji in ne bo nikdar postavila zahtev proti neodvisnosti in svobodi teh držav«. Dejal je, dalje, da so vesti o nekakšnih nameravanih napadih Jugoslavije proti njenim sosedom zelo prozorne klevete Kominforma. kajti kako bi mogla Jugoslavija kot majhna država, ki ima komaj toliko vsega prebivalstva, kolikor imajo ti njeni sosedi vojakov, te svoje sosede napasti. «Ce pa bodo provokacije kominformističnih držav — je dejal maršal Tito — ki jih navdi.ouje Moskva, v bodočnosti pov.eiale, bo Jugoslavija prisiljena predložiti to vprašanje pred Organizacijo združenih narodov«. Proti koncu svojega govora je maršal Tito poudaril: »Tisti, ki so za mir, lahko vedno računajo na našo podporo, nas imajo lahko vedno r.a svoji strani; tisti pa. ki sodelujejo pri napadu, so lahko gotovi, da bomo proti njim«. STARŠEM SLOVENSKIH OTROK IZ SLOVENSKE BENEČIJE GROZIJO Z IZGUBO DRŽAVLJANSKIH PRAVIC ZARADI POŠILJANJA OTROK V SLOV. SOLE Takšen je odgovor ital. oblasti na zahtevo Zveze slov, prosvetnih društev v Gorici za ustanovitev slovenskih šol za beneške Slovence 10. junija je Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici poslala vzgojni, znanstveni in kulturni organizaciji Združenih narodov spomenico v zvezi s slovenskim šolstvom v Italiji. V spomenici, ki je bila poslana tej mednarodni ustanovi ob njenem zasedanju v Firencah, je poudarjeno, da slovenske šole še sedaj niso uzakonjene ln da j-ipi še vedno r.ačelujeta pro-veditcr in šolski nadzornik italijanske narodinosti. V iznglb nadaljnjega grobega pritiska na slovenske šole je bilo v spo-menioi navedenih dvanajst točk, Po katerih bi se morale italijanske oblasti ravnati, da bi bilo njihovo delo v skladu s pravičnostjo in s tem z interesi slovenskega ljudstva. Zlasti je bila y resoluciji poudarjena zahteva. da mora biti viceprove-ditor, ki naj načeluje slovenskemu šolstvu, slovenske narodnosti in vešč slovenskega jezika. Prav tako morajo biti didaktični ravnatelji slovenske na rodnosti ter morajo imeti vse pedagoške zmožnosti. Predvsem pa je poudarjena zahteva po ustanovitvi slovenskih šol v Benečiji. Dolgo časa je Zveza prosvetnih društev v Gorici pričakovala odgovor. Kor.čno so ga poslali. V njem je bilo zapisano, Z NEDELJSKE KONFERENCE ZVEZE ANTIFAŠISTIČNE MLADINE CONE A ZAH lo okrepila borbo za pravice delavske, kmečke in difaške mladine ZAM zahteva od oblasti, da prenehajo z diskriminacijsko politiko na škodo interesov naše mladine BEiiOLlI€Ij4 lldnjava Dinhlep evakuirana y*etminhova vojska prekoračila Rdečo reko ln je le še poldrugo miljo od Laokaja 4ajgo ‘N, 30. — Francoske J obmejne postojanke, katere je bighuJe umaknile iz trdnjave s«,, kitajski meji, 150 ^ Glaceipo'vzbodno od Hano-S il k francoskega povelj-eseria-„°pravičeval ta umik z /kov-,/!’ da ie ta korak na-brin- zemljepisni polo- J? SoVraWe*.,in ker bi se lah-btih eri;. S1 e utrdile na bliž. ji okrog trdnjave. Se-•flhjav' • severno-zahodno od ?*lkov 6 v® vedno več čet od-.°da r>r,. -le, minbove vojske. listvA u francoskega po-•putvbjn namiguje, da se je bi a Vtaknila brez boja, / »ostoi/;,rdlla na novi utrje-Zao-znlf^1 nekaj kilometrov * dodn° od Dinhlepa. h1 addfcii?j0//ai°. da so pehot-r^koraaii Xlebninhove vojske aa oh ?dežo reko na spla-bšokaJ straneh trdnjave , jat'cozom je v proti-«?-est>osnh;t-ZU ■ trdnjave uspelo ■ - topništvo Viet- !?t obstrp^iske/ki"Ve’ že'dva i * ia / Ievala bližnje letali-iaviii Uničilo. Francozi so l^tbo 'cd5_.bodo »Pustili o- morala francoska vojska izprazniti. Ponovna osvojitev u-trdb bi bil edini pogoj, da o-hranijo francoske čete ustje Rdeče reke, ki je bogato kmetijsko področje, Dalje naj bi gereral Juin opozoril na pomanjkanje mož in materiala, omenil naj bi tudi francosko protiofenzivo, za katero bi bila potrebna sredstva, češ da ni mogoče dovolj časa ohraniti ustja reke, ne da bi držali postojanke na meji. V poročilo bi general želel nove vojaške oddelke in material t' r ustanovitev vietnamske vojske. Na osnovi politično organizacijskega referata in obširne diskusije današnja konfe-tfnca ugotavlja da je bilo kljub nekaterim pomanjkljivostim delo ZAM pravilno in da je njena delavnost bila v skladu s sklepi ustanovnega kongresa ZAM; poziva antifašistično mladino, da s svojim delom utrdi in razširi organizacijo in jo tako usposobi za nadaljnjo borbo delavske, kmečke in dijaške mladine za izboljšanje življenjskih pogojev; da pojača borbo proti raz-bijaški delavnosti kominior-mističnih mladinskih voditeljev in proti šovinistični in nacionalistični reakciji itali- janskega in slovenskega kova; da nenehno razkrinkuje delovanje SFDM, ki je postala slepo orodje v rokah sovjetskega Komsomola, in podpira borbo Ljudske mladine Jugoslavije za enakopravne odnose med svetovnimi mladinskimi množicami; zahteva da oblasti prenehajo z diskriminacijsko politiko na škodo interesov mladinskih množic, kot se je to pokazalo ob prepovedi sklicanja kongresa ZAM; poudarja da bo na osnovi bratstva med slovensko in italijansko mladino nadaljevala borbo za mir in boljše življenje tukaj živečih ljudskih množic. V dvorani na stadionu «Prvi maj« je bila v nedeljo konife-renza ZVEZE ANTIFAŠISTIČNE MLADINE zg angloameri-ško cono Tržaškega ozemlja. Konference se je udeležilo čez 200 delegatov iz tovarn, podeželja in šol. Tov. Gorazd Vesel, član izvršilnega odbora Zveze antifašistične mladine je otvorjl konferenco in pozdravil delegacijo Ljudske mladine Slovenije, Zveze mladir.-e Slovencev v Italiji in predstavnika mladine Beneške Slovenije, predstavnika istrske mladine, sekretarja CK KP STO tov. Branka Babiča, predstavnika Osvobodilne fronte tov. Kukanjo ir.) Deklevo, tov. Antona Ukmarja, predsednika Zveze partizanov STO, predstavnika SIAU, tov. Giordana Sorto ter predstavnice Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveize. Po sprejetju dnevnega reda je bilo izvoljeno delovno predsedstvo. Prva je govorila tov. Tilka Pirnat, ki je v imenu CK Ljudske mladine Slovenije pozdravila tržaško demokratično mladino in se ii zahvalila za pomoč, ki so jo tržaške mladin- dal *Of) ob- . ^OpUbllll h«4 °bramhajneEa zahodnega »ni^zUa n06 4rte Hanoja' če naV3rnost. da bo Od^ej, gar/'ziia. č? Creknl-aK!ebTlirdl0Ve vojske S »‘iMeio reko na k! Laoka, bll2u Folu, 20 km b«’ na dJ? x dolini Rdeče re-sZ/Čilij, ^e,n kraiu pa so po S breko‘Er,lhaJaJ° 12 Kitaj-toeri„i! reko v gora- ''Č°talci bomb^ri-trdnjavo' Na‘ ki ?rka n/l rdl£ai° mesto že »rJ^rnhihn Prednii oddel-Cujej0ln^0Va 'vojske, ki na- «e Dnfri vzhoda- so sedaj St e’ Fran«rU,g0 rniIi° °d trd-aiv ^Pre? k°s^° letalstvo je taiP.tacari; ^05pbardiralo in s b/,*če Vietm utrelievaI° zbi' k0>čiUjT?hovih čet na n!°^a ter vzdolž Vn ^no 0ri ^te 4 severno-Vfl V>eCn?a®n°ia. kjer šte-bara«?07* čet iz rineva °nemopra-' ?oplave 5e na-v fi-P°riaj° vojažke ope- v nek«1^njem Vlctna'nu. spopadu blizu t)rJ5t4li opuS/Akoi so Francozi kit«. V('8in° BVo1ih it > vene. -k!/?16 so bde po. j: enkr.,’tudi mesto Donhoj b> «|!* Poplavljeno. fMi^herai t presse» sodi. da ba v. v svojem po* izlndokine O treba 0’ da ie na vsak ® Ponovno osvojiti fe tajnih KP rfehe - umrl ,fb)r k lita; ‘^i glavni taj- xS«tL in ® ^ član po-^stS^a p osebi 1 prijatelj ki ie bil '\'N kli^/biske KP in S?V^°v Hge mladih ^ danrl v petek ** kaPb D°- H ona letoj ake dslovr.-e brigade dale pri gradnji novega dijaškega naselja v Zagrebu. Tov. Pirnat je v kratkem nagovoru prikazala sedanji položaj jugoslovanske mladine, borbo jugoslovanske mladinske organizacije za uveljavljenje demokratičnih načel med mladinskimi organizacijami v svetu in prispevek milijonov jugoslovanskih mladincev pri izgradnji socializma v Jugoslaviji. Med drugimi sta prinesla svoj pozdrav tudi jov. Dori Predan v imenu slovenske mladire v Italiji in tov. Mario Vuk v imenu mladine jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. Predstavnik slovenske mladine v Italiji je predvsem poudarjal hudo borbo. ki jo vodijo danes beneški Slovenci za svojo narodnostne, socialne in gospodarske pravice, kj traja že 80 let. Navedel je nešteto primerov, kako oblasti v Italiji podpirajo teroristične izpade italijanskih šovinističnih prenapetežev proti slovenskemu življu. Predstavnik istrske mladine pa je govoril o borbf miedine v Istrskem okrožju za izvršitev letnega gospodarskega načrta in delovnih akcijah pri gradnji objektov kapitalne izgradnje. Nato je pozdravil konferenco sekretar CK KP STO tov. Braav-ko Babič. Pozval jo mladino, naj dela na tem, da bo mladinska organizacija por.ovno postala tista organizacija kot je bila pred resolucijo Informbi-roja. Nakazal je razne naloge, ki čakajo jnladino in predvsem združitev naših mladinskih sil. enotnost med slovensko pj italijansko mladino v Trstu, enotnost med kmečko, delavsko in dijaško mladino. Tov. Branko Babič je poudaril tudi potrebo Po italijanskem mladinskem listu za italijansko napredno mladino. V naslednji točki dnevnega reda je imel politično in prga-nizacijako poročilo tov. GORAZD VESEL. V uvodu je tov. Vesel pozval mladino, da je treba stalno pregledovati svoje storjeno delo, oceniti dobre irj slabe strani ter se zanimati predvsem za politično delo organizacije Zveze antifašistične mladine, ki predstavlja v Trstu močno sredstvo za izvojevanje pravic, za katere se je mladina borila že za časa narodnoosvobodilne borbe in za katere vodi še danes ogorčeno borbo. «Lahko rečemo, da je mladina v povojnih letih prostovoljno in zavestno vlagala vse svoje sile, da bo organizacija čim bolj mcona iv da bo znala na tem ozemlju, kjer se preizkušajo sile jmru, napredka F*o eni strani ter vojnih hujskačev na drugi strani, dostojno izpolnjevati svoje. naloge.« (Nadaljevanje na 2. strani) da bodo o poslani spomenici razpravljali na prihodnji seji. Medtem ko so pri tej mednarodni in tako pvomembni organizaciji samo zabeležili prejem te resolucije in sklenili, da jo bodo rekoč pretresali, pa ostaja stanje neizpremenjeno. Namesto- da bi ustanovili slo-vepske šole v Beneški Sloveniji so celo potrojili šovinistični pritisk proti ljudstvu, ki po-šiljo svoje otroke v slovenske srednje šole' v Gorici V zadnjih dr.eh smo v našem listu pisali o vsakovrstnih mahinacijah reakcionarnih organizacij in oblasti, zlasti pa o izpadih protiljudskih duhovnikov, ki so se pckazali odkrite sovražnike proti staršem in otrokom, ki so v slovenskem Dijaškem domu v Gorici in ki obiskujejo slovenske sredr.je šole. Poudarili smo, da predstavlja nasilje nad našimi zavednimi ljudmi v Benečiji z grožnjami o nekem izobčenju iz cerkve itd. itd; samo način, kako odvrniti slovenske ljudi od njihovega sklepa, to je pošiljati svoje otroke v šole. bi njim in otrokom najbolj ustrezajo. (Nadaljevanje na 3. strani) LONDON, 30. — Angleški cariniki so našli v kovčegu neke «žene—misterij« iz Amerike 28.000 dolarjev v zlatih kosih. Ime ji je Schvvarz in je hotela odpotovati v Indijo, toda nenadoma je Izginila. izl V Severni Koreji tudi kitajske čete - Velike izgube 6. južne divizije, ki /e izpraznila tri mesta TOKIO. 30. — Severnokorejske ir; kitajske sile se zbirajo v zasneženih gorah severno-vzhodme Koreje in ogražajo veliko industrijsko središče Ham-hung, ki je važno oporišče oboroženih sil držav OZN na Koreji. Medtem ko se boji zaostrujejo, je ameriška pehota prebila severno obrambno črto na se-vero-zahodr.em področju, napredovala za dobrih 5 milj in se približala mandžurski meji, tako da je od nje oddaljena še 33 milj. 5. polk 24. divizije je napredoval do točke, ki je komaj tri milje oddaljena od Ku-songa, 20 milj bolj na jugu Na levem boku severnoza-hodne fronte sil držav OZN je 8. južna divizija prihitela na pomoč 1. in 6. južnokorejski diviziji, ki sta že tri dni zaple- teni v hude boje z naprotni-kom na področju Onjonga in Unsorra. Glasnik 2. južnokorej-skega armadnega zbora je dejal, da se je tu položaj izboljšal Omenil je, da je v San-gujinu blizu Onjonga bila uničena tretjina 6. južne divizije. V Zaradi teh besnih napadov severnih je 6. južna divizija morala zapustiti tri mesta: Onjong, Kvangsong in Tep-jeng. V zadnjih 24 urah je leteča kolona 8. 27 tisoč mož močne ameriške divizije, ki se je včeraj izkrcala v Ivonu na vzhodni obali napredovala za več kakor 50 milj proti severozahodu. Ta oddelek napreduje v bližini Pungsona, važnega železniškega in cestnega križišča, ki je oddaljeno 37 milj od mandžurske meje. Počastitev spomina nacifašističnih žrtev Združenje bivših političnih preganjancev organizira za JUTRI ob 9. uri na dvorišču rižarne počastitev spomina nacifašističnih žrtev. Govorila bosta tov. Dušan Hreščak v slovenščini in tov. Alma Reschitz v italijanščini. Pevski zbor bo zapel nekaj žalostink. Sledilo bo polaganje vencev. Na komemoracijo opozarjamo vse tržaške antifašiste in demokrate, ki naj smatrajo za globoko dolžnost, da na letošnji dan vseh mrtvih dostojno komemoriramo vse naše tovariše, ki so dali življenje za zmago nad naci-fašizmom. Komemoracije v okolici OPENSKI OKRAJ Delegacije množičnih organizacij openskega okraja položijo vence pred spomeniki žrtev fašizma, domačih padlih partizanov in grobove borcev Jugoslovanske armade, padlih za osvoboditev Trsta, dne I. novembra ob 9. uri na sledečih mestih: BAZOVICA — pred spomenikom tov. Bidovca in tovarišev, na grob padlih borcev v NOB. PADRICE — pred spominsko ploščo padlim v NOB in na grob padlih v Bazovici. GROPADA — k spomeniku padlim v NOB. TREBČE — pred spomenikom ter na grobove padlih. OPČINE — pred spomenikom Ptnka Tomažiča in tovarišev, pred spomenikom 61 talcev, na grob 29 padlih ruskih partizanov-borcev III. bataljona Bazoviške brigade, kraj usmrtitve 5 kurirk, na kraj obešenja matere 3 partizanov, na grobove padlih v NOB. PROSEK — k spomeniku talcev na proseški postaji, k grobovom padlih v NOB. KONTOVEL — na grob padlih v NOB. VELIKI REPEN — pred spomenikom padlih v NOB. COL — na grobovih padlih. Svečano počastitev padlih v NOB bo na vaških pokopališčih po popoldanskih obredih. Pevski zbori zapojejo žalostinke. Počastitev padlih v NOB v GROPADI bo v nedeljo 5. novembra ob 14. uri. Na KATINARI bo počastitev padlih 1. novembra ob 15.30. Sodeluje pevski zbor. DOLINSKI OKRAJ 1. 11. 1950 ob 15. uri popoldne bodo Dolinčani položili vence na spomenik vaščanov padlih v narodnoosvobodilni borbi. Domači pevci bodo zapeli pri spomeniku žalostinke. Istega dne se bodo vaščani Boljunca, včlanjeni v masovne organizacije demokratičnega gibanja oddolžili za svobodo, s polaganjem vencev ob 15. uri s sodelovanjem pevskega zbora. NABREŽINSKI OKRAJ Komemoracija padlih tovarišev iz nabrežinskega okraja se bodo vršile po vseh vaseh, kjer stoje spomeniki padlih in sicer: v NABREŽINI bo polaganje vencev ob 14. uri; v SV. KRIŽU bodo aktivisti Osvobodilne fronte in ostalih organizacij v spremstvu svojcev položili venec na spomenik na pokopališču. Govoril bo tov. STOKA FRANC; v SEMPOLAJU bo s sodelovanjem domačega pevskega zbora polaganje vencev istega dne ob 15. uri; v SALEZU bo komemoracija padlih ob 14. uri s sodelovanjem pevskega zbora; v ZGONIKU bo polaganje vencev s sodelovanjem pevskega zbora iz Saleža ob 15. uri. Po vseh vaseh so za to priliko svojci in masovne organizacije poskrbeli za okrasitev grobov padlih; posebna skrb je posvečena grobovom padlih, kateri nimajo svojcev. BARKOVLJE Zveza partizanov iz Barkovelj skupaj z Osvobodilno fronto in ostalimi demokratičnimi organizacijami prireja dne 1.11.1950 ob 15. uri počastitev padlih za svobodo s polaganjem vencev. Pevski zbor, ki nosi ime «Milan Matjašič«, bo ob tej priliki zapel partizanske žalostinke. LAKE SUCCESS, 30. — V glavnem političnem odboru generalne skupščine OZN je zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj obsodil tako imenovani sovjetski «plan za rnir>>. «Ce bj podprli sovjetski predlog — je dejal Kardelj — bi praktično dali izpodfcudo zelo nevarnim in škodljivim sistemom: nadaljevanju protidemokratičnih in celo napadalnih metod, ki se skrivajo za zadimljeno zaveso neiskrenih miroljubnih izjav.« Kardelj je izjavil, da je ne-pobitno dejstvo, da so se načela sovjetske zunanje politike v povojnem času postopoma bi-stvano izpremenila. Po izključitvi Jugoslavije iz Komanfor-ma v juniju 1948 — je dejal Kardelj — jie Sovjetska zveza svojevoljno raztrgala celo vrsto pogodb in gospodarskih sporazumov ter vzpostavila popoln Kardelj razkrinkal neiskrene miroljubne izjave delegata SZ Takšna politika sovjetsko vlade je doživela na Koreji strašen Boraz, ki ima že sedaj globoke posledice v mednarodnik odnosih ebler o Malikov! grožnji, da SZ ne bo priznala Trygve l.iea za tajnika VELIČASTNA KULTURNA M ANIFESTACIJA HRVATOV V BUJAH Ob zaključku IV. festivala hrvatskih prosvetnih društev Ni bilo vasi y Bujščini, ki ne bi bila V nedeljo ob zaključku IV. festivala hrvatskih prosvetnih društev zastopana v Bujah poleg članov prosvetnih društev tudi z drugimi ljudmi. Ves teden so se vrstile v dvorani zadružnega doma kulturne prireditve, nastopi folklornih skupin, pevskih zborov in recitatorjev. Na teh predstavah je prišla do tistega občutenega izraza, ki govori v jeziku nacionalne kulture — «hrvatska ri-ječ« — čista in l£Pa hrvatska ti okupatorji skozi dolga stoletja zatreti hrvatske besede, navad in običajev. Živela je govorica še naprej, četudi malo okrnjena. Živela je v Hrvatih Bujščine, — v krvi — zavest, da bo vstal Veli Jože in pometel z vsemi okupatorji. Narod naš dokaze hrani, velja tudi za ta lepi del obmorske zemlje. Teh dokazov v Bujščini ne manjka. Tako dobimo v Materadi glagolski spo-] menik iz XVI. stoletja, nagrob-' ni spomenik iz XVI. stoletja v beseda, ki se danes glasi po ] Miriščih skrinjo z značilnimi vsej Bujščini, ki je ~ zemlja hrvatskimi okrasi v Knberto- Hrvatov. Res, zemlja Hrvatov je Buj-ščina. 2e od najstarejših časov pa vse do narodnoosvobodilne borbe so tod divjali, pustošili in gospodarili razni okupatorji. Vsi okupatorji so zadali globoke rane gospodarskemu, političnemu, kulturnemu in še posebej nacionalnemu življenju bujskih Hrvatov. Niso pa mogli hrvatskimi okrasj v Kuberto-nu in še drugo. Toda ne samo to. Se druge so zgodovinske priče, da je tu doma že od davnih stoletij Hrvat. Tu so Je vedno stan običaji kot staroslovensko zažiganje kresov na predvečer sy. Ivana in sv. Petra, prvomajsko okraševanje vrat deklicam, da nevesta okihča rogovg volov, ko prvič stopi v moževo hišo in podobno. Ce gremo še naprej, slišimo stare ljudi, ki pripovedujejo, kako so peli, dokler ni fašizem trdo zabraoil lepe narodne pesmi kot «Rodila je loza grozda dva«, «Zaspal Pave«, «Cemo poči na samanj«, ((Kopriva je malena«, «Zeleni se šikara« in druge. Te pesmi so peli Hrvati v Lozarjih po vsej notranji Bujščini jn v Murinih pri morju, prav tako kot jih pojejo po vsej Istri in Primorju. Se nekaj moramo podčrtati ob tej priložnosti. Veliko so govorili, pisali in propagirali v svet fašistični okupatorji o dltalijanstvu Istre«. No. poglejmo kako je s stvarjo. Leta 1945 je posebna komisija etnografov sestavila na podlagi na. tančnega in nepristranskega pregleda na terenu knjigo o narodnostni pripadnosti in izvoru prebivalcev Istre; Našla je, da je v Novem gradu 220 družin s hrvatskimi priimki in samo 139 družin z italijanskimi priimki. Tak0 tudi v Bujah, Brtonigli, Grožnjanu in drugod. Le v Umagu neznatno prevladujejo italijanski priimki. Tu pa je razumljivo že iz dejstva, da je Umag ob morju z rodovitnimi polji in vinogradi. Tako je že Beneška republika napravila iz Umaga nekako — odskočno desko — za nadaljnje prodiranje v notranjost Istre. Tako se tudi J sklada a politiko zatiranja in raznarodovanja to, da je bogatin Volpari ustanovil svoje gospostvo y rodovitni Savudriji, kjer je’ za njegov telesnj blagor in razkošje skrbelo na stotine kolonov. (Za duševni blagor je skrbel sam). V kamenlti notranjosti Kučibrega in drugje takim gospodom ni dišalo. Zato imajo ti kraji lepa hrvatska imena kot: Martinčiči, Ma- rušiči, Smiloviči in podobno. Bujski Hrvati so zaprli globoko v svoja srca svojo narodnost takrat, ko je črni vihar fa-šizma divjal čez njihovo zemljo, ki so jo njihovi dedje, pradedje in še celi rodovi nazaj sto in stokrat namočili s svojim potom. Verovali so trdno, da bo prišel dan, ko se bo njihova beseda lahko svobodno in prosto govorila povsod, v mestih in vaseh. Skozi vse zatiranje so ostali trdni in pričvrščeni na to zemljo. Čutili so, da je samo njihova, da drugače biti ne more. Zato pa so danes še tu, ko so v krvavem viharju pometli — Veli Joie se je bil zavedel svoje močj — 7, vsemi ckunatorji, izkoriščevalci in zatiralci. Kako so tu, kaj delajo, kako napredujejo, kako gradijo, je zgovorno povedal njihov IV. festival. gospodarski bojkot proti Jugo-1 «Ali ni doživela takšna poli-slaviji. tika — je vprašal Kardelj — (Nadaljevanje na 3. strani}, «Ta politika — je rekel Kardelj — predstavlja morda najbolj nesramen primer gospodarskega napada po drugi svetovni vojni. Voditelj sovjetske delegacije se nam ne zdi ravno prikladen, da bi v tem odboru zavzemal ponosno stališče v svojem obnašanju, kakor da sovjetska vlada ne bi bila v ničemer odgovorna za sedanjo napetost v svetu in kakor da bi bila sovjetska vlada sama sposobna braniti svetovni mir in poklicana za to nalogo. Prisiljeni smo sklepati, da obstaja osnovna sovjetska metoda v okviru te organizacije v tem — akQ lahko tako rečem — da razpravlja vsa vprašanja miru in mednarodnega sodelovanja s propagandističnega stališča. Sovjetska delegacija ja zelo plemenita, ko gre za predloge in govore, katere nato tisk in propaganda podrobno obdelajo, da bi dokazali «miroljuben» značaj sovjetske politike, njeno ((doslednost« glede zaščite enakopravnosti med narodi itd.« Kardelj je dejal, da W sovjetska vlada .V resnici hotela mir, tedaj gre po napačni poti. Dejal je, da je nujr.o potrebna metoda praktične politične akcije, ki naji bi dala svoje sadove v vsakodnevnih naporih za okrepitev miru, ki naj prinese dejanski napredek, ki bi nudila narodom konkretne rezultate in ki naj okrepi zaupanje narodov v možnost ohranitve miru. Kardelj je nato poudaril, da je vlada SZ vsakokrat, ko Je bila dana možnost, da bi sa dosegli konkretni rezultati, zavzela negativno stališče ali pa je takšno možnost celo bojkotirala. strašen poraz na Koreji, poraz, ki ima že posledice in bo imel še večje posledice na področju mednarodnih odnosov 7». Nato je bil sovjetski «plan miru« odbit z veliko večino glasov po enem mesecu razpravljanja. Pred glasovanjem je govoril še kanadski zunanji minister, ki je dejal, da bi se vlada SZ morala pridružiti delu Organizacije združenih narodov kot FAO, organizaciji za zdravje itd. ter m pr. poskrbeti za pomoč v Koreji in prenehati z izolacijo sovjetske kulture, ki Švedski kralj Gustav Adolf umrl STOKHOLM, 30. — Umrl je švedski kralj Gustav V. Adolf. Pokojnik, ki izvira iz rodbine potomcev francoskega maršala Bernadotta, je bil rojen leta 1858, Opravil je svoje študije na Švedskem in jih zaključil na univerzi v Upsali. Imel je tri sinove, od katerih sta dva še živa in sicer prestolonaslednik Gustav Adolf, ki je sedaj dobil naslov VI. Adolf in knez je brez stika z ((nekomunističnim« svetom. Seja se bo nadaljevala v torek. Pred posebno politično komisijo so razpravljali o predlogu osmih glede Španije. Govoril je poljski delegat, ki je obtožil zapadne sile, da hočejo ponovno vzpostaviti popolne diplomatske odnese s Fran. com, ki predstavlja nenehno grožnjo za rair. Dejal je, da ima Španija 143 letališč, ki bi pod nadzorstvom ameriških oficirjev mogla služiti za bat zo ameriškim letalom. V Varnostnem svetu je govoril delegat FLRJ dr. Aleš Bebler, kj je dejal, da ie bil sovjetski delegat Malik vprašan ali ima svoj predlog glede kandidata za glavnega tajnika OZN. Tedaj je Malik odgovoril, da njegov predlog ni polog ni potreben, ker da je predložil, naj bi se v generalni skupščini ne razpravljalo o podaljšanju mandata Trygve Lieu. Kot poročajo informatorji, — kajti seja se je vršila za zaprtimi vrat} — je Malik izjavil, da vlada SZ od februarja dalje ne bo smatrala Trygve Lica za tajnika OZN. Tedaj je Bebler dejal, da so bili Združeni narodi navajeni na so- Viljem, Se pred letom 1907, ko I vjetske izjave o ilegalnosti o je zasedel prestol, je opravljal tem ali onem sklepu. Glede posle svojega očeta, tako da je 1905. doživel ukinitev personalne unije med Švedsko in Norveško. Schuman vRimu RIM, 30. — Nocoj ob 18.50 je pa-iapel z vlakom v Rim francoski zunanji mindster Robert Schuman, Schuman je urednikom agencije «Ansa» izrekel upanj«, d« bodo uradna in zasebna pogajanja z italijansko vlado bil« uspešna za obrambo miru. ilegalnosti je dejal Bebler, nai spomnim, da je isti delegat izjavil, da je Varnostni sv,et ilegalen za dobrih šest mssecev, sedmi mesec pa se je vrnil, da bj mu predsedoval. Nato je glasoval za nekega kandidata za glavnega tajnika, generala Romula, katerega je predlagal kitajski nacionalistični delegat, ki ga je Malik smatral in ga odkrito smatra za ilegalnega. Potemtakem, je dejal Bebler, ima ta grožnja relativni učinek. Ne dopustimo okrnitve pouka slovenščine Nedeljski »Primorski dnevniku je opozoril našo javnost, na novo diskriminacijo slovenske šole, ki vsebuje celo zarodek postopnega uničevanja slovenske šole, če ne bomo uspeli z energično proti-akcijo vseh poštenih slovenskih ljudi v. kali zatreti vsak najmanjši pojav uničujočega bacila, ki bi se pojavil pod še tako lepim videzom izboljšanja pouka italijanščine. Naš dnevnik je že v. nedeljski številki jasno opredelil naše stališče glede pouka italijanščine na slovenskih šolah. Četudi sta v času pred prvo svetovno vojno in tudi v pred-fašistični Italiji zadostovali na osnovnih šolah dve tedenski uri italijanščine (in vsi, ki smo takrat obiskovali te šole, vemo iz lastne izkušnje, da smto se naučili toliko italijanščine, da nam je zadostovala v dvojezičnem Trstu), vendar ne vztrajamo na, tem, da bi tudi danes ostalo pri samih dveh tedenskih urah. Število tedenskih ur je lahko večje, a nikakor ne na račun kateregakoli predmeta, najmanj seveda še na račun slovenščine. Pouk italijanščine je neobvezen, kar pomeni v bistvu, da se morajo ure za pouk tega predmeta DODATI k rednemu učnemu programu. Kako morejo «slovenski» gospodje, ki izvajajo brez ugovora in slepo vsako direktivo nadrejenih organov, opravičiti, da sta se letos odvzeli pouku slovenščine V petih razredih kar DVE uri? Lansko šolsko leto je bilo namenjenih slovenščini še sedem, italijanščini pa tri tedenske ure. Z letošnjim šolskim letom pa je določenih za slovenščino samo PET ur. Preostali dve uri pa so odstopili eno uro italijanščini, drugo pa novemu predmetu »zakonodaja». Ne bomo tu razpravljali o razlogih, ki so izven območja slovenske šole, ki pa ji narekujejo toliko večjo skrb pri pouku materinščine. Slovenski šolniki in njihovi predpostavljeni niso vredni slovenskega imena, če se tega v polni meri ne zavedajo in že po tem tudi ne uravnavajo svojih dejanj, če bomo mirno kimali in sprejemali vsako diskriminacijo kot dovršeno dejstvo, potem bo slovenska šola postala sčasoma spaček, postala bo utrakvistična, ki je v Zgodovini slovenskega šolstva na Koroškem označena kot dobro sredstvo za potujčevanje slovenskih otrok. Zato se bo-mo odločno uprli izpreminja-nju slovenske šole v utrakvi-stično, prav tako se bomo odločno uprli nameščanju italijanskih učiteljev na slovenske šole kot «specialistov» za italijanščino. Mi imamo dovolj učiteljev, ki so usposobljeni poučevati italijanski jezik in učitelji ((specialisti)), ki jih je Italija poslala na, slovenske šole, ko nas je pred tridesetimi leti »odrešilas, so ostali našemu ljudstvu v neblagem spominu, ker so bili prvi znanilci najprej zatiranja slovenskega duha, potem pa tudi PoroInega uničenja slovenske šole. Angloameriško vojaško u-p ravo pozivamo, da nujno izda podrejenim organom v šolski upravi nalog, da se slovenščini na slovenskih šolah vrne ono število ur, kot ga je imela preteklo šolsko leto in se za povišanje ur za druge stare in nove predmete najde druga, primernejša in pravičnejša rešitev, ki ne bo zaudarjala po diskriminaciji. ZAIM bo okrepila borbo za pravice delavske, kmečke ie dijaške mladine (Nadaljevanje s 1. strani) Poudaril ie, kako je mladinska organizacija Medno pravilno prikazovala in ocenjevala polo-žaj delovne mladine y tovarnah in življenjske pogoje kmečke mladine, kakor tudi položaj dijaške mladine, za katero je ciganizacija vodila in vodi odločno borbo proti previsokim šolskim taksam, ki odvračajo revne dijake od nadaljnjega u-čenja na srednjih in visokin šolah. Nato ie govoril o hudih posledicah, ki jih ie prizadela tržaški mladinski organizaciji zloglasna resolucija Informbi-roja. Po tej resoluciji se je sovjetska mladinska organizacija polastila mednarodne mladinske organizacije, ki ie tako postala privezek sovjetskih hege-monistov. «Odkar se je komin-formistično vodstvo polastilo tudi te mednarodne napredne organizacije, od takrat dalje se je njeno delovanje spremenilo v delo za ozke interese klike, ki je na oblasti y Sovjetski zvezi. Vse prizadevanje, da bi se organizacija razširila in utrdila, da bi svoj program spro-vedla med ostale svetovne mladinske množice, je padlo na mah v pozabo. Vsa gesla o mednarodni mladinski enotnosti, o pomoči kolonialni mladini, vse je šlo po vodi». Dalje je tov. Gorazd nakazal izdajalsko politiko kominformistov Y Italiji, ki vodijo napredno mladino v pogubo. Namesto da bi v mladini vzbujali zanimanje za vprašanja gospodarskega in politič-z o{eAeqez ot 'eCejeuz B3au raznimi plesi, volitvami lepotic itd, Italijanska mladina se danes zaveda tega izdajstva in zbira okoli resničnih predstavnikov mladinskih interesov. Poleg tega je italijanska mladina pokazala mnogo volje, da hoče vzpostaviti tesne prijateljske odnošaje z jugoslovansko mladino. To najbolj dokazujejo delovne brigade italijanske mladine, ki so sodelovale pri gradnji študentskega naselja v Za-grebu, kakor tudi društvo za kulturne stike med italijansko in jugoslovansko mladino, kij je bilo ustanovljeno v Italiji. »Pri nas v Trstu so posledice kominformistične politike še bolj vidne, ker sta se pokazali obe strani njihovega delovanja: pokazala se je njihova kapitulantska politika proti ostalim reakcionarnim mladinskim organizacijam ter sovraštvo do pravilne borbe naše mladine, ki so ga mladinski kominformi-stični voditelji vcepili tistemu delu mladine, ki slepo sledi njihovim direktivam in jih pokorno izvršuješ. Tov. Vesel je poudaril, kako so kominiormisti tik pred konferenco ponovno izdali že pozabljen Ust «Gioventii», kakor tudi ob tej priliki razne letake. v katerih samo ponavljajo laži in obrekovanja proti Jugoslaviji in jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. «Odgovornost za prepoved kongresa naše organizacije pada v polni meri na oblasti. Na- ša organizacija je ob pravem času uredila vse potrebno, predložila prošnje, navedla število delegatov, ki bodo prisotni na kongresu. Toda kljub vsemu temu so prepovedale kongres. Od prvotnega sklepa ne bomo odstopili«, je dejal tov. Vesel. «Od oblasti bomo nadalje zahtevali dovoljenje za kongres, ker je naša zahteva upra. vičena in v skladu z zakoni in je ne more noben samovoljni Zato bo Zveza antifašistične mladine skrbela, da se bodo tako slovenski, kot italijanski mladinci seznanjali s stvarnostjo v Jugoslaviji, s težkočami in vsemi vprašanji graditve socializma. Ena od najvažnejših nalog pa je tudi, da se mladina organizira Ji fizkultumih in športnih društvih, da se širi in krepi zveza pionirjev, mladinski tisk, da se okrepi delovanje dijaškega krožka, ZAM bo skr- IZREDNA OBČINSKA SEJA V ZGONIKU Ali so res najbolje ukrenili z 20 milijonskim kreditom? Otroška vrtca v Malem Repnu in Gabrovcu, razširitev ceste iz Saleža v Samatorico, popravilo pokopališča v Zgoniku UMRLE BOMO POČASTILI NAJDOSTOJNEJE S TEM, DA SE BOMO SPOMNILI 2IVIH. SPOMNIMO SE TE DNI VOJNIH SIROT, NAŠIH ZAPORNIKOV IN REVNIH DIJAKOV IN PRISPEVAJMO ZANJE. ukrep, upravnih oblasti zavrniti«. Po izčrpnem političnem pregledu je tov. Gorazd Vesel prešel na organizacijsko delo Zveze antifašistične mladine, ki je nekoč predstavljala močno organizacijo in vzbujala spoštovanje pred vsemi sovražniki. Tudi sedaj ostaja ZAM zvesta sklepom ustanovnega kongresa in deiuje po njenih sklepih. ZAM se bori za bratstvo med slovensko in italijansko mladino, bori se proti vsem pojavom nacionalizma, za izvajanje programa ustanovnega kongresa, in za utrjevanje mladinske oiganizacije. bela za reševanje vseh vprašanj visokošolcev in organizacije zveze tržaških visokošolcev. za vso delovno in kmečko mladino. Po končanem referatu je bila obširna diskusija, pri kate. rj so sodelovali mladinci' m mladinke, ki so opozorili na važna vprašanja V posameznih sektorjih dela, tovarnah, šolah, na podeželju in po posameznih okrajih. Na koncu je bila sprejeta zaključna resolucija, ki jo objavljamo na prvi strani. Konferenca se je zaključila ob 17. uri. Zvečer ob 20. uri pa je mladina imela kulturno prireditev. Sinoči je bila v Zgoniku izredna seja občinskega sveta. Občinski svetovalci so bili sklicani na vso naglico, pismenega vabila z dnevnim redom, kakor je predpisano, sploh niso dobili. Bili so le ustno obveščeni šele včeraj popoldne. Zato se ! je na sinočnji seji tudi pritožil | svetovalec Ljudske fronte tov. 1 VI. Obad in zahteval, da se kaj i takega ne bo več zgodilo. Zgo-r.iški župan kcminformist Pirc in njegov »factotum« Milič sta se sicer opravičevala, da sta dobila obvestilo šele v soboto in nista o tam obvestila občinskih svetovalcev, ker sta mislila, kakor jima je pravil občinski tajnik, da ne bo zadeva tako nujna. Nazadnje pa ie predsednik car.«, ali kakor mu je pravil kominformist Milič «prefekt», zahteval, da peči j e jo odgovor že do torka opoldne. Gre namreč za načrt za uporabo kredita 20 milijonov lir za javna dela. Na sinočnji seji sploh niso prečitali zapisnika zadnje seje, kot je običaj, ker ga niso pripravili. Nekateri svetovalci so prišli z zamudo, ker so pozr.o zvedeli za sejo, Zupan je obvestil občinski svet, da je ZVU odobrila za zgoniško občino kredit 2Q mili- jonov lir v okviru sedmega gospodarskega načrta za javna dela jn da s tem denarjem razpolaga občinska uprava sama, ki pa mora predložiti takoj program za svojo občino, kako namerava te kredite uporabiti. Po dolgem razpravljarjju so občinski svetovalci sklenili, da bodo za omenjeno vsoto sezidali otroška vrtca v Malem Repnu in v Gabrovcu. Za vsak otroški vrtec sa dbločili 5,25 milijonov lir. Popraviti in razširiti hočejo cesto iz Saleža v Samatorico, za kar So določili 8,6 milijonov lir. Ta cesta, dolga 1,4 km, bo morala biti široka 5 m. Za ostalo vsoto 900 tisoč lir pa nameravajo urediti pokopališče y Zgoniku. Po odobritvi tega načrta je občinski svet sklenil, da se kupi o dl Marije Guštin zemljišče (okrog 1200 kv. m), da bo lepše urejen prostor pred novim občinskim poslopjem, ki ga bodo v kratkem začeli zidati. Zemljišče bodo plačali po 200 lir za kv. m iz fonda, ki je ostal od lanskega leta. Nazadnje je občinski svet odobril, da se proda tov. Bogdanu Gromu po 50 iir okrog 300 kv. m občinskega zemljišča, za katerega je zaprosil, da si bo sezidal stanovanjsko hišo. DRŽAVNE PODPOR E V POLJEDELSTVU Oblasti naj posvete vso pozornost gospodarsko šibkejšim kmetovalcem Zadnja številka «Gospodarstva» je objavila spodnji članek, ki ga zaradi važnosti za vse nnš° kmetovalce v, celcti objavljamo, Ker nam naši kmetovalci za stavljajo mnogo vprašanj, ki se nanašajo na državne podpore za melioracijo in graditev kmečkih, objektov, hotno danes na kratko govorili o zakonskih predpisih, ki so v tem pogledu-v veljavi na našem področju, in o izvajanju teh predpisov. Določbe o državnih podporah se oPirajo še vedno na italijanski zakAn z dne 11 januarja 1933. Po tem zakonu se podpore delijo v dve kategoriji. V prvo kategorijo spadajo melioracijski načrti, ki imajo značaj skupnega interesa, kakor so izsuševalna dela. regulacija potokov, rek itd. Stroški NA KULTURNI PRIREDITVI OB KONFERENCI ZAM JE NASTOPIL TUDI PEVSKI ZBOR IZ DOLINE. tu in tam Iz Barkovelj Prosvetno društvo že živahno dela V soboto smo preživeli Bar-kovljani prav prijeten večer. Novi odbor prosvetnega društva je — zvest svoji obljubi, ki nam jo je dal na občnem zboru — organiziral predavanje, ki ga ie imel tov. prof. Fer.ko. Govoril je o krvi. To znanstveno predavanje nam je Sov. profesor podal res tako poljudno, da so ga vsi prisotni z velikim zanimanjem poslušali ter ga na koncu predavanja nagradili z navdušenim ploskanjem. Po kratki diskusiji, ki je sledila po predavanju, je bil predvajan že film o »Dnevu slovenske kulture«; filmu so -vsi prisotni sledili z največjim zanimanjem. Film je izredno bogat in lep in r.aj nihče ne zamudi prilike, da si ga ogleda. Prosvetnemu društvu pa čestitamo k tej dobri iniciativi in želimo, naj bi se taki večeri še večkrat ponovili. Zdi se, da bo v mesecu novembru pri nas precej razgibano. Prosvetno druitvo pripravlja svojim prijateljem »Martinov večer«, ki bo kot običaj r.o y prostorih pri tov. Gregoriču. včeraj ajcnsai Ea mo *za?a- čili« naše pionirčke, ki so se pridno vadili za svoj nastop. Prav na uho so nam povedali, da se vadijo za pionirsko prireditev, ki bo v novembru v korist novoletne jelke. Tako le pridno r.-aprej. Bar-kovljani smo bili vedno med prvimi in taki hočemo tudi ostati. L...a V Barhovlje pismonošo ki ho znal tudi slovenski V Barkovljah smo dobili no-,vega pismonošo. Čeprav so Bar-Ifcovlje slovenska vas, vendar novonameščeni pismonoša r.« razume niti ene same slovenske besede. Ne glede na to, da imamo po statutu pravico do vsestranske dvojezičnosti na Tržaškem o-zemlju, je pri tej službi še prav posebno potrebno znanje obeh jezikov zaradi redne dostave pošte. Poštno ravnateljstvo naj že enkrat neha z zapostavljanjem našega jezika in naj postavlja v naše slovenske vasi in v mešane predele mesta za pismonoše take ljudi, ki bodo obvladali oba jezika, kar je nujno potrebno za redno in vestno izvrševanje take službe. Iz Bazovice Že premeščalo učitelje Ze ves teden sq ostali naši otroci, ki obiskujejo ctu-u m peti razred ljudske šole, brez učitelja in brez pouka. Ze nekaj dni po začetku šolskega leta so žolske oblasti premestile enega učitelja in eno učiteljico drugam. Naši ljudje se začudeni sprašujejo ali niso počitnice dovolj dolge, da bi mogli takrat razmestiti učite' lje tako, da ne bodo že po enem tednu žole ostali naši otroci zopet brez pouka. * * * Slične pritožbe, kot nam je dospela iz Bazovice, čujemo tudi od drugih strani. Ze po začetnem šolskem delu so pričeli ponovno premeščati učitelje, kar rodi nevoljo in proteste pri starših, ki so pametnejši ali pa vsaj bolj zainteresirani za dobro slovensko šolo kat oni, ki jo »upravljajo«. Pri vsem tem neredu in anarhij i na slovenskih šolah je mogoče le dvoje; ali niso ljudje, ki šolo upravljajo, sposobni takega dela ali pa so zavestno ali nezavestno v službi tistih, ki iščejo vse mogoče načine, da škodijo slovenski šoli in jo dislcredltirajo V. očeh slovenskih staršev. V vsakem primeru ne spadajo na mesto, ki ga zavzemajo, in skrajni čas je, da se tega zavedejo. za ta dela so v celoti ali pretežno X breme d.žave Primer takih del imamn pri nas na močvirnatih zemljiščih pri Orehu in pri Stivanu. Druga kategorija p-dpor se nanaša na m-lioracijska d.la ra zemljb ščih ali na zgradbah, ki jih izvršujejo zasebniki v okviru splošnih del ali pa tudi od teh neodvisno. Po zakonu se lahko med d ugim dodeljuje podpora za naslednja dela: 1. urejevanje zemljišč in naprave, ki omogočajo pravilno pridrževa-nje ali odtok Vode; 2. dela za napeljavo pitne vode ali vode za namakanje; 3. gradnja poljskih ceri in njihovo popravilo ali gr dnja ž enic, ki bi jih ra-domestovale; 4. grad ja ali po pravilo kmečkih poslopij (stanovanjskih in gosooaarskih); 5. zboljšanje višinskih pa’ni-kov (med te so pri nas vključeni vsi kraški Dašniki; 6. nasadi; 7. razne električne naprave: 8. kmečkt vodovodi. Državni prispevek za vsa pravkar omenjena dri, znaša na našem področju 38 odst celokupnih stroškov; za električne naprave in za vodovode se lahko prispevek zviša odnosno na 45 odst. in 75 odst. Melioracije kraš -ih pašnikov so od leta 1946 do 15. septembra 1947 nagrajevali s prispevkom, ki je znašal, 60 odst. celokupnih stroškov. Dodeljevanje prispevkov odobri pri nas Urad za poljedelstvo ZVU; zadevni krediti so vključeni v proračun tega urada za vsako polletje. Načrtovanje kakor tudi izvrševanje vseh poslov, ki so s tem v zvezi, so poverili posebnemu konzorciju, ki ie bil ustanovljen pred dvema letoma, ko je bilo vse naše področje vključeno v melioracijski delokrog. Zboljšanje kraških pašnikov kakor tudi pogozdovanje spadata v pristojnost gozdarskih oblasti. Za pogozdovanje je. Po določbah zakona, ki je bil izdan že leta 1923 predviden prispevek' v višini 66 odst. stroškov za izvršena dela. Uspeh in tud; obseg vseh teh melioracijskih del je odvisen od pravilno postavljene državne agrarne politike, predvsem P« od dveh čir.iteljev; cd gospodarske zmogljivosti posameznikov ter od razpoložljivih denarnih sredstev, ki so na razpolago jz državnih virov. Pripomnit; jie takoj, da se Pri dodeljevanju podpor ne dela nebena razlika med' gospodarsko močnejšimi in gospodarsko Na mladinski kulturni prireditvi v nedeljo zvečer sta nastopila tudi dva mlada umetnika: ERMINIJ AMBROZET (zgoraj) in BORIS ŠVARA (spodaj). V kratkem bomo pričeli objavljati naš novi roman JAROSLAVA HAŠKA rrr.--- • -=■_ ■ r Pustolovščine dobrega voiaka Š v e j h a v obnovljenem prevodu prof. dr. Frana Bradača rai izključno investicijo d lov-ne sile. Zimski čas je edina doba, ki je primerja za pogozdovanje in za zboljšanje travni-štva. Zgodilo Se bo, da bodo v na;boljšem. primeru denarna sredstva za podpore nakazana v januaTju. Ker bo načrtovanje in postopek, ki je potreben za pridobitev podpore, zavzel vsekakor precei časa, b°do načrti od^br nt spomladi,. k0 ima kmetovalec prine roke delo in ko se .zaradi njihovego značaja ta dela sploh ne bodo mogla izvrševati. Morebitni fondi bodo seveda ugrabljeni v druae namene. lakih in podobnih primerov je še mnogo. Odgovorne oblasti bi morale vsekakor posvetiti vso pozornost položaju revnejših kmetov in pomagati predvsem gospod'rsko Šibkejšim kmeto,ral-cem. ki so pri nas v večini Državna finančna politika bi se morala na drugi strani vskla-ditr s stvarnimi potrebami našega kmetijstva. Menimo, da bi se vse nepravilnosti in lahko rečemo tudi krivice, ki se dogajaj- v t-m oogledu. že davno cdoravile, č- bi pristoine oblasti poklicale k soodlrčevanju in sode'nva-nju sam0 naše kmečko ljudstvo in njihove zastopnike. Izpred prizivnega sodišča Naiprej obsoiena, potem oproščena Nekega toplega julijskega večera letos sta se na Trgu Hortis srečala 38-lejni Giovan-ni Fuccini in 48-letna Filomer.a Cervo iz Marseilla, tukaj stanujoča v Ul. Pozzo del mare 21. 2e na prvi vroči in hrepeneči pogled sta drug drugemu ugajala, spregovorila nekaj besed in se nato kot stara znanca vsedla na neko klop v parku. Med ljubimkanjem pa je Filo-mena zaljubljenost le hlinila (takg je vsaj na prvi razpravi izpovedal njen tožnik Giovanni Fuccini), vso svojo spretnost in pozornost pa usmerila v to, da je svojemu komaj spoznanemu Don Juanu izmaknila iz hlačnega žepa denarnico s 3000 lirami. Kot da bi jo nekaj pičilo, se je nato njegovih ljubkovanj naveličala, se z njim skregala in jo z drobnimi in hitrimi koraki odkurila v noč. Fuccini je kmalu nato ves besen opazil, da ga je slučaj-nostna ljubimka okradla, zaradi česar je stekel na najbližjo policijsko postajo, opisal dogodek in Filomeno brez usmiljenja prijavil policistom, ki so jo naslednji dan aretirali in iz. ročili v varstvo koronejskih zaporov, od koder so jo 28. julija letos pripeljali pred okrožno sodišče pod predsedstvom dr. Ostoicha, ki jo je obsodil na šibkejšimi kmetovalci. Splošno je znano, da so visi naši kmetovale; napredni in da si sleherni gospodar želi zboljšati svojo domačijo. Ogromna večina naših kmetov pa spada v kategorijo malih posestnikov, ki ne razpolagajo s primernimi denarnimi sredstvi. Kje najti denar za uresničenje načrtov, ki zahtevajo n, pr. izdatnejše stroške za material, kakor je to pri gradnji gospodarskih poslopij in napravah? Nekoliko laže je pri objektih, ki zahtevajo Po večini investicije v delu, vendar je tudi v tem j>ri-meru večina kmetovalcev odvisna Za zadostitev življenjskih potreb od takojšnjega in lahko rečemo od vsakdanjega zaslužka. Res je, da predvidevajo zakoni razne oblike kmečkih posojil po nizkih . obrestih, podčrtati pa moramo, da je Pri nas podeljevanje takih posojil praktično nemogoče zaradi silno kompliciranih birokratičnih postopkov pri raznih bančnih zavodih. Posledica vsega tega. je, da imajo revnejši sloji, ki bi potrebovali pravzaprav največ pomoči, najmanj možnosti, da bi se posluževali V zadostni meri ugodlnosti, ki so po zakonu predtvidene, in da se nasprotno opomorejo v glavnem le premožnejši. Ni čuda. da so doslej najvišje podpore šle meščanom, ki posedujejo, a ne obdelujejo žemlje ir.1 imajo . na razpolago potrebne kapitale. Druga stran Zadeve je, kakor rečeno, vprašanje državne politike finansiranja melioracijskih del. V prvih povojnih letih s0 državni proračuni vsebovali v te namene precej visoke postavke. Dogodilo se je celo, da niso bila denarna sredstva — predvsem iz razlo- ^ SlliuAS TS5; W. *> P»1 n*. » KOLEDAR QjiedaJli^ce - KOLEDAR Dl 1951 Koledar je edini slovenski res tržaški koledar, tržaški po tržaških vprašanjih, ki jih obravnava, tržaški po pisateljih, ki sodelujejo. Tu srečate imena naših najboljših pisateljev, Bevka, Bartola, Pahorja, Jadrana, Ger-vaisa, Pregarca itd. Tržaški je po vsebini kot nam to jamčijo imena pisateljev. Ta naš lepi almanah je strogo sodoben, ker posega v neposredno polpreteklost le kolikor je to potrebno, da nam o njej poroča in s tem kaže pota v bodočnost. Letos se nam pokaže v novi, zelo okusni opremi. Bo pa še bolj bogato ilustriran kot doslej. Naročajte ga pri krajevnih, okrajnih ali rajonskih poverjenikih za koledar OF, ali pa naravnost pri OF v Ul. R. Manina 29-11. Poleg koledarja prejmete letos za isto ceno še tri obsežne knjige znanih slovenskih in slovanskih pisateljev iz Prešernove knjižnice. OF KOLEDAR OF ZA LETO 1951. Tudi. v I. okraju se je začelo pretekli teden vpisovanje naročnikov koledarja OF za leto 1951 s tremi knjigami Prešernove knjižnice za ceno 350 iir. Razdeljene so bile pole za vpisovanje naročnikov, ki so jih tovariši ici tovarišice prejeli na odborovih sestankih, ter si zadali nalogo, da jih čim prej izpolnijo. To delo so nekateri že tudi izvršili in vrnili pole izpolnjene, zahtevajoč druge. V nobeni družini r.aj ne manjka koledar OF za leto 1951 s tremi knjigami, ki bodo izšle že prihodnji mesec. Naročnine se sprejemajo vsak d^ tudi na sedežu OF I. okraja, v Ul. Machiavelli št. 13, II. NOČNA SLUŽBA LEKARN V mesecu oktobru imajo sledeče lekarne n čno službo: Biasoletto, Ul. Roma 16: De pangher, Ul. sv. Justa L Man-zoni. Ul,, Settefontane 2; Mar-chio, Ul, Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Harabaglia v.Barkovljah in Nicoli. y Skednju imata stalno nočno službo. KINO Torek 31. oktobra Lucija, Gorazd Sonce vzide ob 6.42, zatone ob 16.55. Dolžina dneva 10-13- }-“£? vzide ob 20.13, zatone 6b lzzu. Jutri sreda 1. novembra Vsi sveti. Ljubomir Gledališče Verdi Rossetti 18.30: «Prvo obhajilo« A. Fabrizi Excelsior. 15.30: «True mušketirji«, Lana Turner. Fenice. 16.00: «Praznik ljubezni«, Jeanne Crain. Dana Andrevvs-barvni film. Filodrammatico. 16.00: «Jutri je prepozno«. to Alabarda. 15.30: ((Maršalova ljubica«. Armonia. 15.30: «Norec v vojni«. Bob Hope. •*, Garibaldi 14.30: «Prinasalka kruha«, Vivi Gioi, C. Ninchi. Iaeale 15.30: «Princ med lisicami«, T. Power Orson VVelles. Impero. 16,00: «Cas, kraj in deklica«. , Italia. 15.30: ((Govoreča mula Francis«. Kino ob morju. Zaprt. Savona. 14 30: «Rdeči čeveljci!«. Viale. 16.00: «Poslednji Mohikanec«, J. Hall. . . Vittorio Veneto. 16.00: »Življenjepis Pearl White-a». B. Hutton. Adua. 16.00; «Rio Rita«, Gianni in Pinotto. . Azzurro. 16.00: »Otok siren«, B. Grable. Belvedere. 16.00: «Pridi živet z menoj«, J. Stevvart. Železničarski. 15.30: «Vsakemu svojo usodo«, O. de Havilland. Marconi. 15.30: ((Pustolovščina v Braziliji« B. Hope, B. Crosby. Massimo. 16.00: «To noč bo vstalo sonce«, Jennifer Jones. Novo cine. 16.00: ((Prikazen smrti, Claudio Gora. Odeon. 16.00: «Tot6 le Moko«. Radio. 16.00: «Meksikanska bikoborba«. Venezia. »John Doe prihaja«, G. Cooper. Vittoria. 16.00: ((Zaživeti novo življenje«, I. Bergman. Folkloristi pozor! Vse folkloriste obveščamo, da bomo v četrtek ob 20.30 na običajnem mestu na stadionu »Prvi majn pričeli z vajami novega folklornega plesa, s katerim bomo v kratkem nastopili. Retine vaje bodo tedensko ob ponedeljkih in četrtkih od 20.30 dalje. Vse ljubitelje folklornega plesa vabimo na sodelovanje. Prosimo točnosti! STRELSKE VAJE NA BAZOVIŠKEM IN SESLJANSKEM STRELIŠČU TRST, 27. (AIS-TRUST). — Na bazoviškem strelišču bodo streljali z lahkimi strojnicami danes 31. oktobra ter 2. in 3. novembra 1950 dnevno od 7,00. do 17.00. ure, 31. oktobra in 7. novembra 1950 od 13.00. do 17 00. ure pa s puškami. Na sesljanskem strelišču bodo streljali s protiletalskimi strojnicami danes 31. oktobra in 1., 2. in 3. novembra od 8.00. do 17,00. ure. . . Kopica raznih nesreč njih časih, zlasti pa v t m letu je pričela VU te fonde znatn, krčiti ali celo brisati iz državnega proračuna, podpore so se morale zaradi tega omejiti ta ko x pogledu višine, kakor v pogledu vrste dela._ Za nekatera dela ni v sedanj'em polletju na razpolago nobenega kredita. Sploh kaže, da je v zadnjih časih VU obrnila pozornost na vprašanja veleindustrije na škodo šibkejših sloj»v, kakor so kmetovalci in obrtniki. Značilen je primer, ki sema-naša na meliorrcijr, kraških oašnlkov in na pogozdovanje. Za ta dela ni v drugem pollet ju tega lefa na razp Tago nobenih denarnih sredstev za razdeljevanje podpor, čeprav bi se teh del mnogi kmetovalci radi lotili, ker zahtevajo sko- globe in na plačilo sodnih stroškov. Proti tej sodbi pa je njen branilec odv. Gvido Zennaro vložil priziv o katerem je včeraj razpravljalo tukajšnje prizivno sodišče pod predsedstvom dr. Forzattija, ki je prizivu u-godilo in obsojenko oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Ukaželjni vlomilci Prejšnjo noč so kiosk v Ul. Ginnastica 16, ki je last 51-let ne Amalije Bosnar s Knnto-velskega klanca 42 obiskali kaj neobičajni vlomilci. S svojega nočnega obiska so namreč odnesli za nič manj kot 15.000 lir raznih časopisov in revij. Včeraj je čma kronika zabeležila celo kopico raznih nesreč, od katerih najprej omenjamo ono, ki se je včeraj ob 20-20 pripetila 26-letni gospodinjski pomočnici' Bruni Mar-chi iz Ul. Cavana 14. Prvo zdravniško pomoč so ji nudili v bolniški ambulanti, ponesrečila pa sa je pri čiščenju okenskih šip v stanovanju v Drevoredu III. armade št, 1. Zaradi ran,e na hrbtr.i strani desne roke se bo morala zdraviti okoli 8 dni. Poi ure za njo pa so tud; v ambulanti obvezali 31-letnega težaka Bruna Serzo iz Ul. C. Belli 4, ki je Pri delu v novem pristanišču tako nesrečno padel na tla, da sj je poškodoval leki kolk ir.' se ho moral zdraviti najmanj 10 dni. Ob 11 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali na I. kirurški oddelek 47-letnega Marija Maura iz Milj, ki ima zmečkan kazalec desne roke, zaradi česar ta potreboval 15-dnevno bolniško oskrbo. Poškodoval se se je zjutraj, ko je zaloputnil vrata nekega avtobusa, pri tem pg svojo roko pozabil umakniti. Isti avtomobil Rdečega križa je ob 12.10 pripeljal na isti oddelek 38-letno Štefanijo Boschin iz Ul. Commerciale 62. Zaradi široke rane na čelu se bo morala zdraviti okoli 10 dni. Njen mož je povedal, da je žena Štefanija iz stanovanja v r.avalu živčne neuravnovešenosti skočila z 2 metra visokega okna. Na ortopedski oddelek so nato ob 15.45 sprejeli 68-letno Marijo Maur; iz Ul. del Fico 1, ki Nov holel bodo gradili Ustanova za gospodarski raz. voj Trsta sporoča, Ra bodo na vogalu Korza Cavour in Ulice Galatti postavili hotel. Hotel bodo zgradili na račun Italijanske družbe za turistične hotele, katere predsednik je grof Gaetano Marzotto: družba gradi in upravlja celo vrsto hotelov v Italiji, skupno okoli 50 stavb. Hotel ne bo luksuzne vrste, vendar bo kljub temu sodoben in dobro opremljen, s kuhinjami, saloni in restavracijami ter garažo za 200 avtomobilov; n-, dvorišču stavbe bodo zgradili velik odprt bazen. Glavna stavba bo hotel, v dveh stranskih stavbah bodo pa trgovine in mogoče tudi stanovanja Hotelska palača bo imela 6 nad-strop j, 84 zakonskih spalnic in 12 spalnic z eno posteljo; vsaka soba bo imela kopalnico. Po možnosti bodo pri delu zaposleni tuka'šn|i delavci >n obrtniki, uporabljali bodo tudi material domače produkcije. Pri delu bo’ zaposlenih približno 8 do 10 mesecev okoli 100 delavcev; z delom bodo začeli ravno v tako imenovani mrtvi sezoni. V soboto 4. novembla ob 21 bo koncert orkestra Tržaške filharmonije. Spored bo obse-gal v prvem TOREK 31. 10. I*«. 6.30: Jutranja glasba; 6.45:: P®: ročila v ital. in objava spor«02 7.00: Napoved časa - POrf 9a slov. in objava sporeda, 7.1«. :i % ob- tranja glas-— . 12.00: Zabaven opoldanski sv d; 12.30: Dvorak: Slovanski i» red s.tt jv —— sl; 12.45: Poročila v ital.jn java sporeda; 13.00: Napoved - poročila v slov m objava reda; 13.15: Poje s0P.r2n^tkeaia7ba; biča Berce, nato ital.U 13.45: Glasba PO zc ^,h. 14 45: 14.30: Pregled tiska v ital-, Pregled tiska v slov. , 17.30: Politične aktualnosti u^, 17.40: Napevi iz .815: Ljudska univerza (‘ta*.«, .gu-Luctjan Marija. skfrjanc'iborsKi v irski trio« 1 izvaja v Komorni trio: 1845: Por a| hrv.; 19.15: Glasbena fo-19.15: Poročila v ital., - slov., poved časa t P°roCl,a.j. Ljudska 19.45: Kulturni ,PreS!,trnžiu. prosveta v Istrskem^okrozj'»usode, 20.00: Giuseppe Verdi. ka opera v 4 dejanjih, 22.o • 23.OO: glasba; 22.30: Plesna g.asba. z 5 Zadnja poročila v ita«. 2J jo. ca esj. »sšbfaf vih skiadb; 23.30: Zabavna URADNE OBJAVE Poštni uradi za Na praznike 1., 3-s praznik*' 4-in 5š5 je y kuhinji svojega stanovanja po naključju tako nesrečno padla, da si je pri padcu zlomila stegnico leve noge. Zaradi njene starosti se zdravniki o njenem star.ju niso hoteli izjaviti. Ob 18 je bila nato vrsta na 19-letnem Ermenegildu De Pamfilisu, ki si ie pri delu v delavnici ACLl na Istrski cesti odrezal prvi člen kazalca leve roke, zaradi česar bo najmanj 10 dr.i nesposoben Za delo. Končno sta prišla v bolnišnico še 47-letni Viktor Pupini, ki se je pri delu v bolniški kuhinji vrezal v palec leve roke, ter 32-letni Eliseo Scotti z Lo-njerske ceste »12, ki si je tudi pri delu y nekem stanovanju v Ul. Slataper 28 opekel obraz in obe roki. Na srečo pa so tudi njune poikodbe le lažjega značaja ter bosta v 10 dneh že zdrava. Zopel roiiBF«zlatarni Futnis Ni še dolgo tega, kar se je pred porotnim sodiščem v Trstu zaključil proces proti trem angleškim roparjem, ki So poskušali oropati 69-letno zlatar-ko Emo Fumis, lastnico zlatarne na Korzu št. 4, ko je včeraj črna kronika zabeležila že drug roparski napad na betežno starko. To pot je prišel ob 11.15 v zlatarno neki elegantno oblečen mladenič in zlatarko naprosil, naj mu pokaže neki V izložbi razstavljeni zlat obesek. Medtem ko mu je obrnila hrbet, je stegnil svojo roko v predal pulta in ukradel 4 vrečice, v katerih so bili razni predmeti, ki jih je zlatarka sprejela v popravilo. To svoje dejanje je opravil tako bliskovito, da ga zlatarka ni oparila, zaradi čedar je nato nekaj časa mirno opazoval zahtevani predmet in se še mirneje poslovil Ker pa mu je šlo prvič Po sreči, se je mladi nepridiprav čez kakšne pol ure zopet vrnil z enakim izgovorom in zahteval na cjled neki drugi predmet iz izložbe. Tokrat pa ga je zlatarka zasačila. Zapazila je. da je segel v predal in iz njega potegnil nekaj vrečic, katere ji je uspelo, da je malopridnežu iztrgala iz rok in pričela klicali na pomoč. Ko je mladi ropar videl, da je zanj nevarno, se je spustil v divji beg in se mu je kljub zasledovanju posrečilo uteči Po natančnem pregledu je zlatarka ugotovila, da ji je prvič mladi nepridiprav odnesel zlato uro, zlati obesek, par srebrnih uhanov inzlato zapestnicos 500 lirami. Policija upa, da bo roparja izsledila, posebno še, ker ji je oropanka dala njegov še precej natančen oseben popis. vembra bodo vsi uradi P podružnic v mestu 1 denj,. mestjih (Barkovlje, ._ Sv. Ivan pri Vrdelci) -n;. Pokojnine bodo te P° 2. ce izplačevale 31 *' novembra (urnik bo P . ,g g. za eno uro) ter nato novembra. nsiov*13 Glavna pošta bo p jejjah kakor običajno ob ndoStav (pisemsko pošto bodo ljali na dom samo dr.evho). * * » NOVE OLAJŠAVE ZA ZAČASEN UVOZ^ TRST, 28. (PIO) . ,:aVo ZVU št. 201, ki stop.i V jj. z dnem objave V Ura®,jaVjja stu 1. novembra 195°, uVOf, nove olajšave za,zaCatšeceV. 1 za obdobje šestih m jg59. učinkom Qd 25. septembra —— ROJSTVA, SMRTI lNP<>Ilj950 Dne 29. in 30- ^^rn^tr0^ se je v Trstu rodilo umrlo je 15. os.b, P° pa bilo 13. Cerkveng poroke: go ,v'a* Ro- Emil Kodre in g°sP°d c^]° mana Jamšek, k vač^da Greco in gospodinja ,^! Sferza, klepar S srn * j^JU la in g-spodinja ManZonta £ kurjač Antonio rprlop5'! »dinja Ke8ina,. -n g sp° urar Charles E1?, gospodinja He8ina g sP° urar Charles Chilcp1tt ‘. r P1?” dinja Amelia ViHa> sDndinJ dolfo Orlandini in Marija Bembi, agent 1L* ^1» no Bartoli in gospo«' Emili Soave, vrtnar Danilo čust^’ gosoodinja Lu'”la a i« t t uradnik Arturo Mareg® $et soodinja Carla S jjj8 M Eliano Taverna in siv ^oXcfff rija Siškovič. uradn k * feri Pozzuolo in g°sP°f Gi°vari nanda Benkert, šofer ni Vidoni in 8,osP°Slfo ja Bogateč, težak 1 astro in gospodinj Sain. ,7 ,.tni AA«? cSA tar, 83-letna Maiaja vd. Lenardi, 88-iern 70-1« tri Treven vd. Bul’azzi. 77-jetoa Domenico Ru.zz Slobri.il-Antonia RomamnV letna Jos pina Valati v Čič, 84-letna Pa°1earnarda K Volpi, 60-letna Ber A^. Giuscpprivanm. Zuban. 55-letni AnW dni. Nevia Bertok, staia ADEX - &leti 19. NOVEMBRA t- 1-BODO IZLET na Reko .„ v Hirsko Bistri«0’ Pulo, Vipavo . , noveli Prijave do *• ulica pn Adria-exprcss,9 243 Severo 5 b, 1 ■ izdeluje ženske ter otroške ol bieklee P° ^ ^ CCMh- NaS,0FVrann’>^ Ul. sv. Fr*" Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico I/Ii. nadsU - Telefon 11-32 STARŠEM SLOVENSKIH OTROK IZ SLOVENSKE BENEČIJE grozijo z izgubo državljanskih pravic zaradi pošiljanja otrok v slov, šole JNajcljevanje s J. strani) Pa se dogodki že .!rq razvili in sovraštvo do “^ ljudstva se je že tako f*aTOJHO, da so ti dogodki spri-dokazov skoraj malo raeh. Izvedeli smo namreč, * ie dmha šovinistične ak-našemu ljudstvu na-»b tudi oblast, ki je tudi sa-S® strani podVzela po-?®ne korake, da bi slovenske iila !jV toliko prestra- ». * da bi ne pošiljali več svo-i ° • V slovenske šole. ■ Slejtao od blizu, kako se Je 10 godilo. ^gadir karabinjerjev lz Brni Jt nekaj dnevi pokli-^starše otrok iz Brda, k; do-V slovenskem Dijaškem lih • v 0ldci. v svoj urad' in 1^-aševal v zvezi z njiho-"n bivanjem y domu itd, dni kasneje, v soboto ju", ■ ni- pa so jih poklicali okrajr.o sodiš če . v Tar- ItinVM n izmed tamkajšnjih ^KCionarjev jim je zapovedal. , oral° svcde otroke, misel ne pride, da bi si zaradi tega belile glavo in predale stvar celo sodinim oblastem v nadaljnje poizvedovanje in u-fcrepanje. Ker Je temu tako potem se tudi pri vmešavanju sodnih oblasti v to vprašanje zasleduje popolnoma drug namer.', Ker vedo, da proti takemu ravnanju našega ljudstva ne morejo podvzeti sodnih ukrepov, so sodne oblasti poklicale naše ljudi V svoje urade, kjer skušajo špekulirati s svojim naslovom. To so storili z namenom, da bi naši ljudje ali iz spoštovanja, ki so ga prisiljeni gojiti do te državne ustanove, ali pa iz strahu, ki ga ta povzroča ljudem ob imsij nanjo, odstopit; od svoje poti in sklenili vzeti svoje otroka iz Dijaškega doma v Gorici ter iz slovenskih srednjih šol in jih ali obdržati doma in s tem onemogočiti nadaljnji študij, ali pa jih vpisati v italijanske šole. Take . šikame ter jnoraini in često tudi fizični pritisk morajo prenašati naši ljudje v Beneški Sloveniji samo zato, ker so pripravljeni pošiljati svoje otroke v slovenske šole, ki jim j'ib oblasti kljub dejstvu, da bi jim morali šole priznati in odpreti, tega še niso napravili niti kot kaže ne nameravajo. Zato naj bodo vsaj, tiho, če si naši ljudje sami pomagajo iz zagate, ne pa da jim v zahvalo za to mečejo dan za dnem polena pod r.oge in jim celo grozijo s sodnimi oblastmi. Tako-je y praksi razmerje italijanskih oblasti, ki delajo po navodilu šovinističnih strank, do Slovencev in r.aše pravične borbe za narodni razvoj. Zimski umik za javne obrale Goriški kvestor je z odlokom z dne 27, oktobra objavil zimski umik za javne obrate, ki stopi v veljavo jutri, dne 1. no- vembra. Po tem umiku bodo javni obrati v Gorici ir: vseh občinah goriške pokrajine pričeli obratovati ob 6. uri. Restavracije, gostilne, kavarne, bari in vse prodajalne alkoholnih pijač bodo v Gorici in v Gradežu ter občinah z več kot 10.000 prebivalci odprte do 24. ure; v vseh ostalih občinah pa do 23. ure. Gostilne s kuhinjo krčme ir,1 osmice bodo v Gorici in v Gradežu ter vseh občinah z več kot 10.000 prebivalci odprte do 23. ure; v vseh ostalih občinah pa do 22. ure. Ob 22 bodo morali zapreti tudi vsi zabavni krožki (Enal, Acli), razen ob sobotah ko bodo v Gorici, Gradežu in drugih občinah z več kot 10.000 prebivalci lahko zaprli ob 24. uri; v .vseh ostalih občinah pa ob 23. uri. Lokali, v katerih imajo na prodaj izključno alkoholne pijače, r.e bodo smeli zjutraj odpreti pred 10. uro in zvečer bodo zaprli ob 22. Urnik brivnic Jutri bodo vse brivnice v .našem mestu obratovale samo v dopoldanskih urah, in sicer od 3 do 12.30. Razdeijevanie liuiiuili H Konzorcij za Unrine tkanine v Gorici sporoča, da so včeraj pričeli z razdeljevanjem slede-dečih Unrinih tkanin: boljše moško blago po 2500, 2700 in 3000 lir m; moško sukno po 2000 lir, navadne volnene odeje za eno posteljo po 1700 lir; boljše volnene odeje svetlorja-ve, barve po 2.200 lir, volnene odeje za dve postelji po 8.500 lir, odeje tipa «plaid» najboljše vrste različnih barv. in vzorcev, primerne za potovanje, velikosti ene postelje po 5000 lir. Za prodajo omenjenih tkanin so v Gorici pooblaščene sledeče trgovine: tvrdka Otto Krei-ner v Raštelu 31 irj Delpiero Karel v Ul. Carducci. kimo VITTORIA, 17: »Mulat«, Spa-daro. CENTRALE, 17: ((Odpotovala boš z menoj«, R. Mitchum. VERDI, 17: ((Nemogoča pustolovščina«, E. Flyr.n. MODERNO, 17: »Krvava zemlja«, M. Soffici. EDEN, 17: «Zelezna krinka«, Nogometna tekma v Sovodnjalt Juventina - Moša 3:0 (2:0) Na sovodenjskem nogometnem igrišču sta se ob navzočnosti precej številnega občinstva pomerili za prvenstvo prve divizije enajstorici iz Moše in Juventine iz Standreža. V predtekmi pa sta se srečali B moštvi in zmagala je Moša z visokim rezultatom 5-1, ki je bil dokaz izredno slabe igre Juventine B. Zmaga Juventine nad Mošo je bila popolnoma zaslužena. Tekma je. bila zelo živahna ir: žo-| ga je naglo krožila od enih do j drugih vrat. Ze v prvih minu-I tih igre je uspelo desnemu kri-| lu Juventine Kogoju, da je zabil prvi gol. S v prvem polčasu pa je sodnik razveljavil drugi gol, potem ko je spočetka napako napadalca Juventine spregledal. Proti koncu prvega polčasa pa je Juventina drugič pretresla nasprotnikovo mrežo z golom Sturma. Dodati treba še to, da je Juventina v prvem polčasu igrala proti vetru, ki je dokaj močan. V drugem polčasu je postala igra manj zanimiva. Moštvo Moše je skušalo na vsak način izenačiti in napadalo. Toda branilca in vratar Juventine so stalno odbijali vse napade in posebno se je izkazal vratar Cargnelutti, ki je rešil vrata takih strelov, ki so bili res nevarni. V protinapadih in ko je Juventina spet krepko poprijela vodstvo tekme, je uspelo levemu krilu Poldrugu zabiti še tretji gol. Opazili smo, da je tokrat napad Juventine bil bolje povezan nego v tekmi s Cormonese in da je znal svojo premoč spremeniti v gole. Vendarle bi lahko igrali še bolje če' se' ne bi večkrat napadalci spozabili in igrali individualno igro. Tudi mnogo »ofsidov« bi 'ne bilo, če bi desno srednje krilo malo pazilo na to. V napadu sta najbolj ugajala levo krilo Poldru- Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 13. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA go in center. Srednja črta je tudi v nedeljo pokazala odlično igro. O branilcih pa smo že itak spregovorili. Moštvo pa ima dober napad, posebno center Peternel in desno .krilo. Po drugem dnevu je Juventina v lestvici s tremi točkami v B kolu prve divizije,' pfed njo sta Isontir.-a in Podgora s 4 točkami. Prihodnjo nedeljo pa bo Juventina igrala proti Libertas v Miljah. Jeseni, ima nas Kras svojevrstno lepoto. Na gmajnah se med sivim apnencem odražajo žive barve grmičevja, od rumenkasto zelene do škrlatno rdeče. Dočim je v; drugih letnih časih Kras gol in pust mu prav te žive in pestre jesenske barve dajo lep videz. Tudi zato je preteklo nedeljo Planinsko društvo organiziralo popoldanski izlet v Doberdob in k Do-berdobskemu jezeru. Ob eni popoldne je avtobus pobral izletnike na Travniku ter jo mahnil skozi Podgoro, kjer je natovorjl Podgorce in v Standrež, kjer so čakali štan-dreški fantje in dekleta, nato pa po Tržaški cesti proti Doberdobu. Na Krasu je izletnike pozdravila burja, ki je prihrumela iz gole radovednosti izza zasneženega Nanosa sem in razsajala že vse jutro. Domišljava burja si je nadejala, da bo preplašila izletnike s svojim mrzlim pišem, pozabila pa je pri tem, da je imela o-pravka s planinci, ki so tako-rekoč domači tudi s slabim vre-memom. Tako se je tudi zgodilo in ko se je avtobus ustavil na vaškem trgu so iz njega poskakali potniki, si zavihali o-vratnike in jo mahnili za »štabom« proti jezeru. Ob jezeru v »senci« košatih dreves pa je bila zabava. Stari in mladi so se zavrteli ob zvoku harmonike ter dajali du-ška svojemu veselju z veselim petjem. Tu pa tam se je nekdo oddaljil, da bi si nabral pestro barvanega listja grmičev, drugi so se lovili po travi Ob jezeru je prehitro minil čas in bilo je treba misliti na povratek v vas. Veselo prepevajo so gručice irj skupinice sko-ro dobesedno zasedle vaško gostilno, kjer se je nadaljevala zabava. Burja je med tem še , poskušala prodreti v sobo, ker j pa ji to ni uspelo je pobrala šila in kopita in se vrnila v ! zasnežene kraje od koder je j prišla. I Nekoliko pred šesto uro je oster »brlizg« Petrove piščalke j opozoril izletnike, da se bo ne-! kaj izrednega zgodilo. Pričelo : se je ocenjevanje paketov, od katerih eden je bil skupen za moške in ženske, ostala dva pa eden za ženske drugi za moške. Ugibanja kar ni hotelo biti konca. V nekem kotičku so Podgorci in Podgorke skupaj stiskali glave pisali in računali. Dokazalo se je, da so Podgorci bistre glave, ker so odnesli kar vse tri pakete, Goričanom in Standrežcem pa je ostalo zadoščenje) da so okusili okusne piškote. Po razdelitvi daril pa so pari nadaljevali ples, nekim dekletom in fantom pa je ostala metla. Okoli osmih pa je ponovno Petrova piščalka povedala udeležencem izleta, da je tega konec. Trgovine jutri Zveza trgovcev za goriško' pokrajino sporoča, da bodo jutri dhe 1. novembra vse trgovine vštevši mesnice zaprte ves dan. V dopoldanskih urah bodo odprte samo mlekarne, pekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne. Dne 2. novembra pa bodo vse trgovine odprte kot običajno. lJ--"''i ker h- . njihov; otroci slo- e Sole, izgubili vse državni , 'e Pravice. Omenili so tu-b’,'0a bodo v Tarčentu poskr-internat s šolo, kjer bo-Do ‘ imelj vse potreb- beni ?cen3e- Sodni funkcionar kjjj.' da hodo r.a tak način pri-Itec • °*r(*om in staršem (k Proškov in pota. Seve-Htj ?• ki je to obljubljal, ni 2 “es^dic° namignil, da ne slc^ *v?i° odpretj internata s % • m občevalnim in uč-kot bi bilo edi-(ren3, a'’1In°. ker so otroci slo- tj. p narodnosti, ampak da Itai;: ^ j^jej poučevalo samo v vain nslam ’ *^e štirje tovariši Pristni Z2e umrli»- «Mi Po d Rama in Elasa«. je 5 mesecih vojaških budijo a naša brigada nazaj VfK 20 ’ končno do- ( °vni ;, v' Medtem je j? bn„ Slab sprejel odlok, da si? qei i 8 ,ra2deli na dva dela. Zvez? Poslan v Sovjet-da tam prevzame S d,el « osnoval Hoeien>om k\ brigad0' S K a tani? novih borcev je H n" 2°,«nka Wigada na* 5 46 o** i iUdl °d teh ie ih ,QSorcl, snlovencev, 22 odst. bc °dst o , odst- Hrvatov vteklu , Srbov. Po socialnem %.’i 3 odst ^|o 66 odst. delav-^‘ektuulčevme V ‘n 4°dst’ 28* odšla na Vis v h? se (' _tVlzije. V prvi ak-aiia udeležila borbe na v Čf^Osn0 tudi ietalci dobili Av-? po SD dve eska- c^sta s 6 letal. Ze konec 'C-.ž!>4eli V rbi Proti Nem-Tjo, » Poleti nad Jugo- ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL) PRVE ITALIJANSKE PARTIZANSKE BRIGADE sd ss DrganizirslD na jugoslDvaitskam ozemlju ohM-U^a general Tn ?.našo misijo v JU, izišaijii v V13Q in ufn’ ki ima baj0 1 8a Amerikan- A a*hbsi odkrito ime- ai«r.I Vt-k ?' se 3e Pokazal Jse t’jžo '., l ve za vsako jjšl k6!*«0' avtomobilov Sl8 to 3e Pojoni re- m, gle5ka metoda, »r, da 3e Churchill * ve za vsaico ^WNrohS?var- Vedel je za KV* so -n?ša tn Churchill V da pridejo glo-jd-hski vojski na našo stran. Nasmejal se je: «Mogoče, da gospod Churchill to obljublja, toda ko bo treba izvesti, ne bo od tega ničesar. Najprej bo gospop Eden obvestil gospoda Churchilla, da zunanje politični položaj ne dopušča. Italijani ne bodo tako lahko pustili svojih podložnikov...«. In niso nam dali onih 30.000 Slovencev, ki so bili na Sardiniji. Rešili smo samo 4000 ujetnikov iz Alžira. Pozneje sem zvedel, da niso bili edini razlog ((zunanjepolitični« obziri. Angleži so jemali te naše Slovence in jih uvrščali v svoje edinice kot posebne čete na letališčih. Toda ti naši bratje iz Primorske niso hoteli biti v robstvu. Na Sardiniji so se organizirali in imeli strašne težave. Nazadnje se jih ie 8 zaprlo v zaboj s hrano. Tako so prišli kot slepi potniki v Neapelj. S selx>j so prinesi; pismo Titu. V sestavu naše vojske se borijo tudi italijanske, bolgarske, madžarske in čehoslovaške edinice, ki so se organizirale s našo pomočjo. Po kapitulaciji Italije je v Crni gori štabu Drugega korpusa, uspela organizirati iz dveh italijanskih divizij «Iori-nese« in «Venezia» antifašistično divizijo «Garibaldi». Ta divizija je imela tri brigade in zraven tankovsko, topniško in avtogrupo, kot tudi enajst delovnih' bataljonov in pionirski bataljon. 2e septembra 1943. leta p redno se jg predal štab divizije «Torinese» in štab divizije «Ve-nezia«, je del italijanskih antifašistov prešel na našo stran. Sodeloval je v borbj proti italijanskim fašistom in četnikom. Ob tej priliki je padel junaško italijanski socialist major Riva. Po njem se je pozneje imenoval en bataljon v diviziji ((Garibaldi«. Ta divizija, oziroma njene posamezne enote so sodelovale v borbah v raznih predelih Crne gore. Le življenjski pogoji so.bili zanje težki, zla-, stj ker ni bilo redne vojaške preskrbe. Štab Drugega korpusa je ob novem letu poslal sledeč pozdrav borcem, oficirjem, politkomisarjem divizije ((Garibaldi« kot tudi vsemu svobodoljubnemu italijanskemu narodu: «1944. leto se svita na^ vsem svetom S zoro zmagg svobodoljubnega človeštva nad mračnimi fašističnim; silami. Poraja iz velikih zmag Rdeče armade nad nemškimi osvajalci, poraja se iz zavezniških zmag v Afriki in Italiji, iz borbe narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, poraja se iz borbe zasužnjene Evrope, iz trpljenja ir, borb naroda v deželi Garibaldija, v deželi, kjer je v najstarejši dobi zgodovine človeštva pustila človeška roka najlepše sledove človeške misli. V 1944. letu moramo v borbi proti nemškem okupatorju skovati započeto bratstvo narodov. Naj živijo borci italijanske Vojske, ki se borijo za svobodo svojega naroda in za boljšo bodočnost svoje domovine«. Tudi druge naše edinice so imele v svojem sestavu italijanske antifašiste. Tudi v Splitu se je v septembru osnoval bataljon Garibaldi, ki je prišel v sestav Prve proletarske brigade. Tretja krajiška brigada je imela en italijanski bataljon, ki se je osnoval oktobra 1943 v Livnu in je nosil ime «Matteotti». Opomba: Bataljona ((Garibaldi« in «Matteotti» sta se v celi vrsti bitk hrabro izkazale. Sodelovala sta v borbi za osvoboditev Beograda. Tu se je osnoval iz osvobojenih italijanskih ujetnikov »Mameli«. Bataljoni ((Garibaldi«, «Matteotti» m «Mameli» so se združili v brigado «Italija», ki je štela okoli 1700 borcev. * * * V Istri in Slovenskem Primorju deluje v sestavu Devetega korpusa nekaj edinic, sestavljenih iz Italijanov. Opomba: General L. Ambrožič navaja sledeče podatke o borbi in o organizaciji italijanskih partizanov Julijske krajine v sklopu narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. «2e januarja 1942 so pričel; prihajat; v partizanske edinice v Julijski krajini, ki so operirale na področju Brkinov, Krasa in Brd, prvi italijanski prostovoljci iz Trsta, Tržiča in severne Furlanije. Ti tovariši so bili člani antifašističnih organizacij. Do konca 1942. leta je število italijanskih partizanov tako narastlo, da smo lahko poslali že meseca januarja 1943 nekaj prekaljenih skupin nazaj v mesta. Te skupine so okrepile organizacijo v mestih in na terenu. Število novih prostovoljcev se je kmalu povečalo, iz mest so se stekale za partizane vse večje količine hrane, opreme in orožja. Po mestih so se antifašistične organizacije tako razvile, da so se že ob kapitulaciji Italije osnovale v njih borbene edinice. Po šesti ofenzivi, ki je V Julijski krajini trajala od 24. septembra do 1. oktobra, v kateri so imele naše in italijanske edinice znatne izgube, so se osnovale precej čvrste italijanske edinice, in sicer: ena brigada v Istri, ena brigada na Krasu Tej se je pozneje priključila Istrska brigada, razen enega bataljona, ki je ostal v Istri pod imenom «Pino Budi-cin« v sestavu 43. divizije. Zaradi svojin uspešnih borb je postal mea istrskim ljudstvom zelo popularen. Brigada, ki je operirala na Krasu, se je imenovala brigada «Triestina d’as-salto«. Na Krasu v bližini Trsta in Tržiča je napravila več uspešnih samostojnih akcij. Pozneje je prišla V sestav 30 divizije Devetega korpusa in operirala v tem sestavu. Uspešno je sodelovala s številnih akcijah in velikih operacijah, kot v maju 1944 pri'likvidaciji fašističnega garnizona v Dom-bergu in Prvačini, nato pri napadu na železniško progo v Baški grapi itd. Julija 1944 je bil dotok prostovoljcev iz Trsta, Tržiča in Furlanije tako velik, da je brigada narastla na 2000 borcev. Zaradi tega se je osnovala še ena brigada «Fontani.t». Obe brigadi sta bili v mnogih hudih ofenzivah v sklopu Devetega korpusa. (Nadaljevanje sledi). ši delavci, delovno ljudstvo, delovna inteligenca, so vsak na svojem delovnem področju v tovarni, na gradbiščih, v kmečkih delovnih zadrugah, y šoli in na privatnem delu razvijali vse svoje zmožnosti in tako z zavestnim delom doprinašali največ kar so zmogli, za skupnost in zase. Prav zato je bilo potrebno, da je postala kultura last najširših množic in ne knt v preteklosti, ko je vladajoči razred imel v rokah monopol tudi v kulturi. Tako so zagotovili izobrazbo samo majhni skupini ljudi, ki je pripadala razredu zatiralcev in izkor.šče-valcev. Ljudska revolucija je te pregrade porušila in dala vsej družbi vse možnosti izobraževanja. Ljudska oblast pa je omogočila, da se lahko izobražuje vsak delovni človek. Kot uspeh tega prizadevanja je bil ojačeno kulturno delovanje, posebno V tem letu. Sko-ro po vseh vaseh so bile kulturne prireditve. Prosvetna društva iz Kaštela, Babičev in Marušičev pa so gostovala po raznih vaseh. Ta IV. festival in tudi teden italijanske kulture ni samo dokaz uspehov doseženih na kulturno - umetniškem in prosvetnem področju, marveč prikazuje njegova množičnost, kako se naša Partija bori, da zajame v kulturno prosvetnih društvih najširše delavske množice. Mi Hrvati se moramo zahvaliti Partiji in ljudski oblasti, da danes lahko razvijamo našo nacionalno, po vsebini so. cialistično kulturo. Na to smo tudi upravičeno ponosni. 2e prihodnje leto bomo dobili naše prve domače učitelje, ki se za ta poklic šolajo v LRH. Hrvati in Italijani moramo biti ponosni in zadovoljni z dq sedaj doseženimi uspehi. Ne smemo Pa pozabiti, da bo na tem področju treba še veliko delati. Pred očmi moramo imeti vedno dejstvo, da kulturni razvoj ne bo zaostajal za gospodarskim razvojem. Oba morata drug drugega izpopolnjevati in tvoriti nekako celoto. Zato naj bo naš cilj: Se več šol, več izobraževalnih teč jev, čitalniških skupin, marksističnih krožkov itd. To naj bo posebna skrb vseh naših delovnih ljudi, v prvi vrsti pa naše mladine. V dramskih družinah folklornih skupinah, pevskih zborih, naj sodelujejo vsi — stari in mladi. Le tako bomo dvignili naš kulturni nivo in napravili, da bo naše življenje še lepše«. Tov. Medica je nato govoril še o nalogah in težavah gospodarske izgradnje, o udarništvu in zadružništvu in zaključil, da bodo Hrvati Bujščine še nadalje gradili skupno z bratskimi narodi Jugoslavije boljšo socialistično prihodnost. V imenu ljudske oblasti je pozdravil tov. Beltram in podčrtal, da IV. festival Hrvatov Bujščine priča, da tu živi in se razvija hrvatski živelj, ki s svojim delom dokazuje svojo življenjsko sposobnost. Povedal je, da tu ne zapostavljajo kulture drugih narodnosti in želel festivalu in vsem organizatorjem polno uspeha in napredka. Pozdravil je tudi tajnik prosvetnih društev LRH v imenu 1500 prosvetnih društev, ki delujejo danes na kulturnem področju v LR Hrvatski. V imenu Italijanske unije je pozdravil tov. Gorjan. Ob njegovem pozdravu so vsi navzoči vstali in dolgo vzklikali: »Bratstvo — edinstvo«. Kot zadnji je v imenu SHPZ iz Trsta p -zdravil tov. Race Boris, ki je med druginv dejal*. «Prinašam Vam pozdrave iz krajev, kjer se kultura ne more tako razvijati kot lu pri vas. Mi se vam čudimo, da ste v tako kratkem času uspeli dvigniti vašo kulturo, za kar bj bilo nekdaj potrebno več desetletij«. Nato je b-1 s pesmijo zaključen dopoldanski spored. Popoldanski spored se je začel ob 14. uri in trajal nad štiri ure. Eo tem obširnem programu, ki so ga ljudje z navdušenjem sprejeli, se je pričelo splošno ljudsko rajanje. Obveze sindikalnih podružnic ustanov, podjetij, tovarn v dvomesečnem tekmovanju Ne bi bilo prav, če b; šli pTeko dobre volje, ki so jo pokazali člani posameznih sindikalnih podružnic pri prevzemu obvez h novem tekmovanju. Tako bomo imeli pregled, kako bodo te obveze izvrševali. Sindikalna podružnica to-vame pohištva »STIL«' v Kopru bo v tem tekmovanju prispevala 720 prostovoljnih ur. Poleg tega bodo člani presegli produktivni plan za 5 odst. Sestavili bedo skupino najboljših delavcev, ki so že do sedaj delali po normah, da bodo tako dosegli še večje delovne uspehe. Poživil; bodo kulturno delo in šport. Imeli bodo tudi predavanja kulturnega značaja za razširitev obzorja svojih članov. Člani sindikalne podružnice grafične stroke bodo v tem tekmovanju opravili vsak po 18 prostovoljnih ur. Imeli bodo 1 kulturno prireditev. Delovno disciplino bodo izboljšali na 80 odst. t«r preprečili neopravičeno izostajanje delavcev iz podjetja. V devetih mesecih tekočega leta je ta sindikalna podružnica opravila skupno 1233 pro. stovoljnih ur. Od teh 598 ur v podjetju za izpolnitev nalog v produkciji, pri sistemizaciji strojev in čiščenju obrata za izboljšanje delovnih pogojev. Ostalih 635 ur so opravili pri drugih objektih na terenu. Pri vseh teh delih je sodelovalo 40 delavcev in nameščencev tiskarne »Jadran«, medtem ko ostali dve tiskarni nista — nič prispevali. Eri podjetju «Gorivo» bodo člani sindikalne podružnice o- PROSVETNO DRUŠTVO IZ BUJ JE NASTOPILO Z DVO-DEJANKO «PAMET U GLAVU«. MLADINCI IZ KASTELA V NARODNIH NOŠAH, KI SO NASTOPILI Z NARODNIMI PLESI, pravili 237 ur pri skladanju in žaganju drv. Sindikalna podružnica Zadružne poslovne zveze bo opravila 305 prostovoljnih ur. Za ideološki dvig bodo imeli mesečno po tri ure študija. Uredili bedo tudi stenčas in napisali 10 člankov. Potrebno je staviti za zgled ostalim podružnicam sindikalno podružnico uslužbencev notranje uprave/ki si je zadala res obširne naloge. Tako bodo opravili člani 700 ur prostovolj. nega dela pri raznih objektih in ravno toliko v uradih. Dramska skupina te podružnice bo ob zaključku tekmovanja imela kulturno predstavo. Enkrat bo nastopila recitacij, ska skupina iz 4 članov. Pevski zbor bo sodeloval pri vseh vajah in prireditvah SKUD. Šahovska skupina bo nastopala pri vseh šahovskih prireditvah ih imela sestanke enkrat tedensko. Skupina namiznega tenisa bo organizirala eno srečanje a sosedno skupino in bo redno vadila po enkrat na teden. Podjetje «Constructor» v Kopru se je obvezalo, da bo do 30. novembra sezidalo in pokrilo zgradt>o sedeža KLO Kampel-Salara. Do 15. decembra bo sezidalo in pokrilo poslopje sedeža KLO Puče-Ko. stabona. Do 15. decembra bo dokončno izvršilo dva objekta za dijaški dom s Kopru. Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Kopru se ie obvezala, da bo vsak član prispeval v enem mesecu po 10 ur prostovoljnega dela. Po. leg tega bodo imeli še razne strokovne krožke in poučevali preko svoje obveznosti na različnih tečajih. Člani sindikalne podružnice «Intereuropa» bodo napravili 255 ur prostovoljnega dela. Uredil; bodo tudi ideči kotiček. Na sestanku so se obvezali, da bodo sprejete naloge ne samo izpolnili, ampak tudi prekoračili. Sindikalna podružnica Kmetijske šole v Skocijanu bo u-stanovila delovno brigado s 33 člani, ki bo opravila 200 prostovoljnih ur pri gradnii za. družnega doma v Bertokih. Na samem posestvu pa bo 25 članov opravilo 100 prostovoljnih ur. Poleg tega bo imela 4 sestanke in dva množična sestanka. V tem .tekmovanju bo tudi razglasila 4 udarnike izmed najbolj delavnih članov. Člani sindikalne podružnice »Oskrba« NZ bodo opravili 1995 prostovoljnih ur. Vsak član te podružnice bo opravil po 35 ur. Člani sindikalne podružnice «Istra-Benz» bodo prispevali skupno 230 prostovoljnih ur. Sindikalni podružnici podjetij »Vino« in «Corrado» bosta v tem tekmovanju opravili 252 prostovoljnih ur dela. IZGUBLJENI OSEBNI IZKAZNICI Tov. Bertok Almi por. Jerman od Sv. Tomaža pri KoPru je bila v Trstu ukr-dena listnica z osebno izkaznico • e • Tov. Grego Ivana, por. Pri-bac iz Sv. Lucije je pred dnevi izgubila na avtobusu Bu-je ; Portorož osebno izkaznico S tem io razglaša g« neveljavno. NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA j y VQ^a ArrigOtll iti Pirati Montebello in Mezgec na prvem mestu B lige ki sta v nedeljo zasl MONTEBELLO-KONTOVEL 6:2 (2:2) I zmago nad Kontovelom je Montebello prešel v vodstvo KONTOVEL GOL ZA < KONTOVELCI PRED V.RATI MONTEBELLA Na stadionu «Prvl maj» je Montebello z lahkoto ocipTavil mlado ekipo Kontovela, ki se ni mogla upirati izpopolnjeni in tehnični enajsterici močnega nasprotnika. Ob začetku igre so Komtovel-cj pri šli takoj v napad in dosegli že v 8’ prvi gol. K temu uspehu Kontovelcev je pripomogla tudi burja. Montebello je prešel v protinapad in je kljub temu, da je igral proti burji v 19’ izenačil. Po dobrih 15’ enakovredne igre je Krunto-vel v 40’ prešel ponovno v vodstvo z golom, ki ga je zabil Daneu. Cez 4 minute in sicer ob 41’ je Montebello ponovno Izenačil V drugem polčasu se je položaj popolnoma izpremer.il. Montebello, ki je v prvih 45’ igral proti burji je pričel v drugem delu igre ostrejše napadati in se je njegova igra od minute do minute bolje in tehnično razvijala. Skoraj vseh 45’ drugeg-a polčasa so igralci Monitebella igrali pod vrati Kontovelcev, ki »o se trdovratno branili, da hi ne doživeli še hujšega poraza. Kljub dobri volji niso mogli vzdržati močnega pritiska, tako dg je Mon-teibello ob 5’, 20’, 31’ m 41' drugega polčasa zabil še štiri gole. Kljub temu je bila igra zelo živa In borbena. Pokazala jje predvsem velike možnosti enajstorlca Montebella od katere so se najbolj izkazali Carmi, Mandanici, Sterle irj Kovačič. Ekipa Kontovela pa se je pokazala precej razbita in ima v svojih vrstah le posamezne elemente, kot so vratar Prašelj in nekateri drugi. Tekmo je pravilno sodil Bukavec. Gole so zabili: Daneu ob 8’ in 40’, Mandanači ob 19’ m Sterle ob 44’ prvega polčasa. Kovačič ob Sterle ob 20’, Man daniči ob 35’ in Combi ob 41’ drugega polčasa. Montebello.’ Pasciutta, Man-teria, Canale, Giotti, Carmi, Žiberna, Sterle, Mandanici, Schrott, Kovači* in Combi. Kcmtouel; Prašelj, Stoka, Hu su, Cjak, Albi, Puntar, Regent, Starc, Daneu, Daneu in Savi. Olimpija-Opčine (4-0 3-0) Na Opčinah je bila v nedeljo tekma med domačo ekipo in O-limpijo za nogometno prvenstvo STO. Kljub močni burji in mrazu je tekmi prisostvovalo veliko število gledalcev, ki so navijali za domačo ekipo ir.’ jo izpodbujaii k zmagi. Ob za- ključku tekme pa so se vsi sku. pa j, igralci, občinstvo, vrnili domov razočarani. Temu razočaranju je pripomogla tudi burja, ki ni prizanesla ne igralcem, ne žogi in ne gledalcem. V prvem polčasu so napadalci Olimpije zabili Opencem tri gole. Prvega v 17’, drugega v 31’ in tretjega v 33’. V nadalj. njih 45’ so Openci v 3’ napravili prvi gol, v 7’ drugi, v 22’ pa izenačili. Kljub temu da so domačini močno pritiskali, se je gostom posrečilo v 42’ z Laz-zarijem doseči četrti gol in s tem zmago. Igra je bila prilično lepa: Dobro je sodil Kravanja. Gole so zabili: Rusconi ob 17’, Pierini 31’, Specchiari 33? prVega polčasa; Skerlavaj ob 3’, Sosič 7’< Milič 22' in Lazzari 42’ drugega polčasa. Olimpija: Zorzenon, Ballaben, Scaramelli, Polti, Misculin, Specchiari, Lonzar, Rezzo, Lazzari, Rusconi in Pierini. Opčine: Purič., Karli, Matera, Dinatale, Persi, Dedominici, Sosič, Skerlavaj, Milič, Rudel, Flamini. MEZGEC-NABREŽINA 4:0 (0:0) Nabrežina še vedno brez zmage, Mezgec na drugem mestu Zmaga Mezgeca nad Nabre-1 tretji gol. Takoj nato zabije žino je bila povsem pričakovana, če pomislimo na močno ekipo prvih, ki je imela za nasprotnika Nabrežino, ki do danes ni dosegla še nobene zmage. Igro }e močno ovirala burja, ki se je igrala z žogo po igrišču kot mačka z miško tako, da je enim kot drugim pokvarila več ugodnih prilik za gol. Prvih 45’ igre so Nabrežinci z mnogo dobre volje a malo dobre igre zaključili z 0:0. V drugem polčasu je Mezgec prešel že ob 7’ v vodstvo. Cez 6 min. je Čelan ponovno pretresel mrežo vratarja Nabrežine. Po nekaj poskusih Na-breiincev, da bi prišli v protinapad, je Feružzi ob 17’ zabil Ceneruiti in tokrat s pomočjo burje še četrti gel. V 45’ drugega polčasa vratar Mezgeca ni dobil niti ene žoge. Nabrežina sc je ves čas branila pred svojimi vrati in je imela srečo, da so bili nasprotnikovi napadalci zelo netočni pri streljani-u na gol. Gole so zabili: Federici ob 7’, Čelan 13’, Feruzzi 17’ in Ger.e-rutti ob 19’ drugega polčasa. Mezgec: Delconte, Bali, Mar-kuza, Čelan, Kampanja, Barisi, Feruzzi, Massaria, Generutti, Falcone, Federici. Nabrežina: Sartore, Marcon-cin, Cavo, Bertocchi, Sirca, Abram, Santagati, Kobal, Rebula, Martir.uzzi in C.aharija. Sodil je Blažon. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO HAJDUK PHIL RDEČO ZVEZDO 2-1 V nedeljo sta se p Splitu srečali ekipi Hajduka in beograjske Rdeče zvezde na odločilni tekmi za jugoslovanskega prvaka za leto 1950. Na domačem igrišču je Hajduk premagal svojega močnega nasprotnika in si s tem lahko rečemo osvojil -prvo mesto. Do konca prvenstva ima Hajduk samo še eno tekmo in sicer s Budučnostjo, Tudi to tekmo bo Hajduk igral v Splitu. V. svoji zadnji tekmi letošnjega prvenstva je Partizan dosegel nad Budučnostjo visoko zmago 10:0. Zmagala sta tudi BS K in Spartak, ki sta premagala prvi Sarajevo 1:0, ' ■■ Ekvador-Jugoslavija 55:50 V La Plati je bila košarkarska tekma med Jugoslavijo in Ekvadorjem. Medtem ko je jugoslovanska ekipa v prvem polčasu vodila Za 15:14 je v drugem polčasu mogla kloniti in tako zgubila tekmo s 55:50. drugi Naša krila za 3:1. Na lestvici vodita Hajduk in Partizan s 26 točkami, tretja Rdeča zvezda s 24 točkami, četrta Dinamo iz Zagreba z 20 točkami. Partizan ima odigrano eno tekmo več. Kakor smo že omenili si je Hajduk z zmago nad Rdečo zvezdo brez dvoma zagotovil naslov letošnjega jugoslovanskega prvaka. ------ Plavalci in vaterpolisti Mladosti v Avstriji ZAGREB — Na povabilo dunajskega kluba Diane bo odšla plavalna in vaterpolo ekipa zagrebške Mladosti 2. novem. bra na desetdnevno gostovanje v Avstrijo. Prvo tekmovanje bo 4. novembra na Dunaju proti plavalni ekipi Diane, drugo pa 7. ir.' 8. novembra v Linzu z istoimenskim plavalnim klubom. Za plavalno ekipo Mladosti bodo tekmovali na tej turneji naslednji plavalci: brata Stipe- tič, Vidovič, Kvinc, Vilinov, Vilovič, Silovič, Cimperman, Udovič in plavalke: Korpes, Paškvan, Sobotinčič, Kujiš ter kot gost državna rekorderka Loparič, članica reškega Pri-morja. V vaterpolo ekip,j bodo Amšel, dr. Katur.arič, Kos Branica. M. Strmac, Somodji, Je-iič in kot gosta Kurtini (Primorje) in Kačič (Jug). ARR1GONI-BRTON1GLA 4:0 Zaslužena zmaga prvakov Lanski prvak STO je z lahko, to premagal enajsterico Brto- nigle, Iti se ni mogla upirati močni igri domačinov. 2e v 3’ je De Grassi napravi’ prvi gol za Arrigoni. V vseh 45’ prvega polčasa so domačini pritiskali na vrata Brtcnigle, ki se more zahvalili svojemu vratarju, da ra 2:1 Piranci so na svojem domačem igrišču zasluženo odnesli dve točki. Kljub temu, da so jim manjkali najboljši igralci, so se dobro postavili in lepo obvladali svoje nasprotnike. Aurora ni pokazala nobenih posebnosti, tako da je igra. potekala Ibrez posebnih zanimivosti. V 15’ prvega polčasa je Fiumi zabil prvi gol za Piran. Takoj nato je Zetto od Aurore zgubil krasno priliko za izena. čenje. Ob 27’ je Remor od Pirana napravil še drugi gol. Sele ob 29’ drugega polčasa je Aurora z Della Valie napravila svoj edini gol. Pirarn Dapretto, Argentin, Kerič, Contento, DVdine, Bian. corosso, Franceschini, Remor, Zanetto, Tagliapietra in Fiumi. Aurora: Zoppolato, Calenda, Apollonio, Vascon, Castellano, Sauro, Zetto, De Ponte, Della Valle, Derin, Vascon. Sodnik: Lonzar iz Kopra. ni bij poraz večji. Ob 25’ prvega polčasa je Degrassi zgrešil enajstmetrovko. V drugem polčasu so gostje pričeli nekoliko pritiskati kar pa jim ni dalo nobenega uspeha. Ob 25’ je Degrassi napravil drugi gol za Arrigoni, medtem ko je Depase ob 35’ in 37’ za-bil še dva gola in s tem zapečatil gotovo zmago. Arrigoni: Rusinjan, Corbat-to, Delise, Costanzo, Lorenzut-ti, Sorgo, Marchesani, Bologna, Delise II., Depase, in Degrassi. Brtonigla: Fernetti, Spic, Sauro, Petrocelli, Bernardis, Fernetti II., Sain, Sturman, Rosšan, Barnaba, Motika. Sodnik: Vido iz Kopra. za-Buje 1:110:11 Odločna igra bujske enajsto, rice je prisilila Koprčane na neodločen izid. Malo je manjkalo, da niso gostje celo zmagali, ko so dolgo časa pritiskali na gol Koprčanov. Prvi gol so Bujčani dosegli v 14’ prvega polčasa, potem ko je Vascotto sam preigral nasprotnikovo obrambo in z neubranljivim strelom dosegli uspeh. V drugem polčasu je Valenti od' Meduze ob 16’ izenačil. Tekmo je sodil Supplina iz Kopra. Meduza: Vascon, Lonzar, San-tin, Bussani, Corte, Parenzan, Clementi, Stradi, Sabadin, Gio-vannini, Valenti, Buje: Bortolin I., Potleka, Manzin, Furlan 11., Bortolin Ih Sarnelli, Petenari, Vidali, Vascotto, Miniussi. ^ 'ti* -fg- - y> t k Nedeljski izidi italijanskega nogometnega prvenstva so bili naslednji: Juventus-Bologna 5:0, Fioren-tina-Atalanta 1:0, Lucchese-Lazio 1:1, Milan-Genoa 4:0, Napoli-Como 7:0, Pro Patria- POD VRATI SV. JUSTA Triestina 2:2, Roma-Novara 0:0, Padom-Sampdoria 2:1, To-rino-Palermo 2:1, Inter-Udine-se 3:1. SV. JUST-Z.W. ŠKEDENJ 6=4 (1:4) BURJA IN SV. JUST usodni za Skedenj Najbolj zanimiva igra in tekma v včerajšnjem kolu no-gometnega prvenstva Tržaškega ozemlja je bila brez dvoma tekma med Sv. Justom in Z. W. Skednjem, ki se je končala z zmago prvega za 6:4. Ske-denjci, ki so bili v prvem polčasu v vodstvu s 4:1, so zapustili igrišče po prvih 45’ igre z prepričanjem, da so zmagal! in da imajo tretje mesto v lestvici že v rokah. Vsi njihovi računi (brez krčmarja oziroma brez igralcev Sv. Justa), so šli po «burji» v drugem polčasu, ko so napadalci Sv. Justa v 10’ izenačili in zaključili tekmo v svojo korist. Tako enim kot drugim je pri uspehih na gol pomagala tudi burja. V prvem polčasu so Skedenj-ci, ki so igrali s pomočjo burje, vodili za 4:1. Prvi gol so dosegli v 13’ z Ambrosijem. 4’ kasneje je Bussa s močnim strelom presenetil vratarja Sv. Justa in zabil drugi gol. Ob 20’ je Ambresi zgubil odlično priliko za gol za svojo ekipo. Ob 26’ pa je Sv. Just prešel v protinapad in napravil svoj edini gol v prvem polčasu. Ob 33’ in 37’ so si Skedenjci pridobili še dva g°la. V drugem polčasu se je položaj popolnoma spremenil. Enajstorica Sv. Justa je v 10’ napravila tri gole in izenačila. Skedenjci, ki so že računali na zmago so se zmedli, tako da so ob 18’ in ob 40’ drugega polča-sa dobili ie dva gola. Zadnji gol za Sv. Just je zabil Massar; z lepim strelom v kot. Sv. Just: Kaputi, Tommaslni, Montuori, Perin, Urbani, Bene-voli, Jerič, Kanciani, Massari, Fabbro ir/ Pertot. Z. Werk Skedenj: Senabor, Fumani, Rutar II, Primavera I, Barnaffi, Primavera II., Suran, Bassa, Ambrosi, Arrigoni in Kotar. AKCIJA PRED VRATI SKEDNJA Slavnostna potrditev japonske zasedbe Mandžurije in vzpostavitev Mandžukua si lahko delno pojasnimo z ozko politično oportuniteto, nikakor Pa ne z dosledno načelno socialistično zunanjo politiko. Nepotrebno je znova dokazovati, kolikšno škodo je morala nujno povzročiti takšna sovjetska zunanja politika osvobodilnemu gibanju na Kitajskem, kakšne argumente je dajala reakciji! V obdobju med dvema vojnama lahko torej na primeru sovjetske politike nasproti Mandžuriji vidimo, kako se politika ZSSR vzporedno s krepitvijo sovjetske države, s krepitvijo birokratskega centralizma v njej čedalje bolj spreminja v politiko velesile, ki se čedalje manj razlikuje od zunanje politike katere koli druge imperialistične velesile. Ta politika -•e čedalje pogosteje zadevala ob koristi mednarodnega delavskega gibanja in podrejanja taktike mednarodnega delavskega gibanja vsem taktičnim spremembam v velikodržavni zunanji politiki ZSSR je imelo že pred kogresom tega obdobja usodne posledice za delavsko in narodnoosvobodilno gibanje. Linija revizionističnega vodstva ZSSR, ki hoče mednarodno delavsko in demokratično gibanje popolnoma podrediti svojim koristim, po vojni nasprotuje bistvenim koristim tega gibanja, nasprotuje naprednemu razvoju socializma kot odkrita protirevolucionarna velesila. l: Med drugo svetovno vojno je velikodržavna zunanja politika ZSSR prerasla v izrazito imperialistično politiko, v politiko tajnih pogodb, razdelitve področij vpliva, aneksij in odkritega ropanja. To je prav tista politika, proti kateri so nastopali Lenin in boljševiki v Dekretu o miru. Pri takšni politiki ne moremo več govoriti o svobodnem odločanju narodov o njihovi u-sodi. o usodi narodov so odločevale tri velesile, med njimi tudi Sovjetska zveza, za hrbtom teh narodov. Analogno z razdelitvijo področij vpliva na Balkanu po angleško-sovjetskih sporazumih iz jeseni 1944 je prrišlo do ponovne razdelitve področij vpliva tudi na Kitajskem. Ni čudno, da je revizionistično vodstvo ZSSR pri tem znova zahtepalo, naj mu vrnejo pravice, ki jih je uživala carska Rusija na Kitajskem npred verolomnim napadom Japonske leta 1904». Na konferenci v Jalti je bil podpisan 11. februarja 1945 med Stalinom. Rooseveltom in Churchillom tajni sporazum, v kate- O SOVJETSKI POLITIKI NA DALJNEM VZHODU Sovietsko-kitRjske noSoillie in mandžurske železnice rem je določena ith China», str. 113. in 114). eVoditelji treh velesil — Sovjetske zveze ZDA in Velike Britanije — so se sporazumeli, da bo Sovjetska. zveza na strani zaveznikov posegla v vojno proti Japonski dva ali tri mesece po kapitulaciji Nemčije in končani vojni v Evropi s pogojem, da: 1. bo ohranjen status guo v Zunanji Mongoliji (Ljudski republiki Mongoliji); 2. da bodo vzpostavljene prejšnje pravice Rusije, poteptane z verolomnim napadom Japonske leta 1904 in sicer; a) da se južni del Sahalina in sosedni otoki vrnejo Sovjetski zvezi; b) da bodo. zagotovljene prevladujoče koristi Sovjetske zveze v tem pristanišču in da bo obnovljen najem Fort Ar-thura kot pomorskega oporišča ZSSR; c) da se ustanovi skupna sovjetsko-kitajska družba za skupno upravljanje Kitajske vzhodne železnice in Južno-mandžurske železnice, ki o-mogoča izhod na Dajren (Daljni) s tem, da bodo zagotovljene prvenstvene koristi Sovjetske zveze in da obdrži Kitajska polno suverenost v Mandžuriji; 3. Kurilski otoki bodo izročeni «Sovjetski zvezi. To je razumeti tako, da bo sporazum o Zunanji Mongoliji ter zgoraj navedenih železnicah in pristaniščih zahteval soglasje generalisima Cangkajška. Predsednik Roosevelt bo storil korake po posvetovanju z maršalom Stalinom, da doseže to soglasje. Poglavarji treh velesil so se sporazumeli, da bodo te zahteve Sovjetske zveze brezpogojno izpolnjene po porazu Japonske. Sovjetska zveza pa je pripravljena skleniti z nacional- no vlado Kitajske Pakt o prijateljstvu in Zvezi med ZSSR in Kitajsko, da s svojimi oboroženimi silami pomaga Kitajski osvoboditi se izpod japonskega jarma«. 11. februarja 1945. J. Stalin Franklin D. Rocsevelt Winston S. Churchill Na temelju tega sporazuma je bila avgusta 1945 podpisana Pogodba o prijateljstvu in zvezi med Sovjetsko zvezo in Cang-kajškovo Kitajsko. Kakor po priznanju Američanov tako tudi po besedah reakcionarnih kuo-mintangovcev je bila ta pogodba, v kateri se je ZSSR zavezala, da bo nudila vojaško pomoč Cangkajškv, znatna pomoč silam kitajske reakcije. Sporazuma v Jalti ter pogodbe o prijateljstvu im zvezi s Cangkajškom, da bi «vrniti» imperialistične privilegije, ki jih je nekoč imela carska Rusija na Kitajskem, v pogojih zmage nad Nemčijo in Japonsko, v pogojih vsestranskega naraščanja revolucionarnih sil v Evropi in Aziji, v pogojih obstoja večjega števila socialističnih držav, predvsem pa izredno močnega revolucionarnega gibanja na Kitajskem z njegovo močno vojsko in zglajeno ljudsko oblastjo, ne moremo opravičevati z nobenimi splošnimi koristmi socializma v krepitvi edine socialistične države. Tu so se znašle koristi sovjetske države, kakor jih pojmuje zbirokratizirano sovjetsko vodstvo, dokončno na nasprotni strani, kakor so koristi mednarodnega delavskega in demokratičnega gibanja. V ameriški Beli knjigi o Kitajski objavljeni dokumenti kažejo, da je bil ameriškemu vodstvu povsem očiten dejanski odnos sil med osvobodilnim gibanjem s komunisti na čelu in kuomintanško reakcijo. Nobenega razloga ni za dvom, da ta dejstva niso enako dobro znana tudi vodstvu ZSSR. Kakor vemo so sil’ osvobodilnega gibanja na Kitajskem med vojno proti Japonski silno narasle, ker so se samo te sile dosledno borile proti okupatorju, medtem ko so sile Kuomintanga kar naprej razpadale ter se čedalje bolj korumpirale in odtujevale množicam. Predstavnik KP Kitajske Lin Cu-han je pred Narodnim političnim svetom v Cunkingu med pogajanji s Kuomintangom 15. septembra 1944, leto dni pred koncem vojne z Japonsko izjavil: «V dobrih sedmih letih vojne so se razvijale komunistične vojaške sile P° ravni liniji in zdaj šteje njihova vojska 475.000 mož in 2.200.000 članov narodne milice... Drugič, KP Kitajske je organizirala za sovražnimi črtami polit, upravo v vrsti pokrajin. V Hopeju, Santungu in Suijua-nu je 15 takih pokrajin, ki so oporišča Vojne odpora. V teh krajih je bil sprejet sistem ljudskih volitev (oblasti). Število ljudi, ki uživajo to vrsto državljanskih pravic, znaša 88 milijonov«. Navedbe predstavnika Komunistične partije Kitajske v celoti potrjujejo v Beli knjigi objavljena poročila ameriških opazovalcev na ' Kitajskem v tem obdobju. Ta poročila, ki jim nikakor ne moremo očitati, da bi govorila za kitajske komuniste, hkrati kažejo na popolno razsulo v vrstah Kuomintanga. (United States Relations vfith China, str. 556, 7: 573). V našem in tujem tisku so citirane razne izjave, ki jih je dal Stalin Vfallaceu, Hurlepu in Hopkinsu o tem, da kitajski komunisti niso pravi komunisti, da je Cankajšek edina osebnost, ki lahko uspešno združ; Kitajsko in temu podobno. Namen takšnih Stalinovih izjav, ki jih navajajo ti ameriški državniki, je mogel biti preslepiti Američane, prav tako Pa opravičiti umazano trgovino, ki jo je vodilo vodstvo ZSSR na račun kitajskega naroda. Nam se zdi, da je imel ameriški opazovalec prav, ko je malo pred konferenco V Jalti pisal; «Kakor koli maršal Stalin opisuje svojim ameriškim prijateljem kitajske komuniste, je komaj možno, da se ne zaveda dejstva, da so kitajski komunisti znatno odpornejša ‘in samostojnejša sila, kakor katero koli e-vropsko ilegalno ali partizansko gibanje,« (Iz Davie-sovega poročila z dne 4. januarja 1945 — mi se seveda ne moremo strinjati s tem, kolikor gre Za našo NOV, nedvomno pa drži kolikor gre za katero koli drugo evropsko gibanje). (United States Relations with China, str. 567). Sovjetski voditelji so leta 1945 zelo dobro vedeli, da so močnejša stran na Kitajskem kitajski klrmunisti. Kljub temu dejstvu je sovjetska vlada v Jalti privolila, ali natančneje rečeno zahtevala razdeli- tev Kitajske na področja vpliva In si ustvarila posebno pri-trilegiran položaj v Mandžuriji, ostali del Kitajske Pa je prepustila ameriški lutki Cang kajšku. Takšna politika je bila izredno hud udarec za o-svobodilno gibanja kitajskega naroda, udarec, ki bi ga bile lahko reakcionarne sile izkoristile neprimerno bolje, ko bi bile le malo spretnejše. V izmenjavi not ob podpisu pogodbe o prijateljstvu in zvezi se je Molotov v imenu sovjetske vlade zavezal: V skladu z duhom gornje pogodbe ter za uresničenje njenih glavnih idej in ciljev je sovjetska vlada pripravljena nuditi Kitajski moralno podporo in pomoč v vojnih potrebščinah, to podporo in pomoč pa bo dala v celoti nacionalni vladi kot centralni vladi Kitajske«. Ti noti sta bili izmenjani 14■ avgusta 1945 na dan kapitulacije Japonske. Verjetno je bilo besedilo not pripravljeno že prej glede na vojno proti Japonski. Ce pa upoštevamo da so se ki tajski komunisti edini dejansko borili proti Japonski na Kitajskem in da so kuomintangor-ci («Nacionalna vlada kot centralna vlada Kitajske») pripravljali orožje malone izključno za državljansko vojno proti ljudskim silam (to pripozna-va tudi vrsta ameriških dokumentov), je bila takšna sovjetska izjava neposredno sovražna kretnja proti. osvobodilnemu gibanju na Kitajskem. V brzojavki ameriškega veleposlaništva v Moskvi State Departe mentu z dne 10. septembra 1945 je poudarjeno: «Sposobnost kitajskih komunistov za pogajanja je nedvomno oslabljena na temelju dejstva, da implicirajo ruske izjave vojno pomoč (centralni vladi — V. B.) (United States Relations whit China, str. 123). (Se nadaljuje) LESTVICA Milan 8 7 1 0 31 9 13 Juventus 8 5 3 0 26 7 13 Inter 8 6 I 1 25 13 13 Lazio 8 4 3 1 15 12 11 Bologna 8 5 1 2 13 U 11 Como 8 4 2 2 14 18 10 Padova 8 4 1 3 15 14 9 Torino 8 3 3 2 <3 12 9 Palermo t 4 1 3 9 9 9 Triestina 8 2 3 3 12 14 7 Udinese 8 3 1 4 10 15 7 Napoli 8 2 2 4 19 17 6 Novara 8 2 2 4 13 17 6 Fiorentiaa 8 2 2 4 U 15 6 P. Patria S 2 2 4 9 17 6 Atalanta 8 1 3 4 (i 10 5 Sampdoria 8 1 3 4 9 14 5 Genoa 8 1 3 4 6 13 5 Lucchese 8 1 2 5 4 10 4 Roma 8 1 1 6 11 23 3 Turčija-Egipt 3:1 V Ankari sta se srečali nogometni reprezentanci Turčije in Egipta. Turki, ki so vodili prvem polčasu za 3:0 so zaključili taksno z zmago 3:1. Nogometno prvenstvo STO A LIGA Piran-Aurora 2:1 Arrigani-Bnonigia 4:o Meduza-Buje 1:1 Umag-Strunjan nista igr Počival Novi grad Arrigoni Piran Meduza llmag Buje Brtonigla Aurora Strunjan Novi grad LESTVICA 2 0 0 7 0 * 0 0 3 1 4 1 0 1 1 1 0 1 i 1 1 1 4 1 1 1 1 \ * 0 1 1 ? 0 1 ° . . o 0 o o • B LIGA Mezgec-Nabrežina 4:0 Sv. Just-Z. W. Skedenj 6.4 Olimpija-Opčine 4:3 LESTVICA 0 16 2 6 Montebello Mezgec Sv. Just Skedenj Olimpija Opčine Kontovel Nabrežina 0 11 3 1 9 0 4 2 8 11 2 6 « 2 2 7 8 2 8 9 3 0 U OKROŽNO PRVENSTVO ZA ISTRO Rdeča zvezda-Meduza B • Soline-Edilit Piran B 5.» Nardone-Partizan »•“ LESTVICA Nardone 1 3 ® ? Soline 1 °n S r. zvezda 1 1 * . Meduza 1 J ® . E. Piran BI1 Partizan 1 0 0 ZA TRST Montebello B-SV. W» ’ Devin-Z. W. Skedenj 4.1 Ilrrja-Sesijan 1:0 LESTVICA t i 0 2 1 2 2 » 5 • I • 4:1 Ilirija Devin Montebello Sv. Ivan Skedenj Sesijzn 0 2 1 2 1 2 4 » 4 « 1 • S A H l/i. šampioni Pp l>o v Šahovsko prvenstvo ^ leto 1950 se bo pričel« bra v Ljubljani. Izvršni odbor šahovs ^ jo Jugoslavije je doloc,„h0vske tekmovanje naslednje jj-ju' mojstre: Gligorič, \at- novič, Matanovič, boso ■ tvk°v’ Vidmar ml., Fuderer, r, dr. Vidmar st.,_ M^eljkoV)4 Puc, Bertok, S. Janoševič, MajstoroV’^’ p Čič, Simonovič, Karak • Andrič, Letošnje _ zomora, ----- • . nai* venstvo bo daio troji ,oVf.o igralcev za consko ,.eto prvenstvo, ki bo prihodnje v Baden Badenu. Miam-AVSIJA 4:3 V Budimpešti je bila v ne-1 Csibor. deljo zanimiva mednarodna no- j Avstrija: Zeman, Wagner, Stojaspal, Au ^ Sodil je Anglež Hocki.j^i ueiju iiiunuuva uieuiiaruuiiči nu- j u«* v" gometna tekma med Madžarsko S pel, Hanappi, Avstrijo. 94. srečanju med j (Gernbardt),. All’rednilfc dvema ekipama je prisostvovalo 50,000 ljudi. Avstrijci so dobro igrali in bi morda celo izenačili če bi jim bila priznana enajstmetrovka. Gole so zabili: Puskas (M) v 10’ in 15’, Wagner (A) v 2 ,i«ica * a 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: lzvo ’ zeIIljKega ^st 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega p.zO-Z- ’ ^ - r,-.-.-.,.... ,r,3«ireea tiska • —