II. SNOPIČ, (Pola 131) — 25 a.) • IZDALA IN-ZALOZI LA SLOVENSKA /V\AT1CA V LJUBLJANI, 1896. NATISNILA TISKARNICA R. MILICA. Začasni predgovor. lj«|§ to delo, katero bo obsegalo okoli 60 tiskanih pol, so se vzprejele vse do sedaj zapisane, vrejevalcu pristopne na- ‘f? rodne pesmi, ki so »brez dvoma narodova lastnina ali vsaj take, da duševne vrednosti narodove ne omadežujejo." Viri za nje so bile te-le tiskane zbirke, knjige in novine: Kastelčeva „Krajnska Čbelica" (KČ), Korytkove »Slovenske pesmi krajnskiga naroda" ( SPKN ), Vrazove »Narodne pesni ilirske" (AT/), Ma¬ jarjeva »Cerkvena pesmarica" ( CP ), Kukuljevičeve »Pesme" (kaj- kavske), Janežičevo »Cvetje slovanskega naroda", Valjavčevo »Pri- povjedke", Plohlove »Hrvatske nar. pjesmei pripovjedke" ( HNP ), Scheiniggove »Nar. pesmi koroških Slovencev" ( NPKS ), Kuha- čeve »Južnoslovjenske narodne popievke", Kocijančičeve »Sloven¬ ske narodne pesmi", Kubovo »Slovanstvo ve svych spevech", publikacije Glasbene Matice; Novice, Kolo, Glasnik slov. slovstva, Slov. Glasnik, Jurčičev Glasnik, Slov. Bčela, Šolski prijat el, Tor¬ bica jugosl. mladosti, Dunajski Zvon, Ljubljanski Zvon, Kres, Zora, Vestnik, Besednik, Slavjan, Slovan, Dom in svet, Miklošičeva »Slav. Bibliothek", Agustichev Prijatel, Vrtec, program varaždinske gimn. za 1. 1858., Slov. Večernice, Koledar družbe sv. Mohorja, Goriški letnik, Letopis slov. Matice, Nanos, Vodnikov spomenik. Koroške bukvice, Hermannove Anthropologische Mittheilungen aus Ungarn. Dalje so se rabili ti-le netiskani viri: Vodnikov rokopis (lastnina Matice), potem vsi rokopisi, ki so našteti v Letopisu slov. Matice za 1. 1887. pod naslovom »Narodno blago" na str. 845. in 346. (izvzemši Volčičeva* ki ne prihajata v poštev), dalje vrejevalcu na njegov, v Ljublj. Zvonu 1. 1887. objavljen poziv doposlani ro¬ kopisi, ki so mu jih izročili v porabo ti-le gospodje: Julij pl. Kleinmayr (zbirko svojo in zbirke svojih dijakov), Jan. Kokošar, dr. Frančišek Sedej (zbirko svojo, potem zbirko Jož. Maligoja, M. Skočirja, J. Berlota, Jožefa Kraglja in A. Črva), Iv. Murovec, Val. Jarc (zbirko svojo, potem zbirko gospodične Zinke Kavčičeve in J. Koželja), Fr. Hauptmann, N. Stazinskij (zbirko Hudoklinovo), Miklošič (zbirko M. Valjavca, Seb. Žepiča, Burcarja in M. Majarja), Anton Kofol, J. Mladič, Lovro Žvab, G. Križnik, dr. J. Kolšek, Anton Štritof, Bok Drofenik-Gorski, Hinko Sevar, Frančišek Levec (zbirko V. Kaplerja, Samotorčana, Dolenca, Rahneta, Ferlana, Pintarja, Dav. Petelina, Zobca, Debevca, Kržišnika, Štepca), Ant. Kovačič, Ivan Vrhovnik in S. Rutar. Gospod dvorni svetovalec Jagič mi je iz Moskve od obščestva ljubitelej estestvoznanija itd. v po¬ rabo donesel Majarjevo zbirko slov. nar. pesmi (MR). Odkar je prišel na svetlo I. snopič te zbirke, so mi doposlali nove prispevke gospodje : dr. J. Kolšek, dr. K. Janežič, Franc. Zopf (zbirko; Ma¬ rije Stoklasove), Franč. Levec (zbirko dež. sodn. svet. K. Pleska, Jož. Šmuca, Iv. Antončiča), J. Barle, M. Slekovec, o. Hijacint Ša¬ lamun, G. Križnik, H. Sevar, Fr. Kralj. Pričujoča zbirka je vrejena po teh-le načelih: 1. Pesmi so podane prav tako, kakor so zapisane v pod¬ stavi; izpremenilo se ni v tekstu nič bistvenega. Obdržal se je ■pravopis originala — seveda se je povsod rabila gajica — samo v nekaj pesmih, kjer bi bil precej nerodni pravopis motil bralca, je predrugačil v malih, nebistvenih stvareh, a predrugačbe so vestno - znamovale pod črto. Kar se tiče pisave velikih za¬ četnih črk 'ti stave ločil, sem hodil svojo pot in se nisem oziral na interpunkčijo izvirnika. Nekaterim ne bo prav, da pesmi nisem podal v sedanji knjižni slovenščini. A ne le, da bi bilo to zoper vsa načela kritične izdaje, pomisliti nam je tudi, da je naša da¬ našnja knjižna slovenščina pri vsakem pisatelju drugačna in celo pri istem pisatelju drugačna danes, drugačna črez nekaj mesecev. F je ,ie meja, do katere naj bi smel iti? Ni je mogoče določiti, in avto je bilo ne samo najbolj kritično, ampak tudi najbolj pri¬ merno, podajati pesmi take, kakoršne so v podstavi. Še manj se sme od urejevalca zahtevati, naj bi podajal po drugih zapisane pesmi v dialektični obliki. Kedor ve, kako se je v tem oziru urezavrd Vraz, smehljal se bo taki zahtevi. Vendar je treba opomniti, da se je marsikatera očitna tis¬ kovna' in pisna hiba podstave popravila molče, a navadno se je i udi to opomnilo pod črto. Ker nisem nezmotljiv, se je seveda vtegnilo zgoditi, da sem, kajpada nehote, izpregledal tu ali tam kak naglas ali kako drugo dijakritično znamenje. 2. Ker so — z malimi izjemami — skoraj vsi naši nabiralci narodnih pesmi, zlasti pa starejši med njimi, popravljali zapisane pesmi ter jim skušali dati neko, po njih sodbi bolj pravilno lice, zato se je vselej, če je bilo na razpolaganje več redakcij, v pod¬ stavo vzela tista,, ki se je zdela najstarejša in matica ostalim; saj je ona pač naj bliža narodni pesmi, kakor jo je pel ali — navadno — narekoval narodni pevec. Pod črto je povedano, kako in v čem se poznejši prepisi in kasnejše predelave (redakcije) razliku¬ jejo od nje. 3. Vzprejele so se vse varijante (inačice) kake pesmi, da se razvidi, kako je narod pesem spreminjal, krajšal, širil. Vsaki je -priložena domovnica; da je ta včasi prepovršna, tega ni kriv urejevalec, ampak nedostaten zapis. 4. V zbirko so se vzprejele tudi kajkavske narodne pesmi, ker se je bilo bati, da bi se jim pri veliki zbirki, ki jo priprav¬ ljajo v Zagrebu, vtegnilo zgoditi tako, kakor leksikalnemu blagu kajkavskemu pri akademijskem „rječniku“. Sicer pak izjavljam, da glede jezikovnega stališča tako Kajkavcev, kakor ostalih južnih Slovenov popolnoma pritrjujem Jagiču (prim. njegovo klasično razpravo „Ein Kapitel aus der Geschichte der siidslavischen Spra- chen, Archiv fiir slav. Philol. XVII. 47 ns.). 5. Pesmi so vrojene po snoveh, ki se v njih razpravljajo. Da je bilo večkrat treba kaj ločiti, to je osnovano v stvari sami in v opevanih osebah. Navadno je v opomnjah pod črto pove¬ dano, kje je v ti knjigi še kaj enakega; natančneje pa bo to zabe¬ leženo v stvarnem kazalu. Vrejevalec si ni štel v dolžnost, pod črto iskati pesmim paralel iz drugih literatur: to je naloga literarnega historika, kateremu smo hoteli iz raztresenih naših virov samo zbrati pripravno tvarino, da mu ne bo treba stikati za njo po vseh kotih. Nekateri bodo pogrešali v razvrstitvi podrobnejših podod¬ delkov, recimo „izvirne narodne", „mitologične“, »prvotno zgo¬ dovinske" itd. Toda določiti, kaj spada med te, kaj med one, to bi bilo mogoče (ako sploh mogoče!) še le po dolgotrajnih pre¬ iskavah, ki se pa pri nas še niti pričele niso. Ako naj bi se jih bil lotil vrejevalec sam, bi morda čakali zbirke še petdeset in več let. Tudi ni dandanes znanosti več mitologično to, kar se je za mito- logično štelo pred petnajstimi, desetimi leti. Koliko neki je res mitologičnega pod tako zaglavljenimi oddelki drugih slovanskih zbirek? In kaj je dandanes res »izvirno narodno"? 6. Kar se tiče melodij, sem priložil samo tiste, ki so v na¬ črtu (za vijolino) pripisane v devetnajstem zvezku Vrazove osta¬ line. Včasi jih je silno težavno razbrati, zlasti kjer jih je pisal Vraz s svinčnikom. A ni pozabiti, da jih je napisal navadno le v na¬ glici, in zato ni mogel biti njegov zapis popolnoma dovršen. Vendar bo mogel veščak pogoditi melodijo tudi iz teh načrtov, katere po- dajem verno po izvirniku, ne izpremenivši in ne dodavši ničesar. Pri drugih pesmih, katerih melodijo se mi je posrečilo izvedeti, sem pod črto povedal, kje jo je najti. Da bi bil vzprejel v to zbirko vse melodije, za to nimam dovolila niti zapisovalcev, niti založnikov. Potrebno se mi zdi, da mimo kratic, raztolmačenih že zgoraj v prvem odstavku med viri, razložim še te-le: CO — Cafova ostalina; V O — Vrazova ostalina; NB = Narodno blago iz Krope, zapisali Fr. (Radivoj) Poznik in drugovi; MP = Stare medljudne pesmi, V P = Viši pesmi in povasne popevke, PP = zvezek na¬ rodnih pesmi in SNP — Slovenske narodne pesmi (1845) v osta¬ lini Matevža Ravnikarja Poženčana; rp. = rokopis, ps. = pesem, v. = verz. Naslovni list in obširnejši uvod bo priložen poslednjemu snopiču; tam se bo natančneje govorilo o virih, njih zanesljivosti, vernosti in pravopisu, o zaslugah nabiralcev in naposled tudi o ponarodnelih, to je takih pesmih, ki so umetatnega izvira, pa so postale narodne. Slovarček manj znanih besed in obširna kazala bedo završevala vse delo. Že sedaj izrekam vsem, ki so mi pri tem ne ravno lahkem delu pomagali z rokopisi, s sveti in drugači, svojo najsrčnejšo zahvalo. Ce doseže zbirka neko približno popolnost, v to so pri¬ pomogli oni. Ker je še mogoče, da se kaj vzprejme vanjo, ozi¬ roma doda na koncu, pozivam vse, ki imajo kaj pripravnega gra¬ diva, naj mi ga dopošljejo, kakor tudi drugo narodno blago. To izdam, ko bo pričujoče delo dokončano, ako mi Bog da življenje in zdravje.*) Na Dunaju, 22.. dne oktobra 1896. 1. Prof. dr. Karol Štrekelj. *) Take stvari naj se mi pošiljajo do konca marca 1897. 1. pod naslo¬ vom: Wien, I. Salvatorgasse 12, Redactionshureau des Beichsgesetzblattes, od meseca aprila naprej pa podnaslovom: Graz, Universitat. • IZDALA- IN ZALOZI LA SLOVENSKA yv\ATICA V LJUBLJANI, 1897. NATISNILA TISKARNICA R. MILICA. . 'Mi&igFi III. SNOPIČ. Začasni predgovor. sip to delo, katero bo obsegalo okoli 70 tiskanih pol, so s vzprejele vse do sedaj zapisane, vrejevalcu pristopne na T rodne pesmi, ki so „brez dvoma narodova lastnina ali vsaj take, da duševne vrednosti narodove ne omadežujejo." Viri za nje so bile te-le tiskane zbirke, knjige in novine: Kastelčeva »Krajnska Cbelica" (KČ), Korytkove »Slovenske pesmi krajnskiga naroda" ( SPKN ), Vrazove „Narodne pesni ilirske 11 ( NPI ), Ma¬ jarjeva »Cerkvena pesmarica" ( CP ), Kukuljevičeve »Pesme" (kaj- kavske), Janežičevo »Cvetje slovanskega naroda", Valjavčeve »Pri- povjedke", Plohlove »Hrvatske nar. pjesme i pripovjedke" ( HNP ), Scheiniggove „Nar. pesmi koroških Slovencev" ( NPKS ), Kuha- čeve »Južnoslovjenske narodne popievke", Kocijančičeve »Sloven¬ ske narodne pesmi", Kubovo »Slovanstvo ve svych spevech", publikacije Glasbene Matice; Novice, Kolo, Glasnik slov. slovstva, Slov. Glasnik, Jurčičev Glasnik, Slov. Bčela, Šolski prijate!, Tor¬ bica jugosl. mladosti, dunajski Zvon, ljubljanski Zvon, Kres, Zora, Vestnik, Besednik, Slavjan, Slovan, Dom in svet, Miklošičeva „Slav. Bibliothek", Agustichev Prijatel, Vrtec, program varaždinske gimn. za 1. 1858., Slov. Večernice, Koledar družbe sv. Mohorja, Goriški letnik, Letopis slov. Matice, Nanos, Vodnikov spomenik, Koroške bukvice, Hermannove Anthropologische Mittheilungen aus Ungarn. Dalje so se rabili ti-le netiskani viri: Vodnikov rokopis (lastnina Matice), potem vsi rokopisi, ki so našteti v Letopisu slov. Matice za 1. 1887. pod naslovom »Narodno blago" na str. 345. in 346. (izvzemši Volčičeve, ki ne prihajajo v poštev), dalje vrejevalcu na njegov, v ljublj. Zvonu 1. 1887. objavljen poziv doposlani ro¬ kopisi, ki so mu jih izročili v porabo ti-le gospodje: Julij pl. Kleinmayr (zbirko svojo in zbirke svojih dijakov), Jan. Kokošar, dr. Frančišek Sedej (zbirko svojo, potem zbirko Jož. Maligoja, M. Skočirja, J. Berlola, Jožefa Kraglja in A. Črva), Iv. Murovec, Val. Jarc (zbirko svojo, potem zbirko gospodične Zinke Kavčičeve in J. Koželja), Fr. Hauptmann, N. Stazinskij (zbirko Hudoklinovo), Miklošič (zbirko M. Valjavca, Seb. Žepiča, Burcarja in M. Majarja), Anton Kofol, J. Mladič, Lovro Žvab, G. Križnik, dr. J. Kolšek, Anton Štritof, Rok Drofenik-Gorski, Hinko Sevar, Frančišek Levec (zbirko V. Kaplerja, Samotorčana, Dolenca, Iv. Kremešeka, Ra- hneta, Ferlana, Pintarja, Dav. Petelina, Zobca, Debevca, Kržišnika, Štepca), Ant. Kovačič, Ivan Vrhovnik in S. Rutar. Gospod dvorni svetovalec Jagič mi je iz Moskve od obščestva ljubitelej estestvo- znanija itd. v porabo donesel Majarjevo zbirko slov. nar. pesmi (MR). Po letu 1895. so mi doposlali nove prispevke gospodje: dr. J. Kolšek, dr. K. Janežič, Frančišek Zopf (zbirko Marije Stokla- sove), Frančišek Levec (zbirko dež. sodn. svet. K. Pleška, Jožef Šmuca, Iv. Antončiča), Jan. Barle, M. Slekovec, o. Hijacint Ša¬ lamun, G. Križnik, H. Sevar, Fr. Kralj (1. 1896.), — R. Drofenik, Iv. Šašelj, Jan. Zabukovec, Janko Šlebinger, J. Lovšin (1. 1897). Pričujoča zbirka je vrejena po teh-le načelih: 1. Pesmi so podane prav tako, kakor so zapisane v pod¬ stavi; izpremenilo se ni v tekstu nič bistvenega. Obdržal se je pravopis originalov — seveda se je povsod rabila gajica — samo k a j pesmih, kjer bi bii precej nerodni pravopis motil bralca, ‘ predrugačil v malih, nebistvenih stvareh, a predrugačbe so c zaznamovale vestno pod črto. Kar se tiče pisave velikih za¬ četnik črk in stave ločil, sem hodil svojo pot in se nisem oziral na interpnukcijo izvirnika. Nekaterim nebo prav, da nisem podal pesmi v • . dan ji knjižni slovenščini. A ne le, da bi bilo to zoper vsa načela kritične izdaje, pomisliti nam je tudi, da je naša da¬ našnja knjižna slovenščina pri vsakem pisatelju drugačna in celo pri istem pisatelju drugačna danes, drugačna črez nekaj mesecev. Kje je meja, do katere naj bi smel iti P Ni je mogoče določiti, in zato je bilo ne samo najbolj kritično, ampak tudi najbolj pri¬ merno, podajati pesmi take, kakoršne so v podstavi. Še manj se siaa od vrejevalca zahtevati, da naj bi podajal po drugih zapisane mi v dijalektični obliki. Kedor ve, kako se je v tem oziru /ozaval Vraz, se bo smehljal taki zahtevi. Vendar je opomniti, da se je marsikatera očitna tiskovna o pisna hiba podstave popravila molče, a navadno se je tudi n opomnilo pod črto. Ker nisem nezmotljiv, se je seveda vtegnilo zgoditi, da sem, kajpada nehote, izpregledal tu ali tam kak naglas ali kako drugo dijakritično znamenje. 2. Ker so — z malimi izjemami — skoraj vsi naši nabiralci narodnih pesmi, zlasti pa starejši med njimi, popravljali zapisane pesmi ter jim skušali dati neko, po njih sodbi bolj pravilno lice, zato se je vselej, če je bilo na razpolaganje več redakcij, v pod¬ stavo vzela tista, ki se je zdela najstarejša in matica ostalim; saj je ona pač najbliža narodni pesmi, kakor jo je pel ali — navadno — narekoval narodni pevec. Pod črto je povedano, kako in v čem se poznejši prepisi in kesnejše predelave (redakcije) razliku¬ jejo od nje. 3. Vzprejele so se vse varijante (inačice) kake pesmi, da se razvidi, kako je narod pesem spreminjal, krajšal, širil. Vsaki je priložena domovnica; da je ta včasi prepovršna, tega ni kriv vrejevalec, ampak nedostaten zapis. 4. V zbirko so se vzprejele tudi kajkavske narodne pesmi, ker se je bilo bati, da bi se jim pri veliki zbirki, ki so jo začeli izdajati v Zagrebu, vtegnilo zgoditi tako, kakor leksikalnemu blagu kajkavskemu pri akademijskem „rječniku“. Sicer pak izjavljam, da glede jezikovnega stališča tako Kajkavcev, kakor ostalih južnih Slovenov popolnoma pritrjujem Jagicu (prim. njegovo klasično razpravo „Ein Kapitel aus der Geschichte der siidslavischen Spra- ehen, Archiv fur slav. Philol. XVII. 47 ns.). 5. Pesmi so vrejene po snoveh, ki se v njih razpravljajo. Da je bilo večkrat treba kaj ločiti, to je osnovano v stvari sami in v opevanih osebah. Navadno je v opomnjah pod črto pove¬ dano, kje je v ti knjigi še kaj enakega; natančneje pa bo to zabe¬ leženo v stvarnem kazalu. Vrejevalec si ni štel v dolžnost, pod črto iskati pesmim paralel iz drugih literatur: to je naloga literarnega historika, kateremu smo hoteli iz raztresenih naših virov samo zbrati pripravno tvarino, da mu ne bo treba stikati za njo po vseh kotih. Nekateri bodo pogrešali v razvrstitvi podrobnejših podod¬ delkov, recimo „izvirne narodne", „mitologične“, „prvotno zgo¬ dovinske" itd. Toda določiti, kaj spada med te, kaj med one, to bi bilo mogoče (ako sploh mogoče!) še le po dolgotrajnih pre- iskavah, ki se niso pri nas še niti pričele. Ako naj bi se jih bi: lotil vrejevalec sam, bi čakali morda zbirke še petdeset in več let. Tudi ni dandanes znanosti več mitologično to, kar se je štelo za mitologično pred petnajstimi, desetimi leti. Koliko neki je res mitologičnega pod tako zaglavljenimi oddelki drugih slovanskih zbirek? In kaj je dandanes res „izvirno narodno“ ? Drugi pogrešajo med pripovednimi pesmimi delitve na po¬ svetne in svete (legende). Toda te se po obliki ne razlikujejo od prvih; četudi kaže vsebina biblično-legendaren izvir, vendar ni njih unanji tip različen od posvetnih. Mimo tega so te pesmi včasi samo na videž legende (prim. št. G08). Na drugi strani so med njimi take, ki se nam zde dandanes le nekake molitve, pa so v resnici odlomki ali ostanki starejših legend, in zato se mi je zdelo, da jim je odkazati mesto med pripovednimi pesmimi. 6. Kar se tiče melodij, sem priložil samo tiste, ki so v na¬ črtu (za vijolino) pripisane v devetnajstem zvezku Vrazove osta¬ line. Včasi jih je silno težavno razbrati, zlasti kjer jih je pisal Vraz s svinčnikom. Tudi ni pozabiti, da jih je napisal navadno le v na¬ glici, in zato ni mogel biti njegov zapis popolnoma dovršen. Vendar bo mogel veščak pogoditi melodijo tudi iz teh načrtov, katere po- dajem verno po izvirniku, ne izpremenivši in ne dodavši ničesar. Pri drugih pesmih, katerih melodijo se mi je posrečilo izvedeti, sem pod črto povedal, kje jo je najti. Da bi bil vzprejel v to zbirko vse melodije, za to nimam dovolila niti zapisovalcev, niti založnikov. Potrebno se mi zdi, da mimo kratic, raztolmačenih že zgoraj v prvem odstavku med viri, razložim še te-le: CO = Cafova ostalina; VO — Vrazova ostalina; NB = Narodno blago iz Krope, zapisali Fr. (Radivoj) Poznik in drugovi; MP — Stare medljudne pesmi. VP = Viši pesmi in povasne popevke, PP = zvezek na¬ rodnih pesmi in SNP — Slovenske narodne pesmi (1845) v osta¬ lini Matevža Ravnikarja Poženčana; GK — narodne pesmi, zbral Gašpar Križnik; KNB = drugo Križnikovo narodno blago v ro¬ kopisu Slov. Matice; rp. = rokopis, ps. — pesem, v. = verz. Naslovni list in obširnejši uvod se priloži zadnjemu sno¬ piču ; tam se bo natančneje govorilo o virih, njih zanesljivosti, vernosti in pravopisu, o zaslugah nabiralcev in naposled tudi o ponarodnelih, to je takih pesmih, ki so umetalnega izvira, pa so postale narodne. Slovarček manj znanih besed in obširna kazala bodo završevala vse delo. Že sedaj izrekam vsem, ki so mi pri tem ne ravno lahkem delu pomagali z rokopisi, s sveti in drugači, najsrčnejšo zahvalo. Ce doseže zbirka neko približno popolnost, v to so pripomogli oni. Ker je še mogoče, da se vzprejme kaj vanjo, oziroma doda na koncu, pozivam vse, ki imajo pripravnega kaj gradiva, naj mi ga dopošljejo, kakor tudi drugo narodno blago. To izdam, ko bo pričujoče delo dokončano, ako mi Bog da življenje in zdravje. V Gradcu, 20. dne novembra 1897. 1. Dr. Karol Štrekelj, c. k. izredni profesor slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovensko slovstvo. (i Grete , Peinlichgasse 13). \ SLOVENSKE NARODNE PESMI IZ TISKANIH IN PISANIH VIROV ZBRAL IN VREDIL D R KAROL ŠTREKELJ _J ZVEZEK I. . 3 ^ - IZDALA IN ZALOŽILA SLOVENSKA MATICA - V LJUBLJANI # NATISNILA TIS K ARNI CA RUDOLFA MILICA 1895—1898 % t %' bš-MS, e VATROSLAVU JAG1CU V SLOVANSKI FILOLOGIJI PRVAKU ZA 6. DAN JULIJA 1898. LETA Predgovor. h obivši v roke konec prvega zvezka slovenskih narodnih pesmi, bi pač ta in oni izmed častitih bralcev rad kaj iz¬ vedel o načrtu in značaju vsega dela in pa o načelih, katerih sem se držal pri njega sestavljanju. V kratkih besedah naj skušam ustreči ti želji. I. Sprva sem nameraval izdati vse narodne pesmi v enem samem zvezku, ki bi obsegal šestdeset do sedemdeset tiskanih pol. Iz novo doposlanih in nekaj tudi iz poprej še ne pregledanih virov pak se mi je namnožila tvarina tako, da se je moj prvotni prevdarek njenega obsega pokazal mnogo prenizkega. V enem zvezku bi bila knjiga, ker je njena oblika premalo visoka in široka, prav neprijetno odebelela; zato ni kazalo drugega, kakor da jo razdelim na več zvezkov. V kolikor smem poprek soditi sedaj, izideta še dva zvezka, pač ne dosti manjša od prvega. II. Oziraje se na značaj naših narodnih pesmi, se mi je zdelo najpripravneje, razdeliti vso tvarino tako-le: Del I. Pesmi pripovedne vsebine , to je, ostanki junaških pesmi, pesmi o turških bojih, balade, romance, legende in ostanki živalskih pripovednih pesmi. Del II. Pesmi zaljubljene, to je take, ki se nanašajo na razmere ljubezni med moškim in ženskim spolom, na njih pričetek, nadaljevanje, negovanje in posledke. Del III. Pesmi za posebne prilike. Tu je razločevati več pododdelkov, in to: Razdelek i. Obredne pesmi (kolednice, pomladanske, kresne pesmi itd.). Razdelek 2. Plesne pesmi, to je take, ki se pojo pri plesu (kolu). Razdelek 3. Pesmi svatovske ali ženitovanjske. Razdelek 4. Zdravice. Razdelek 5. Pesmi obsmrtnice, ki se pojo, kadar kedo umrje, in pa narodni nekrologi. VI Del IV. Pesmi pobožne, ki se pojo ali pa tudi le molijo doma ali v cerkvi. Del V. Pesmi stanovske, to je take, ki jih pojo razni sta¬ novi (n. p. vojaki itd.) ali katere se pojo o raznih stanovih; pesmi o samskem in zakonskem stanu; pesmi pastirske in otroške. Del VI. Pesmi žaljive in zabavljive (humoristične in sa¬ tirične). Za temi šestimi deli pride še nekaj prilog, da dopolnim že priobčeno tvarino, olajšam rabo vsega dela in razjasnim, kar se v zbirki sami dd na kratko razjasniti glede na unanjo zgodovino pesmi, kakor tudi glede na njih razumljivost. Teh prilog bo, kakor sodim sedaj, šest, in to: I. Dodatki novih varijant in novih naslovov, ki jih sploh še ni v zbirki. II. Popravki in opomnje k že priobčenim pesmim. III. Pregled ponarodnelih pesmi in važnejše njih varijante. IV. Literarno - zgodovinski pregled o slovenskih narodnih pesmih in zaznamek njih virov. V. Slovarček manj navadnih besed in oblik. VI. Kazala, in to: i. kazalo vseh začetkov, 2. kazalo važ¬ nejših in razvidnejših motivov, 3. kazalo v pesmih ime¬ novanih oseb in krajev, 4. kazalo deželanstva vseh pesmi, 5. kazalo zapisovalcev, 6. kazalo pevcev in pevek, na¬ posled 7. kazalo, kje je kaka drugje tiskana pesem na¬ tisnjena ali omenjena v naši zbirki, in pa kako drugo kazalo, ki bi se še vzvidelo potrebno. III. V to zbirko sem sprejel vse dosedaj zapisane, zares narodne pesmi, ki so mi bile pristopne v pisanih ali pa tiskanih virih, o katerih bom govoril natančneje v zgoraj omenjenih prilogah k temu delu. Ker sem hotel biti kritičen izdajatelj, mi ni bilo gle¬ dati na estetično dovršenost ali nedovršenost kake pesmi; marsikedaj je »estetično« nedovršena pesem za znanost veče cene, kakor najglaje tekoča varijanta, ki nima nikakih »presledkov« in »skokov«. Znanstvenemu preiskovalcu sta obe enako ljubi in dobro došli; saj on ne gleda na nju s stališča estetike, kakor ne gleda na primer botanik znanstvenik na divje rastoče cvetlice z očmi vmetalnega vrtnarja ali na plevel z očmi poljedelčevimi. Zaradi tega ali drugega smelega izraza, ki se zdi modernemu krasoslovcu neprimeren, morda nekoliko surov in trivijalen za njegove sentimentalno-nežno razmehkužene živce, pa je v resnici — sode s stališča narodovega — morda popolnoma umesten in celo pregnanten, nikedar ne bo zavreči kake pesmi; znanost prepo¬ veduje tudi, jo popraviti ali prenarediti, ako jo hočemo rabiti VII v znanstvene namene. Izjavljam torej, da se nisem dal mo¬ titi ljubeznivi devici estetiki; /njo prepuščam z veseljem našim pesnikom, katerim celo' svetujem, naj se ravnajo strogo po njenih zahtevkih, da nam ne bodo na vrt naše poezije s pravljali deka- dentske gnjile proze in enakih neslanostih Mene ni nikoli bila •gusel', napraviti iz naših narodnih pesmi to, kar imenujejo naši časnikarji »lepo knjigo«, nekako narodno pesmarico, ki naj bi krasila redko salonsko mizo slovensko. Tudi to prepuščam rad dru¬ gim; jaz sem hotel inhočem podati samo kritičen prispevek k psihologiji slovenskega'naroda, če smemo tako govoriti, pri¬ spevek k slovenskemu folkloru, t. j. k znanosti o slovenskem narodu, kakor se nam ta kaže v svojih pesmih. Moja knjiga hoče torej biti pred vsem znanstvena/ upam, da jo narod, če tudi ni »lepa«, vendar sprejme prijazno", dasi so pri nas kakor drugod časi romantične navdušenosti za narodno poezijo že davno minuli. IV. Četudi sem sprejel v zbirko vse, kar je bilo za njo pripravno, in nisem postopal eklektično, bo vendar dober poznavalec naših dosedaj tiskanih narodnih pesmi že v I. zvezku pogrešal nekaj naslovov, ki bi jim bilo v njem mesta. Izdajatelj ni kriv, da jih »ni tukaj«; po njegovem mnenju so izpuščene pesmi popolnoma nedolžne in nikakor ne omadežavajo duševne vrednosti narodove; tudi ne spadajo med »kvante«, niti med »klafarske«, niti med »kosmate«. Tiskane so bile nekatere njih že v časih cenzure, druge so pre¬ bile cenzuro očeta Bleiweisa, vse pa so zapisali pobožni rodoljubi in duhovniki. Še le dandanes so se zazdele strogim sodnikom nevarne, ne vem, ali morali ali veri ali komu. Da je.nerkev v prvem času, ko je razširila kristijanstvo pri kakem narodu, gledala za¬ treti narodne pesmi, je umevno in ž njenega stališča naravno. Takrat so bili z narodnimi pesmimi tesno spojeni še nazori po¬ ganski; narod jih je pel pri svojih poganskih praznikih in obredih, lahko je torej znova zabrel v še tleče poganstvo. Toda bati se tega pri Slovencih dandanes, je prazen strah, ki je na sredi votel, ob straneh ga pa nič nuj Ali morala, morala! »Narodovo nrav kvariti z narodnimi pesmimi — ali smo res Abderiti 19. stoletja? Moralna statistika nam mnogo uzrokov pogube nravnosti našteva, a še nikjer nisem med temi uzroki dobil navedeno: čitanje narodnih pesmi«. Tako pravi po mojem mnenju dobro profesor Krek v Listkih IV. 138; dodati tem besedam še kaj, se mi ne zdi potrebno. Če so pred kratkim časom na Bel¬ gijskem sklenili, preganjati z zakonom nemoralne in pohujšljive pesmi, ne zadeva to pravih narodnih pesmi kar nič, ampak samo izdelke, izvirajoče iz kupletov in proizvodov, kakoršne širijo v večih mestih predmestna gledališča in ljudje, ki se, kakor na primer na Dunaju, imenujejo sami — lucus a non lucendo — »narodne pevce«! VIII Ly zbirko so sprejete tudi kajkavsk e narodne pesmi, ker sem se bal, da se jim pri včliki zbirki, ki so jo začeli izdajati v Zagrebu, ne bi zgodilo tako, kakor leksikalnemu blagu kaj- kavskemu pri akademijskem »rječniku«. In kakor vidim, po pra¬ vici. Zagrebška zbirka se vreja po čisto drugačnih načelih; ne ozira se na starejše in poprejšnje zapise celo nič, ampak podaje samo tiste, ki so se doposlali hrvaški Matici na njen poziv v novejšem času; starejši že objavljeni zapisi se pri dotičnih novih varijantah niti ne omenjajo. Tako ostane moja zbirka tudi glede kajkavskega blaga še vedno najpopolnejša. Zalibog je pomanjkljiva za kaj- kavsko blago, raztreseno po koledarjih in časopisih, ki so bili meni le malo pristopni. Sicer pak izjavljam, da glede jezikovnega stališča takd Kajkavcev, kakor ostalih južnih Slovanov popolnoma pritrjujem Jagiču (prim. njegovo klasično razpravo »Ein Kapitel aus der Geschichte der siidslavischen Sprachen, Archiv fur slav. Philol. XVII. 47 ns.). VI. Kar se tiče melodij, sem priložil samo tiste, ki so (za vijo- lino) v načrtu pripisane v devetnajstem zvezku Vrazove ostaline. Včasi jih je silno težavno razbrati, zlasti kjer jih je pisal Vraz s svinčnikom. Tudi ni pozabiti, da jih je napisal navadno le v naglici, in zato ni mogel biti njegov zapis popolnoma dovršen. Vendar bo mogel veščak pogoditi melodijo tudi iz teh načrtov, katere podajem verno po podstavi, ne izpremenivši in ne dodavši nič. Pri drugih pesmih, katerih melodijo se mi je posrečilo izvedeti, sem pod črto povedal, kje jo je najti. Kar mi je ušlo, dostavim v prilogah. Da bi bil vzprejel v to zbirko vse melodije, za to nimam dovolila niti zapisovalcev niti založnikov. VII. Kako sem ravnal s tekstom v zbirko sprejetih pesmi? Pesmi so podane prav tako, kakor so zapisane v podstavi; izpremenilo se ni v tekstu nič bistvenega. Obdržan je pravopis originalov, — seveda se je povsod rabila gajica; samo v ne¬ katerih pesmih, kjer bi bil precej nerodni pravopis motil bralca, sem ga predrugačil v malih, nebistvenih stvareh, toda predrugačbe so zaznamovane vestno pod črto. Kar se tiče pisave velikih začetnih črk in stave ločil, sem hodil svojo pot in se nisem oziral na interpunkcijo izvirnika. Saj so ločila samo dodatek zapisovalčev, samo nekaj sekundarnega. Nekaterim ne bo prav, da nisem podal pesmi v sedanji knjižni slovenščini. Ne le, da bi bilo to zoper vsa načela kritične izdaje, pomisliti moramo tudi, da je naša današnja knjižna slo- IX venščina pri vsakem pisatelju drugačna in celo pri istem pisatelju drugačna danes, drugačna črez nekaj mesecev. Kje je meja, do katere bi smel hoditi? Ni je mogoče določiti, in zato je bilo ne samo najbolj kritično, ampak tudi najbolj primerno in pripravno, po¬ dajati pesmi take, kakoršne so v podstavi. Še manj se sme od vrejevalca zahtevati, naj bi podajal po drugih zapisane pesmi v dijalektični obliki. Kedor ve, kako se je v tem oziru urezaval Vraz, se bo smehljal taki zahtevi. Vendar je opomniti, da se je marsikatera očitna tiskovna in pisna hiba podstave popravila molčč, navadno pa seje tudi to opomnilo pod črto. Ker nisem nezmotljiv, se je vtegnilo seveda zgoditi, da sem, kajpada nehote, izpregledal tu ali tam kak naglas ali kako drugo dijakritično znamenje. Ko bodo natisnjene vse pesmi, hočem vnovič prevzeti mučno delo ter vse še enkrat pri¬ meriti s podstavo. Kake napake, ki so se morda vrinile, se po¬ pravijo v poprej omenjenih prilogah. Ako zapazi bralec v kaki pesmi, da je kaka beseda tiskana sedaj z naglasom, sedaj brez naglasa, da ima sedaj to, sedaj drugo obliko, ko bi vendar moralo to biti povsod enako, ne sme še tega prištevati v greh vredniku, ampak naj si misli, da je tako že v podstavi. VIII. Ker so — z malimi izjemami •—• skoraj vsi naši nabiralci narodnih pesmi, zlasti pa starejši med njimi, popravljali zapisane pesmi ter jim skušali dati neko, po njih sodbi bolj pravilno ali bolj »estetično« lice, zato se je vselej,[jie je bilo na razpolaganje več redakcij, 'vzela v podstavo tista, ki se je zdela najstarejša in matica ostalim; saj je ona pač najbliža narodni pesmi, kakor jo je pel ali — navadno — narekoval narodni pevec?. Pod črto je povedano, kako in v čem se poznejši prepisi in keshejše predelave (redakcije) razlikujejo od nje. Kedor hoče torej n. p. izvedeti, kako je Vraz kako pesem natisnil, mora poiskati na zadnjem mestu vsake take pesmi pod črto navedene predrugačbe. IX. Od redakcij je strogo ločiti varijante. Prve so zagrešili nekritični zapisovalci; znanstveni preiskovalec pa je rad, če mu tudi te priobčimo; še le po njih bo mogel presoditi prav obliko, ki jo je dobila pesem naposled, recimo v dosedanjih tiskanih zbirkah. Varijanta pa je nov, drugačen zapis iste pesmi iz drugega kraja ali od drugega pevca. Napraviti narodni pesmi novo redakcijo se pravi, grešiti zoper narodno pesem; zapisati novo varijanto pa se pravi, pridobiti nov kamen za zgradbo poslopja narodne poezije; znanost prvo obsoja, drugo pa priporoča. V to zbirko so sprejete vse varijante (inačice) kake pesmi, da se razvidi, kako je narod pesem spreminjal, krajšal, širil. Vsaki X je priložena domovnica: da je ta včasi prepovršna, tega ni kriv vrejevalec, ampak nedostaten zapis. Ker se zdi mnogim, in se mi je to tudi očitalo, da podaje moja zbirka preveč varijant, ne morem kaj, da ne bi takim očitanjem v premislek postavil sem besed, ki jih piše Liliencron, Die histori- schenVolkslieder der Deutschen, zvezek I. str. IX.: »Der Volksmund singt sich das Lied nach seiner Art zurecht und diese unbewusst und oft aus feinem Instinct feilende und farbende Art der Be- handlung gibt dem Liede zum Theil eben den eigenthiimlichen Klang, der zu dem Wesen des Volksliedes gehort. Ganz besonders ist nun aber dahin auch das Einmischen dialectischer Formen zu zahlen, durch die der jedesmalige Sanger das Lied sich und seinen Horern mundgerecht und bequem macht. Man kann ein viel gesungenes und weit umhergetragenes Volkslied dem Stein vergleichen, den der Fluss rund und glatt geschliffen hat, so dass er vor den stromabwarts spiilenden Fluthen leicht hinrollt. Wo nun eben die Welle uns den Stein ans Ufer wirft, da mussen wir ihn aufheben, und wie er im Herabrollen geworden ist, so mussen wir ihn hinnehmen. Unter diesem Gesichtspunkt wird das an und flir sich allerdings ganz zufallige Verhaltniss zwischen dem Liede und demjenigen, der es etwa aufgezeich.net hat, gleich- wohl zu einem fiir uns wesentlichen und bedeutenden. Er ist uns als wahrer Eigenthiimer und Sanger des Liedes auch die wahre und rechte Quelle fiir dasselbe, nicht wie es war, aber wie es ward, und wir diirfen hier den Darsteller mit seiner relativ zufalligen Art und Weise von dem Dargestellten nicht scheiden wollen. Wer neben ihm zu gleicher Zeit sang und unter gleichen Gesichtspunkten schrieb, dem stand es vollkommen frei, sich an ihn nicht zu binden, sondern wieder seiner eigenen Weise, so gut wie jener, zu folgen. Fiir uns aber schliesst die Geschichte des Liedes da ab, wo es den lebendigen Volksgesang verlassend in einer Aufzeichnung haftet.« Obtožiti se moram, da se nisem v razvrstitvi posameznih varij ant držal vseskozi istega načela; pri nekaterih pesmih, zlasti v prvih polah, sem začel z varijanto, ki se mi je zdela bolj dovršena, pri drugih pa sem se držal dežel, po katerih je pesem razširjena, ter sem prestopal iz ene dežele v drugo. Neke vari- jante so uvrščene tudi ne glede na to dvojno načelo, zlasti kadar sem jih dobil še le, ko je že bilo nekaj varijant na prejšnji poli natisnjenih. Najpripravnejša je pač razdelitev po zemljepisni raz¬ širjenosti. X. Pesmi sovrejene po snoveh, ki se v njih razpravljajo. Daje bilo večkrat treba kaj ločiti, to je osnovano v stvari sami in v ope¬ vanih osebah, stvareh ali razmerah. Navadno je vopomnjahpodčrto povedano, kje je v ti knjigi še kaj enakega; natančneje pa bo to XI zabeleženo v prilogi, ki bo obsegala dostavke in opomnje. Vreje- valec si ni štel v dolžnost, iskati pesmim paralel iz drugih lite¬ ratur: to je naloga filologa ali literarnega historika, kateremu smo hoteli iz raztresenih naših virov samo zbrati pripravno tva¬ rino, da mu ne bo treba stikati za njo po vseh kotih. Nekateri bodo pogrešali v razvrstitvi podrobnejših podod¬ delkov, recimo »izvirno narodne«, »mitologične«, »prvotno zgo¬ dovinske« itd. Toda določiti, kaj spada med te, kaj med one, to bi bilo mogoče (ako sploh mogoče!) še le po dolgotrajnih preiskavah, ki se niso pri nas še niti začele. Ako naj bi se jih bil lotil vrejevalec sam, bi čakali morda zbirke še petdeset in več let. Tudi ni več dandanes znanosti mitologično to, kar se je štelo za mitologično pred dvajsetimi, petnajstimi leti. Koliko neki je res mitologičnega pod tako naslovljenimi oddelki drugih slovanskih zbirek? In kaj je dandanes res »izvirno narodno«? Drugi bodo pogrešali med pripovednimi pesmimi delitve na posvetne in svete (legende). Toda te se po obliki ne razlikujejo od prvih; .četudi kaže vsebina biblično-legendaren izvir, vendar ni njih unanji tip različen od posvetnih. Mimo tega so te pesmi včasi samo na videz legende (prim. št. 608). Na drugi strani so med njimi take, ki se nam zdč dandanes le nekake molitve, pa so v resnici odlomki ali ostanki starejših legend, in zato se mi je zdelo, da jim je odkazati mesto med pripovednimi pesmimi. Ker so dalje legende tudi po dikciji bolj sorodne z bala¬ dami kakor z romancami, ki kažejo nekak bolj lehak, liričen značaj in jim je predmet navadno le ljubezen, je bilo te uvrstiti kolikor moči blizu zaljubljenih pesmi; saj je polagani prehod od njih na koncu I. dela k II. delu očiten in se ne da tajiti. Vmes prihajajo samo živalske pripovedne pesmi, katere je bilo obdržati vkupe, dasi bi spadale morda nekatere njih tudi v del VI. Razločevanje med to in ono skupino je večkrat zelo težavno, in zato je tudi pravo mesto nekaterim naslovom morda dolo¬ čeno napak; poglavitno nalogo pak, da so se vsaj varijante vsa¬ kega naslova združile, sem vendar rešil, kakor upam, dobro. Se¬ veda bi, če bi začel delo znova, marsikaj razvrstil sedaj drugači: uče se staram! Več naslovov je razdeljenih na oddelke A, B, C itd., ker so dotične pesmi, dasi opevajo podobno snov, vendar različnega izvira; žalibog nisem opravil te podrobnejše razdelitve povsod, kjer je bila umestna, in je nekolikrat združenih sedaj pod istim naslovom več pesmi, o katerih se ne more reči, da bi bile vari- jante iste pesmi. Tako bi bilo n. pr. pesmi pod št. 108—no po¬ staviti pod naslov »Srečna nevesta. A«, pesem št. m pa pod naslov »Srečna nevesta. B«; isto velja o naslovu »Desetnica«, v katerem bi bilo zadnji št. 314 in 315 postaviti pod poseben na¬ slov »Desetnica. B«, ali pa o naslovu »Huda mačeha«, v katerem bi bilo številko 344 ločiti kot poseben naslov »Huda mačeha. A« XII od nastopnih številek 345—349, ki naj bi dobile naslov »Huda mačeha. B.«. Potemtakem torej obsega kak naslov večkrat ne samo varijante ene same pesmi, ampak varijante več pesmi, ki so si sorodne, to je, pod njim je zbrana skupina sorodnih pesmi. Tudi se mi zdi potrebno, opozoriti bralce na to, da mo¬ rajo, kadar iščejo kake tvarine v naši zbirki, pregledati tudi druge bližnje naslove, ker je ona skrita morda v njih. XI. Očitalo se mi je nejavno, da sem uvrstil v zbirko nekaj pesmi, ki kažejo zelo vmetalno lice. Zgodilo se je to res, toda zato, ker je podstava narodna in je dal narodni pesmi vmetalno lice še-le zapisovalec; zlasti velja to o Vodniku in Ravnikarju-Poženčanu. Na drugi strani pak je bilo večkrat težavno določiti, kaj je zares narodno, kaj morda vzeto iz vmetalnega vira. V tem oziru sem res grešil, ali grešil bi kedo drugi tudi in morda ne manj od mene. Tako je št. 370 izločiti iz prvega zvezka ter jo prenesti v prilogo o ponarodnelih pesmih. Moja tamkajšnja slutnja: »pesem, ki je pač le odlomek in to precej razrušen odlomek, morda niti ne spada v to skupino, ker se zdi, da ni zares narodna, ampak umotvor kakega slovenskega mežnarja«, se je izkazala do črke resnično: pesem namreč, katere drobci so priobčeni tam (str. 401. in 402.), je res zložil organist na Križni gori pri Ložu, znani Repež; najdeš jo v Romarskem drugem blagu, str. 75.: »Ta 17. pesem Od eniga Krucifixa, kir je sebi všesa za- tiznu, kader je S. Maša za eniga mertviga bila; kir ta Exempel piše; Joan. Duegenius spec. trist. c. I. Item. P. Abraham pars 3. fol. 197«. Pesem obsega pri Repežu 64 verzov; priobčeni zapis pa nič ne ve o večem delu te pesmi, izpuščena so namreč moralna izvajanja in vsi nauki Repeževe pesmi od 25. verza dalje. Narod jih ni mogel obdržati v spominu, ker so prepusti in predolgo- časni, njega je zanimala samo čudovita dogodba, da si je sv. raz¬ pelo zatisnilo ušesa, ker ni hotelo uslišati prošnje. Ker je Repe- ževa knjiga redka in je podučno primerjati narodov tekst s starim, priobčujem v poštev prihajajoči začetek: O človek gledei, drugim povedei, De je en takšen enkrat biu; Vsi so deržali, nu ga štemali, Kir je še biv na sveiti žiu; 5 Po smerti tudi vsak toku sodi Od v vsih sveličan je deržan; Sam Škof je reku, nesti ga v’ cirku Peito mašo deržati zain. Ga pernesejo, Mašo začnejo, 10 En Krucifix nad nym stoy; Kir Škof sain moli, pogleda okuli, Vidi kai Jesus tamkei stry: Na križi gori je roke doli Sneu, nu všesa zatisne; 15 Je dau zastopiti, ni treba moliti Ne vzližem zain vaše prošne. Kir on v’ živlenji ni nigdar meni Nikuli rad almožne dau: Vboge je sovražu, mene rezdražu, Kir jest sim poleg vbozeh stau: Je zapru všesa, jest bom Nebesa Ni treba zain moliti več; Zdei nei Ion prejme, kni marou zame V’ paklu se more večnu peč. XIII Narod je pristavil vsi pesmi samo nov motiv, da je razpelo tudi zletelo v nebesa, ker ni hotelo molitve uslišati. Spoznati, da je podstava v takih primerih, kakoršna je št. 370, vmetalna, ni seveda težavno; veliko težavneje je za¬ sačiti tujko v narodnih pesmih, če ima ta primeroma še dosti tistega duha, kakoršnega sploh kažejo narodne pesmi. V pesmi »Ugrabljena mlinarjeva hči« (št. 237, deloma 238) kaže sicer mar¬ sikaj, n. pr. rima »lov ■—■ sovražnikov«, rčklo »meč naj te zatre«, zlasti pa konec »Poljubit’ hoče usta nje, * Al’ ljubca je pa mrtva že« nenavadno lice za slovensko narodno pesem. Toda izdajatelj si misli: Gotovo je zopet zapisovalec kaj popravljal, kakor je že pri nas navada, in je hotel dati pesmi bolj vmetalno obliko, sicer pa je pesem pač lahko narodna. In vendar bi se motil, kakor sem se motil tudi jaz. Ta pesem je nemška narodna, toda ne tako, kakor imamo tudi sicer mnogo podobnih snovi z Nemci*), ampak je naravnost preložena iz nemščine, in sicer je ni pre¬ ložil nihče drugi, ^akor slavni fizik in slovenski pisatelj J. Stefan. Natisnjena je v Novicah 1854. na str* 236.**), kjer prelagatelj izrečno izjavlja, da je nemška narodna. Ko sem pregledoval No¬ vice, zbiraj e snov za svoje delo, me je ta pristavek napotil, da nisem dalje pazil na pesem, in ko sem pozneje dobil zbirko NB, v kateri je pisan pod št. 237 priobčeni zapis, se nisem kajpada več spominjal Stefanove preloge. Takih iz nemščine poslove¬ njenih pesmi je še več: »Pesem o smrti cesarja Koreljna«, »Enkrat so .Žnidarji bili trije«, »Jaz bi rad vedel, kako ta kmetič poseje rež« itd. itd. V takih prilikah včasi vsa opreznost ne pomaga dosti, ampak samo Obširno poznavanje sorodnih in drugih pesmi, ka¬ tere imajo naši sosedje. XII. Pošiljaje v svet konec I. zvezka, mi je prijetna dolžnost, izreči za blagovoljno podpiranje moje podjetbe presrčno zahvalo *) Prim. v zbirki »Des Knaben Wunderhorn«: Die Juden in Passau — Cerkveni ropar v proda Judom sv. hostijo, Ullrich und Aennchen — Jelengar, Der Scheintod — Živa pokopana rodi dete, Hollisches Recht — Nevesta pogubljena, dete vzveličano, St. Jakobs Pilgerlied — Romar sv. Jakoba komposteljskega, An den Meistbietenden gegen gleich baare Bezahlung — Deklica trdosrčna, Tann- hauser — Ozelenele romarske palice itd. itd. itd. **) Zapis se loči od preloge Stefanove zlasti v tem: 3] Ko skoz dolino jezdijo — 5] Sprelepa hči mlinarjeva — 7 hčerico — 12 snel] vzel — 13 za¬ suka 14 Odseka — 15] Na konja hčerko posadi — 16] In ž njo naprej jo zakadi —- 17] V planjavo ko pridirjajo — 19 ti ljubca] tam mojih — 20] Tam grofinja ti bol odslej. —■ Za verzom 2‘j. je v Stefanovi prelogi: Nevesto v hišo peljejo. (30) In materi si glavo vzel; (25) »Napij se vina starega, Še tretjikrat zasukal meč, In bod’ serca veselega!« Odsekal bratu glavo preč! »Ne pijem vina starega, Minul je dan in noč prišla, Ne bom serca veselega. Se družba spat je spravljala. Očeta si ob glavo del, (35) In godejo in piskajo, 24 spremljajo] peljejo — 25] Pozno o tihej polnoči — 28 je pa] je. XIV slavni slovenski Matici, ki mi je poslala v porabo vse svoje narodno blago. Hvalo sem dolžan nadalje vnetemu pospeševalcu tega dela, \ gosp. dvornemu svetovalcu Vatroslavu Jagiču, ki mi je donesel iz Moskve Majarjev rokopis narodnih pesmi, poslan 1. 1869. obščestvu j ljubitelej estestvoznanija. Zahvaliti moram potem gospode, ki so mi izročili svoje zbirke v porabo na moj poziv, objavljen 1. 1887. v »Ljubljanskem Zvonu« in »Slovanu«. Ti gospodje so po hro- nologičnem redu: Julij pl. Kleinmayr, profesor tedaj v Gorici, sedaj v Kopru, ki mi je izročil svojo zbirko in zbirke svojih dijakov; dr. Frančišek Sedej, tedaj prof. bogoslovja, sedaj c. in k. dvorni kaplan, kanonik in apostoljski protonotar v Gorici, ki mi je izročil zbirko svojo, zbirke bivših goriških dijakov Jožefa Mali- goja, Mihaela Skočirja (sedaj c. in k. stotnika v Celju), J. Berlota (sedaj župnika na Ogrskem pri Šempasu), in pa zbirki Jožefa Kraglja, sedanjega dekana tolminskega, in A. Črva, bivšega duhov- I nika na Sveti gori pri Gorici (zbirki zadnjih dveh nabiralcev iz j zapuščine prof. Št. Kocijančiča); Ivan Murovec, sedaj dekan v Cerknem; Janez Kokošar, sedaj župnik v Šebreljah; Valentin Jarc, tedaj učitelj v Št. Juriju na južni železnici, sedaj v Bra¬ slovčah, ki mi je poslal svojo zbirko, zbirko sedaj rajne gospo¬ dične Zinke Kavčičeve in zbirko kmetiškega fanta J. Koželja; Fr. Hauptmann, učitelj na Kozjaku nad Mariborom; o. K. Stazinski, sedaj minorit pri Sv. Trojici v Halozah, ki mi je izročil zbirko rajnega Hudoklina; rajni moj učitelj, prof. Miklošič, ki mi je izročil zbirko h£gtij,e—Valjavca, Sebastijana Žepiča, Burcarja in Majaija; kmetiški fant Anton Kofol na Pečinah na Tolminskem; (jTMladič, sedaj uradnik v lin. ministrstvu na Dunaju; rajni Lovro Žvab, zasebni učitelj v Trstu in vrednik »Edinosti« ; G. Križnik « črevyar.iiL.trgovec...V...Motniku; dr. J ožef Kol šek, sedaj odvetnik naLaškem; Anton Štritof, sedaj c. k. gimn. profesor v Kranju; Rok Drofenik (Gorski), vrednik v Trstu; Hinko Sevar, sedaj trgo¬ vec v Moravčah pri Litiji; Frančišek Levec, c. k. realčni profesor in šolski nadzornik v Ljubljani, ki mi je poslal zbirke nekedanjih dijakov ljubljanske gimnazije Jožefa Samotorčana, Frančiška Do¬ lenca, Iv. Kremešeka, Janka Rahneta, J. Ferlana, Svitoslava (L.) Pintarja, Dav. Petelina, Iv. Zobca, J. Debevca, J. Kržišnika in N. Štepca, katere mu je izročil ravnatelj Fr. Wiesthaler, da jih porabi v »Ljublj. Zvonu«, nadalje zbirko V. Kaplerja; Anton Kovačič, sedaj kaplan pri Mali Nedelji; Ivan Vrhovnik, župnik v Trnovem v Ljubljani in S. Rutar, c. k. gimn. profesor v Ljubljani. Na mojo prošnjo za nar. pesmi, tiskano na platnicah prvih treh snopičev »Narodnih pesmi«, so mi izročili svoje zbirke gospodje: dr. J. Kolšek (vnovič), dr. Konrad Janežič, sedaj odvetnik v Pulju; Frančišek Zopf, učitelj v Ljutomeru, ki mi je poslal zbirko kme¬ tiškega dekleta y arij e Stoklas ove iz Šmarja pri Jelšah; Frančišek Levec (vnovič), poslavšimi v porabo zbirke sodn. svetovalca K. Pleška, realca Jožefa Šmuca, realca Iv. Antončiča, zbirko goriškega dijaka XV (J. Humarja ?) z Banjšic in več starejših rokopisov; Janko Barle, protok. v Zagrebu; Mat. Slekovec, sedaj župnik pri Sv. Marku; o. Hijacint Šalamun, sedaj kapucin v Sv. Križu vipavskem; G. Križnik (vnovič); H. Sevar (vnovič); Fr. Kralj, bogoslovec v Ljub¬ ljani; Rok Drofenik (vnovič); Ivan Šašelj, župnik v Adlešičih, izročivši mi zbirko svojo in dve zbirki učenca Črniča; jan. Za¬ bukovec, kaplan v Podbrezju; Janko Šlebinger, bogoslovec v Mariboru (3 zbirke); Ivan Lovšin v Dolenji vasi pri Ribnici; gospodična Mara Stegenšek v Celju; Miko Šašelj, župnik v Va- tovljah; Ivan Theuerschuh, bogoslovec v Ljubljani; gospodična Josipina Furlanijeva v Ilirski Bistrici (2 zbirki); Slavoj Poznik, gim¬ nazijec v Dunajskem Novem mestu, ki mi je poslal zbirke svojega rajnega očeta Radivoja Paznika; Štefan Singer, administrator v Železni Kapli, ki mi je izročil več pobožnih in cerkvenih pesmi in pa rokopis pasijonske igre iz prejšnjega stoletja, in pa Fran¬ čišek. Pr.ap.ro tnik^ učitelj v Mo zirju, ki mi je poslal zbirke svoje, zbirko BI. Ranca, poštnega uradnika v Beljaku, Frančiška Zem¬ ljiča, učitelja v solčavskih Lučah, Tome Pušenjaka, nadučitelja v Cvenu, in Jožefa Družoviča, nadučitelja pri Sv. Juriju ob Pesnici. Če doseže moja zbirka neko idealno popolnost — popolna ne more biti po naravi svojega predmeta nikoli —- v to so pripo¬ mogli ravnokar imenovani moji podporniki in pomočniki. Nje in druge rodoljube prosim, da bi me podpirali tudi še nadalje, ter jih pozivam, naj mi dopošljejo, kar imajo pripravnega gradiva, da, se."sprejme to vsaj v priloge, če se ne da več sprejeti v delo samo. V Gradcu, 1. dne decembra 1898. Dr. Karol Štrekelj, c. k. izredni profesor slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovensko slovstvo. (Graz, Universitat.) Kratice CO. = Cafova ostalina, rokopis, ki ga hrani Matica in kateri sestoji iz VO. XII (to je iz treh knjižic s 101, 159 in 60 stranmi) in pa iz knji¬ žice 55 strani, zaznamovane v Letopisu za leto 1887. na str. 346 z »O. Caf, Slovenske narodne pesme, 2 zvezka, Frauheim 1855« (drugi zvezek se pričenja s str. 25. teh sedaj v eno knjižico zvezanih 2 zvezkov). CP. = Pesmarica cerkevna, ali svete pesme, ki jih pojo ilirski Slovenci na Štajerskim, Krajnskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim in nektere molitvice, litanije in svet križoven pot, zbral in na svet izdal Matia Majer, kaplan pri stolni cerkvi v Celovcu. V Celovcu 1846. Jan. Leon. GK. = Rokopis narodnih pesmi, ki jih je zbral Gašpar Križnik; zvezek I. in II. je lastnina Matice, zvezek III. in IV. pa moja. HNP. = Hrvatske narodne pjesme i pripoviedke (u Vrbovcu) sakupio i rodu i svietu predao Rikardo Ferdinando Plohl Herdvigov. I. 1868; II. 1869; III. 1876. U Varaždinu. Platzer. KČ. = Krajnska Čbelica. Na svitlobo dal M. Kastelic. V Ljubljani I. 1830, II. 1831, III. 1832, IV. 1833, V. 1848. J. Blaznik. KNB. = Rokopis narodnega blaga, ki ga je zbral Gašpar Križnik in kateri obsega večinoma nar. pripovedke in pravljice; zv. I. — IV. je lastnina Matičina, V. pa moja. Kuhač = Južnoslovjenske narodne popievke, večim ih dielom po narodu sam sakupio, ukajdio, glasovirsku pratnju udesio te izvorni im text pridodao Fr. Š. Kuhač. U Zagrebu I. 1878; II. 1879; III. 1880; IV. 1881. Kukuljevič = Različita djela. Knjiga IV. Pesme. U Zagrebu 1847. V poštev prihajajo kajkavske pesmi str. 186 — 256. MP. = »Stare medljudne pesme, med kterimi so ble najpozneji zložene pred devetnajstim stoletjam. Na Gori l.Velciga serpana 1838«. Rokopis Matevža Ravnikarja-Poženčana. 3 zvezki (155 -j- 62 —J— 124 strani). Lastnina slov. Matice. MR. = Sbornik narodnih pšsnij, zagadek i poslovic ilirsko-slovenskih i nekoliko horvatskih. Sbral i uredil Matija Maj ar. 1869. Rokopis, lastnina imperatorskago obščestva ljubitelej estestvoznanija pri moskovskomi universitete. NB. = Narodno blago. Nabrali Franc Pozni k, Matija Kokalj, Šimen Zupan, Oroslav Pirec in Martin Zarnik 1868. Rokopis, lastnina slovenske Matice. NPI. = Narodne pesni ilirske, koje se pevaju po Štajerskoj, Koruškoj i za- padnoj strani Ugarske. Skupio i na svet izdao Stanko Vraz. Razdelak I. Wo man singt, da lass dich frohlich nieder: B6se Menschen haben keine Lieder. Schiller. U Zagrebu. Gaj. 1839. NPKS. = Narodne pesni koroških Slovencev. Zbral in na svetlo dal J- Scheinigg, c. kr. gymn. prof. v Celovci. Ljubljana 1889. Kleinmayr in Bamberg. XVII pp. = Rokopis narodnih pesmi v Ravnikarjevi ostalini, ki jo hrani Matica. To knjižico šteje E. Lah v Letopisu slov. Matice za 1. 1887., str. 346. za prvo knjižico zbirke YP., kar pa je pomota. Ps. ali pes. = pesem. Ep. ali rp. = rokopis. Scheinlgg = NPKS. SNP. = Slavenske narodne pesme, 1845. Spisal na Selih pri Kamniku Matevž Ravnikar. Rokopis v njegovi ostalini, ki jo hrani Matica. ISPKSb <= Slovanske pesmi krajnskiga naroda. V Ljubljani. Blaznik. I. 1839, II. 1840, III. 1841, IV. 1841, V. 1844. To je takozvana zbirka Korytkova. T. TO. YP. = Vrazova ostalina; razni roftpfl^-Vraza in drugih, vkupe 21 zvezkov, ki so last Matice. Natančneje se bo o njih govorilo pri virih. = Viši pesmi in povasne popevke. Rokopis v ostalini Matevža Rav¬ nikarja (Poženčana), ki jo hrani Matica. Od vsega so se ohranili 4 zvezki; prim. PP. in Slov. Glasnik VII (1861) 69, kjer se sedaj iz¬ gubljeni I. zvezek pripisuje Lovretu Rozmanu. * * * Za branje opomenj k tekstu je pomniti to-le: Če se je premenila v verzu samo kaka oblika, je natisnjena pod črto poleg številke verzove samo ta nova oblika; če se je namesto ene besede ali več besed postavila druga beseda ali več drugih besed, so poleg verzove številke postavljene prejšnje besede, za kljuko (]) pa stoji predrugačba; samo verzova številka s kljuko (]) pomenja, da je ves verz tako predrugačen, kakor je tiskano za kljuko. N. pr.: „13 udarila' pomenja: v verzu 13. je beseda „vdarila“ izpremenjena v „udarila“; „18 Krancelj je frišen] Venček je črstev“ pomenja: v verzu 18. so besede „Krancelj je frišen' predrugačene v „Venček je črstev"; ,40] Je prednjega dol pokleknil' pomenja: tako se je predrugačil verz 40., ki se je prej glasil: „Pred svetiga Štefana dol poklekne.' Ako stoji za verzovo številko v oklepu še druga številka, se nanaša ta na verzovo številko kake poprej obravnavane redakcije, v katero se je vteknilo kaj novih verzov, tako da bi imel v nji dotični verz drugo številko. b II TA ............ .. ! .veh: y- V. L 7" ’ " j ■ . i ’ . . 81 . f .■■■'. ! j ; . . vodi'; - ; >7 i;.. /: -i i’--:.! .7 ,; . .1 * ’ ' .eni/ 'i.; 7 'j: o - :a ■ .ni)<; 'ii;V' . - i . ii Al . 7 ■ : 7 -..i : . i. , i; r ■ i : .. r/oj ... . ; ■ it« t;b w-.(! »;jjtnb *Jiv•;•>(«} Lo?'j«f i.U sbs>- -d aao ot*3(iir:n -j s« *S ’ i i>l >,j tjjjllisji . ... v • , j. iji^uib • : '' : ■ i ' ■ i q {'[; ' ' 1 ’• ; '■ .■ n . j s-isv Rf>y i 81 , •; ‘'ihnohi), v Kn&j.UAi; ■ ■ ' ! v : ; ■■ 7 ' ' 7 , 1 ; ; i : i. hi?... i- ; ; rtfj£>' : ■ 7ii \ v 'yn.a,>fič • -7' Ji id ti >9(i H = 7 '.'/ * ! ■ . • Romar sv. lakopa komposteljskega (37). Školastika (38) . .. Mladi Marko pobije turške goste (39—46). Mladi Marko Turkom prodan (47) .. Kraljevič Marko reši svojo ženo (48).. . ■ Kraljevič Marko bije svojo ženo (49). Kraljevič Marko kaznuje svojo ženo (50). Kraljevič Marko odseče materi glavo (51). Marko gre na jelensko polje (52) . Deklica vojak. A. (53—55). Deklica vojak. B. (56, 57). Deklica vojak. C. (58, 59). Kaj se po svetu godi (60). - Mrtvec pride po ljubico [»Lenora«] (61—63). Godec pred peklom (64—66).. O svetem zakonu pojoča ptica (67—69). Mornar (70).. Zarika in Sončica (71, 72). Lepa Vida. A. (73—75). Lepa Vida. B. (76, 77). Svoji ženi nezvesti gospod (78, 79). 1 Strelec in zakleti gospodični (80). -Povodnji mož (81, 82).. Hudič vzame rajavko (83). Pekova hči (84, 85). . 3 24 32 (fjj) 51 59 64 66 67 67 ;fo 73 74 75 77 78 87 89 91 92 93 94 95 104 106 107 108 v/ 112 117 120 122 124 13 l x ' 133 136 137 139 140 XX Na strani -Trdoglav in Marjetica (86—89).142 x Ugrabljena žena ne sme obiskati matere (90, 91).147 Ribniška Alenčica (92).150 Ribniška Jerica (93, 94) . . .. 152 Zajeta brat in sestra ubežita domu (95).153 Turški rop (96) .155 .-V deveto deželo omožena (97, 98). 156 Z roparjem omožena (99—101) . ..160 Nesrečna nevesta [»Mlada Breda«] (102—-107). 162" \J Srečna nevesta (108—111).123 Zaljubljen mladenič (112, 113).178 Mlada Zora (114).. • \_) Graščakov vrtnar (115).182 Grofov paže (116) .. .. ..183 Sestra noče sestrinega ljubca [»Brajdka in Anička«] (117).184 Rejenka (118, 119) 185 Kraljeva umorjena (120).188 Vračajoči se grof umori svojo ženo (121, 122) .......... 190 -»Žlahtna gospa zakolje majarici sinka (123—127). 191 Žlahtna gospa zavda ljubici svojega moža (128).199 Županja hči in grajski gospod (129, 130).. . 201 f\Lahkoživčeve sanje (131, 132) 205 ] NCigan (133—136).-207; / Lajnar (137).211, } Telengar (138).212 .jfi-čošlin in Vrjanko (139—141).,213 Nezvesta žena možu pobegne (142—144).. 216 .Nezveste zaročenke kaznovane (145).218 "t-ijNezvesta gospa in tri straže (146—151).219'" ' Nezvesta gospa skrije ljubca (152—154). 225 Preoblečeni ljubeč (155). 227 Sestra zastrupi brata (156—158). 229 Srce iz prsi vzeto (159—169). 231 Nevesta pogubljena, dete vzveličano (171 —181).238 Nezakonska mati umori svoje dete (182—189).. 247 Hudič skuša romarja (190). 252 Ozelenele romarske palice (191).253 Česa hudoba ni mogla sešteti (192). 254 Deklica trdosrčna (193, 194). 256 “Hudičeva nevesta (195—200). 257 Sveti Urih (201, 202). 263 <;Ženin skoči po prstan v morje (203) .. 265 jjlZačarani ljubeč [»Nesrečni oglednik«] (204, 205). 266 Dveh dragih smrt, ker se mati njih zvezi upira (206—208). 268 Tri sestre omožene (209—213). 271 Srečen ženin (214).276 Mož se vrne na ženino svatovščino (215—218).276 Črez morje v vas (219, 220). 281 Smrt črevljarjeve ljubice (221—223). 282 Nevesta umrje. A. (224—227). 284 Nevesta umrje. B. (228—232). 288 Zormanova Micika (233). 290 Spanjščice (234). 291 Kramar gre v Bergamo (235, 236). 292 Ugrabljena mlinarjeva hči (237, 238). 292 .vNesrečni lovec. A. (239). 293 'Nesrečni lovec. B. (240—242). 295 Mladi hlevar (243). 297 Hlapec prekani gospoda (244) . 298 XXI Modri Sekol junak (245).. Prevarjenih ljubimcev smrt (246). Vila izpodrine pravo ženo (247). Hudobna tašča (248, 249). Galjdt (2S0, 251) ... ..• • • Nezvesta pomaga roparju proti ljubcu (252) . . . Roparji (253). • Bolni junak (254—265) .. Tri tuge junakove (266). . Nezvesti junak proklet (267—272) . . . . •. . Nuna (273—279) ... Premočeni puščavnik (280). ■ Neusmiljena gospoda (281—286) ....... ^Gospod strelja v sveti križ (287) ...... Zakleta botra — kobila (288). Zakleta sinova — vrana (289) Potop pri M. Devici na jezeru (290) . . . , . Nova Štift na Štajerskem (291). Romarica grešnica (292) .. Mati proda svojega otroka (293—296). „ Kresnice (297—301). Grešnik bolan se obhaja (302—305). Menih in rajska ptičica (306—309).. — Desetnica (310—315). '-. »Lansko leto sem se oženil« (316—336) .... Žena na porodu umrje (337). Živa pokopana rodi dete (338—340). Sirote zapuščene (341—343).. Pluda mačeha (344—349) .. Sirota Jerica (350, 351) .. Sin plačuje mačeho (352). Mačeha morilka (353). Treh hčera nagla smrt (354—358).. — Smrt in mlinar (359—363). Starčkova smrt (364). Romaričina smrt (365). Nočevanje na grobišču (366—368). Smrt bogatinova — smrt beračeva (369, 370) . . '• Otrokova duša se pokori (371—373). > Duša v pekel zavrnjena (374—385). Duša vagana (386—389). Duši rešeni s sveto mašo in pomočjo Marijino (390) Duša z zlatim patrnoštrom (391). Študenta in kelnarica (392—396). Tri pogubljene duše (397—400). Marija v nebo vzeta (401—405). Marijin pogreb (406—411). Svetega Petra mati (412—414) .. '. Sveti Anton v pekel prodan (415). Sveti Anton predigar (416—418) .. Svetega Tomaža mati (419) . .. Jezus rojen (420—426). Jezus ziban (427—436). Jezus pomiri vodo Rajno (437). Jezus ukraden (438) . Marija sanja o Jezusovem trpljenju (439—441) . . Marija hoče Jezusa trpljenju odnesti (442—445) Judež Iškarjot (446). Jezus izdan (447—450). Na strani . 299 . 300 . 302 . 302 . 304 . 306 . 307 ■ 307 . 315 . 315 . 319 . 325 . 326 . 331 . 332 . 332 . 333 . 334 . 335 . 336 . 339 . 344 . 348 . 352 . 360 . 370 . 371 . 374 . m . 384 . 387 . 387 . 388 . 393 . 396 . 397 . 398 . 401 . 402 . 408 . 417 422 ! 422 . 423 . 427 . 430 . 439 . 443 . 445 . 446 . 448 . 449 . 453 . 457 . 458 . 459 . 461 . 463 . 464 XXII Jezus in Judje (4-51) .. Jezusove muke (452).. Jezusove muke [»Zlati očenaš«] (453) ...... Jezus po dokončanih mukah (454). Sveta kri sejana (455, -456). Prava stan svete krvi (457) . . .. . . . . • ■ Jezus mašuje (458—461). Jezus bere mašno knjigo in umrje (462) . , Jezus odpušča romarjem grehe (463—465) . . . . Marija gre z Jezusom na božji pot (466—474) . . - Marija prosi za porodnice (475—481). Skrb za dete brez matere (482—483). Spokorjeni grešnik (484—490) .. Stari berač (491). Jezus in svet noseča riba (492, 493). Rimsko ženitovanje (494—496). Jezus slikar in deklica (497—499). Jezus vrtnar in ajdovska deklica (500—518) . . . . Sveta hostija onečaščena (519). Lovca streljata na Marijo (520) .. Sveta družina in razbojnik (521, 522) .. Marija in brodnik (523—537) . . . , . . . .. . Marija izbira novo selo (538—543) . .. Marija, tiča pevka in zamorska deklica. (544—570). Jezus postavi sv. Tomaža v Indijo (571—576) . . . Deveta dežela — Indija (577, 578) .... .. ,. .. . Sveti Tomaž in smrt (579, 580). Sveti Tomaž umrje (581) . . .. Sveti Andrej drugič rojen (582) .. .. ...... Sveta Sofija in sv. Areh (583) . , ... Hudoba odnese svetega Lovrenca (584, 585) .. .. .. . Sveti Izidor pastir-vojščak (586—602) . Sveti Feliks vojščak (603). Sv. Eražem prežene hudobo (604) .. Sv. Miklavž vrže hudobo v morje (605—607) .. . . Sv. Lukež ubije očeta in mater (608) .. .. . Sveta Jedrt (609, 610) . . .. Sveta Kristina in njena mačeha (611—614) . . . . Sv. Jennej nosi na rami svojo kožo (615). Lakoma krčmarica (616—622). Sv. Peregrin in voznik (623. 624) . . Sveta Apolonija (625). Sveta Marjeta, sveti Jurij in zmaj (626—629) . . . Sveti Voljbenk prekani hudobo (630). Sestra svetega Lovrenca zakleta v ribo (631) . . . Sveti Štefan (632—635) . . ... . Sveti Štefan žrtva (636) . . . . . Sveta Katerina (637—640) . ... Sveta Barbara vržena v ječo (641—644). Sveta Uršula streljana (645) .. .. ....... . . . Sveta Barbara, pomočnica ob smrti (646—655) . . . Sveta Uršula prosi za suho selo (656). Sveti Brnard gre od maše (65.7—672).. Sveti raj pometajoča deklica (673—675). Deklica treh let gre v cerkev (676). , . . Lepa Ana gre na Volavlje (677, 678). Gizdava deklica ne more umreti (679) . Marija kliče ranjenega fantiča za Jezusom (680—697) Skesani hudodelec. A. (698) .. . . ,. . .. .. Na strani . 468 . 469 . 471 . 474 . 474 . 475 . 476 . 478 . 479 . 481 . 488 . 492 . 493 . 499 . 500 . 501 . 502 . 504 . 515 516 . 517 . 520 . 530 . 533 . 549 . 554 . 555 556 557 558 . 559 561 . 571 . 572 . 573 . 574 . 575 . 577 . 580 . 581 . 587 . 588 . 589 . 593 . 593 . 594 . 598 . 599 603 . 607 . 608 616 . 617 . 624 . 626 . 626 627 . 628 . 635 XXIII Skesani hudodelec. B. (699—702). Cerkveni ropar proda Judom sv. hostijo . (703) .. , . . Obsojenec (704) . Ulovljena mladenič in dekle (705) , ... . ... . . Žalostna usoda treh, sinov (706—710) ....... . « Draži je brat od ljubega (711—714) .......... Ljubi odseče nezvesti ljubici roko (715—717) . . . . Mačkinj rabelj (718—722) ............ Ljubi odseče ljubi roko, ker se je zaročila Mariji (723) . Kaznovani mlinar zapeljivec (724) . . . , « . . . Nezvestoba ljube ne da mrtvecu pokoja (725) . . . . Iz groba rastoči cvetlici se združita. A.. (726—739), , , Iz groba rastoči cvetlici se združita. B. (740) . . . . Iz groba, rastoči cvetlici se združita. C. (741—747) Nezvesti šafar (748—751) .. Previdno dekle (752—772).. / 7 Zvesta deklica (773—794) ........... Ptičica svarilka (795—806) Zapeljana deklica (807—810) Oprezna deklica (811—815) Ljubi se greha boji,(816—818) Nezvesti ljubi želi od ljube zdravja (819—821) , , . . Pobič bolan in ptica (822). Z'boleznijo kaznovana nezvestoba (823—825) ., . _ . Zavrnjeni ljubi umrje (826).. , Izročanje blaga pred smrtjo (827, 828) ....... Spokorjena ljuba umrje (829—831) ........ Slbvo od sveta (832—834). Bolna ljubica umrje. A. (835—842). Bolna ljubica umrje. B. (843, 844). Težavno izbiranje ljubic (845).. Kam z Maro, ali k soncu ali k mesecu (846, 847) . . Tiča vijoglavka in ogričiči (848). Deklica postane vila (849, 850).. . Vilinski studenec (851—853) . ... ., . . Ranjeni junak noče biti lečen (.854).. . Žena lepša od vile (855) ......... .. .. . Najboljša volitev (856) ........ _ ... . Bratova prošnja (857) . , .. .. . ., . Dva draga razločena (858). Mati razdraži zaljubljena (859, 860). Mati nasnuje sina zoper snaho (861, 862). Mnogo snubljena Kata iz Budima (863—865) . . . . Stari vojvoda hoče mlado devojko (866). Medeni grozd s kraljeve trte (867). Vinograd za doto (868). Okovan junak na galeji (869). Devojka ukrade najboljšega konja (870). Slabo plačana služba (871—876). Devojka vence povijala (877, 878). Suhi javor ozeleni (879). Junak ukrade devojki venec in košuljo (880) . . . . Nedodelana ladija (881, 882). Devojka s tremi sinovi. A. (883—887) .. Devojka s tremi sinovi. B. (888). Skrivana devojka in junak (889). Modra devojka (890, 891). Trije čobani ustreljeni pod Budimom (892). Budimski vojak umorjen (893). Na strani . 637 . 640 . 641 . 641 . 642 . 644 . 647 . 649 . 652 . 653 . 654 . 655 . 666 . 666 . 672 . 675 . 690 . 706 . 713 . 715 . 718 . 719 . 721 . 722 . 725 . 72.5 . 727 . 729 . 731 . 734 . 736 . 736 . 737 . 738 738 . 740 . 740 . 741 . 741 . 742 . 742 . 744 . 745 . 746 . 747 . 747 . 748 . 748 . 749 . 752 . 753 . 754 . 754 . 755 . 757 . 758 . 758 . 759 . 759 XXIV Na strani Junak Janko se noče prodati (894—901) . . ,. 760 Sava Marka umorila (902) . .. 764 Junak plava Dunaj (903). 764 Lepa Jana hoče vkaniti vse junake (904). 765 Lepi Jani ni primernega moža (905) .. 765 Primorkinja (906). 766 Žene ni prodajati (907). 767 Kedo dobi dekle? (908, 909). 767 Fantje igrajo za dekle (910—914).768 Lucipeter ban (915—918).771 Deklica točajka toži tri junake (919—921). 773 Dragoceni oven (922). 774 Pod pomoraričo zaspala mojškra (923) . .. 774 Izgubljena košuta (924). 775 Ptičev svžt za dobro ženitev (925-—939).. , 775 Kos zasmehuje lovca (940—942). 782 Kos pove lovcu tri ljubice (943—947) . . .. 783 Ptica se brani službe (948—955) . , . . .. 786 Zaljubljeni kos (956). 791 Bolni kos (957). 791 Ptiček in ptičica (958, 959) . 792 Mir najljubša stvar (960). 793 Lisica in petelin (961—963). 793 Zverina premagana (964—967).. 795 Neposlušne stvari (968, 969)... 799 Zverina pokopava lovca (970, 971) . .. 801 Medvedova svatba (972, 973) ... 802 Ščinkavčeva svatba (974, 975) . . . .. 804 Lisičina svatba (976, 977).. 804 Kosova svatba (978—982). 806 Golobova svatba (983) . .. 808 Petelinova svatba (984—987) .. 809 Vrabčeva svatba (988). 8TT” Komarjeva svatba (989—996). 812 Rastlinske svatbe (997). 815 Petelinova snubitev (998).816 Polževa snubitev (999).817 Obadova snubitev (1000).818 Čuk snubi sovo (1001—1006). 818 ,X'$’x, > X+X, i X'J'X >i xj’X, > X+X < 3^ Del I. Pesmi pripovedne vsebine. 1 V jv' V jv * V jv' V jv V j v’ I Kralj Matjaž reši svojo nevesto. 1 . (Gorenjska.) a. Prvotna redakcija v Vodnikovem rokopisu. Matjaž kral se je oženil, Alenčico si zaročil, Prelepo mlado deklico, Kralico lubo vogersko. 5 Zadosti malo pri nji spi, Zadosti malo — tri noči! Mu pišejo četerti dan: „Na vojsko berž na mejo vstan’, Na kraj oblasti dunajske, 10 Dol na pokrajne vogerske! “ Pokliče tkoj Alenčico, Prelubo k’ seb kraličico, Ji tako pravi, govori: »It moram berš, se mi mudi, 15 Na kraj oblasti dunajske, Dol na pokrajne vogerske. Ti dnevi dolgočasvajo, Otožnosti nabadajo, Preštevaj zlate rumene, 20 Gradove varvaj zidane. Na vert naj te ne vodio, De Turki te ne vjamejo.““ Zasede konjča berzdiga, Zadirja ’z grada beliga 25 Na kraj oblasti dunajske, Dol na pokrajne vogerske. Vojak’ šotore stavio, Matjažu ga napravlajo. Ko pride, mu zavukajo, 30 De Turki unkraj slišio. Po nbb’ priplava tičica, Neznana drobna pevčica. 1. Zgorenja pesem je natisnjena taleč, kakor jo je Vodnik v švojem ■ttp- napisal s početka na l. 94. in 95. A zares narodno tudi to lice ni, ampak prepis je po neznani predlogi; poznajo se mu že zelo Vodnikove predrugacbe. J-a za nas najstarejši zapis (91) je svoje prvotno lice še bolj izgubil s poznejšimi pvemembami Vodnikovimi. Vzprejemši nekaj teh, prepisal je Vodnik pesem drugič p“ ^ in 93. (93) in do verza 80. tretjič na l, 91. (©) z novimi izpremembami. ■rvedrugačbe prepisa 91 (= 9It, 9b itd.) so vzprejete v prepis 93, predrugacbe prepisa 93 (= 93i, 93» itd.) pa v prepis ©; to velja v nastopnem razkazu Vodnikovih popravkov vselej, kjer se ne omenja nalašč, da je stvar drugačna. _ 1'] 93 Matjaž kralj se je oženil, © Je kralj Matjaž se oženil — 2] 58 Alenčico si zaročil, 58i Jalenčico si zaročil, © zaročil — 3] 93 Prelepo mlado dek- 1 * 4 I. Pripovedne pesmi 1. a. Matjaž je gleda, ostermi, Mu trikrat šotor obleti, 35 Na zlatmu jabku obsedi, Zažergoil, zagostoll: „Na konjča, konjča, kral Matjaž! Kaj ptuje stvari v’ čislu jmaš, Dežele meriš druge vse, , 40 Na mir pustiš pa sam svoje! Lej, tvoja ni še merjena, Kralica ti je vplenena: Turčini hud’ prijahali, Alenčko tebi vplenili." 45 Pa tako reče kral Matjaž: „Zaverat meni kaj ti jmaš ? Ne skušaj, tiča, se z’ meno, Jez’ Imam pukšo rlsanco." „ „Ce skušam tiča se z’ tebo, 50 Život mi vzami jen glavo. ““ Krallč pa stop’ na konjčika, Na vejico ko tičica; Predrobno proti dom’ zderči, Oblak po neb’ tak ne leti, 55 Do svojga grada zldiga, Do svojga doma beliga. Hite naprot mu deržina^ Najpredaj grede mo j škripa.-' Vsi žalostni zdihovajo, 60 Solzice točjo, jokajo. lico — 4] 33 Kraljico ljubo ( tudi 36) vogersko — 5 spij 33i spal — (ij 33i Z njo samih' trikrat prenočval, S3-> Jo samih trikrat obnočval, K 2 njo samih trikrat prenočval — 7 pišejo] 96 pošlejo, 33i pošlejo — 9—10] 336 Iz Turkov lesi (© lesi) pride sum,* De vstaja tam nevarni hrum (© De nam nevarni vstaja hrum) — 11 tkoj Alenčico]^ 33 i berž Jalenčico — 12] 96 Preljubo k’ seb (© seb’) kraljičico — 13 govori] 33 govori, 33i govorivš, E govorivš — 14] 33 Jit moram berž, se mi mudi, 33i Jit moram, nič se ne mudivš (S mudivš) — 16] 33 vogerske — 17] 96 Bi dnevi (33 dnevi) dolgočasvali, 33i Bi noč ti dolgočasvala — 18] 96 Otožki te napadali, 33i Otožnost te napadala — 19] 36 Preštevaj zlate rumene, 33i Preštevaj zlatov rumenih — 20] 33i Poslopij varvaj zidanih — 21] S Naj te na vert ne vodio — 22 De . . . vjamejo] 9ti De (© Da) . . . vhitajo — 23 Zasede . . . berzdiga] 9li Zasede . . . berziga, 33i Zajaši . . . berziga — 24 ’z grada beliga] 96 iz grada beliga, 33i ’z grada svojiga — 25 dunajske] 33 dunajske — 26 vogerske] 33i vogerske — 27 šotore] 33i šotore — 27] 33i Vojaki šator stavio — 28] 33 Matjažu ga napravlajo (33i napravio) — 291 33i Mu pridšiinu zavukajo 30 unkraj] 33i vunod — 31] 33' Po nbu priplava ptičica, 33i P° Krallč pa pravi, govori: „Ne bojte se, deržlna vi, Dans tretji dan resnično bom Krallco dal vam jo na dom.“ 65^ Po turšk’ obleče se vsiga, Ogerne halo do peta, Pripaše svetlo sablico, Na sabli vozo rudečo. Pod halo skrie šmaren križ, 70 Se nos’ ko grom in blisk in piš, Si zbere konjča iskriga, Zasede belca berzdiga. Predrobno ’z dvora zaderčl, De pešk in ogin se kadi, i 75 Skoz mejo doli vogersko Turčio dol v’ globoko. ; Na sred Turčle globoke Stoje tri lipe zelene. Pod eno konjče stavio, 80 Na raj se mi pripravlajo. Pod drugo raj prodajajo, Pod tretjo kroglo rajajo. Krallč pri mizi rumeni Tako mi pravi, govori: 85 „ Gospodje, ne zamerite, Po' čem vi raje prodate ?“ , Se turški baša zveseli, Priazno pravi, govori: I. Pripovedne pesmi 1. a. 5 „„Jih je po zlatu rumenmu, 90 Jih tud po zlatu belimu; Junače pa, ki nam je kos, Naj se zastojen tud’ obnos.““ Kral seže v’ aržet Židani Po zlat rudeče-rumeni. 95 Po mizi mu ga zatoči, De po nji trikrat obleti, Pred bašam turškim obleži. Mu basa reče, govori: „Ta zlat je znamja dobriga, 100 Matjaža krala samiga." Pa reče, pravi kral Matjaž: „,,Povem ti jo, des’ nič ne daš, Matjaža ob život.'sim djal, Mu zlate vse vse čist’ po- bral.““ 105 Pa grede si devojko zbrat In reče goščam zajegrat. Si mlado zbral Alenčico, Alenčico kraličico. Ročice si podajata, 110 Enkrat jo krog zarajata. . Pokaže perstan zlat ji svoj, Pa ona : „ Draže pravi moj! Kak težko čakala sim te, Kak trape sitne me peste! 115 Zavman pa'vsi se slinio, Zdaj brade naj s’ obrišejo." Kralič ji reče, govori: „ „Mi serca nič več ne teži! Še v’ drugo jo prerajava, 120 Prot konjču se zasučeva, Pa vurno bodem te pobral, Za se na belca berzdga djal. Če sekal bom na desno stran, Se derži ti na levo stran." “ 125 Še v drago krog odrajata, Prot konjču jo zavieta, Na berzdga jiskra puhneta, Prot Savi jo zaprašita. Pa Turki se spogledajo, 130 Po curk za njima vderejo. Že baša brado maže si, Zasmeja se, zagovori: „Sim bil enkrat pri njemu vjet, Zdaj čjo mu mojci glavo snet, 135 Alenčico na vselej-dat, K’jo mam tako iz serca rad.“ V’ obojo kral pa seka stran, V’ obojo druža mika stran. Po bliskovo mu sabla gre: 140 Za žnico snopje stavka se, Za koscam trava v’ red leti, Za njim po verst’ pa Turk leži. Pa belče v’ dir, de prideta Gor do kovača vmazanca. nebu plava ptičica, K Po nebu paha ptičica — 32 pevčica] S pevčica — 33] (Ji Matjaž jo gledat; ostermet, * Mu ona šator obletet, (& Matjaž jo vidi obletet* Mu šator trikrat, obsedet — 33 Matjaž] 58 Matjaž — 34 šotor] 58 šator 35 obsedi] 58 obsedi, g žergolevš -— 36] g Mu pesmico zagostolevš — 37 Matjaž] 58 Matjaž — 38] Slh Kaj ptuj’ opravke v’ čislu jmaš, 58 Kaj ptuje vpravke (58i posle) v čisli (g čislu) maš — '39 meriš druge vsč] Sili meriš inje vse, 58 meriš inje vse, g miriš inje vse — 40] 3li V nemar pa pustiš sam svoj6, Sla Ne čislaš džele sam svoje, 58 Ne v skerb dežele sam svoje, 58i Ne v skerbi džele sam svoje — 41 merjena] 58 merjena, g mirjena — 42 Kralica ... vplenena] 58 Kraljica . . . vplenena, g Kra- JJ lca : • • vplenena — 43 Turčini hud’ prijahali] Sti Turčini ljut’ prijahali, 58 turčini ljut’ prijahali, g Turčini ljuti vjahali — 44] Sti Alenčko tebi vhitali, ® Alenčko tebi vhitali, 56i Jalenčko tebi vhitali — 45] 58 Pa (g Ji) tako reče kralj Matjaž — 46 Zaverat . . . jmaš] Sl zaverat . . . maš — 47 tiča] 33 ptica — 48] 58i Jaz imam pušo risanco, (£ Veš, imam pukšo risanco — se z’] 35 se s’, (£ se — 50 Život . . . glavo] 33 Život . . . glavo — 6 I. Pripovedne pesmi 1. 6. 145 Matj&ž mu reče: „Kaj ti dam ? — De turški kujež si, poznam — Berž konjča zbosi, preobuj, Narobe podkle mu prekuj! “ Turčin narobe podkoval, 150 Pa kral z’ levico zlat dajal, Z desnico glavo proč mu djal. Do Save konjče zapektal, Se vdere vanjo, razgata, Ve dobro, kaj na herbtu jmd, 155 De nosi draga sebi dva: Matjaža krala slavniga In rešeno nevestico, Alenčico kraličico. Cez reko splava široko 160 Na blažno zemlo vogersko. 6. Redakcija „Kranjske Čbelice“ (IV. 86 — 94). Se kralj Matjaž oženil je, Z’ Alenčico zaročil se, Prelepo mlado deklico, Kraljico ljubo vogersko. 5 Zadosti malo per nji spi, Zadosti malo — tri noči. Mu pošlejo četerti dan: „Na vojsko berž na mejo vstan’, Na kraj oblasti dunajske, 10 Dol’ na pokrajne vogerske! “ Pokliče berž Alenčico, Preljubo k seb’ kraljičico. Ji tako pravi, govori: „It’ moram berž, se mi mudi, 15 Na kraj oblasti dunajske, Dol’ na pokrajne vogerske. Bi noč ti dolgo - časvala, Otožnost te napadala, Preštevaj zlate rumene, 20 Gradove var’vaj zidane. Na vert naj te ne vodijo, De Turki te ne vhitajo." Zajaši konjča berziga, Zadirja ’z grada beliga. 25 Na kraj oblasti dunajske, Dol’ na pokrajne vogerske. Vojaki šotor stavijo, Matjažu ga napravijo. 51] 26 Kral perhne pa na konjčika, 26 Kral vuškne pa na konjčika 33 Kralj vuškne na konjiča, 33i Zavuškne kralj na konjiča — 52 vejico ko tičica] 33 vejico ko ptičica, K včjico ko ptičica •— 53] 33 Predrobno berž domu zderčl, 33i Predrobno domu zadriči — 54] 26 Oblak po neb’ tak ne bejži, 26 Oblak po neb’ tak ne berzl, 33 Oblak po neb’ tak ne berzi, © Oblak po nebi kak berzi — 55 zidiga] 33 zidiga — 56 beliga] 33 beliga — 57 naprot mu dšržina] 33 naprot mu deržina, 33i naproti deržina — 58] 33 Pred njimi grede moškrica — 59 žalostni zdihovajo] 26 tarnajo, zdihdvajo (33 zdihovajo) ■— 60] 26 Solzice točjo, vekajo, 33 Solzice točio (S točjo) vekajo — 61] 33 Kraljič jim pravi, govori, K Kraljič jih taži, govori — 62] 33 Ne bojte se, deržina vi, C Ne marajte, deržina vi — 63] 33 Dans tretji dan gotovo bom — 64 vam jo] 26 jo vam — 64] 38 Kraljico dal jo vam na dom — 65 obleče] 33 obleče — 66 halo] 26 haljo — 66 peta] © peta — 67 sablico] 33 sablico, © sabljico — 68] 33 Na sabli vozo rudečo, © Na sablji vozo rudečo — 69] 26 Pod haljo skrie 33 (skrije) šmarni križ — 70 grom] 33 grom — 70] © Ko grom se nosi ’n blisk in piš — 71 konjča] 33 konjča — 71] 33 Zasčde 7 I. Pripovedne pesmi 1. 6. Ko pride, mu zaukajo, 30 De Turki unkraj slišijo. Po neb’ priplava tičica, Neznana drobna pevčica. Matjaž jo vgleda, ostermi— Mu trikrat šotor obleti, 35 Na zlafrnu jab’ku obsedi, , Zažvergoll, zagostoll: „Na konjča, konjča, kralj Matjaž! Kaj p tuj’ opravke v’ čisli j maš, Dežele meriš druge vse, 40 Ne v skerb’ dežele sam svoje! Lej, tvoja ni še merjena, Kraljica ti je vplenjena: Turčini Ijut’ prijahali, Alenčico ti vhitali.“ 45 Ji tako reče kralj Matjaž: „Zaverat’ meni kaj imaš? Ne skušaj, ptica, se z meno, Jaz imam puško risanco!" ,,„Če skušam ptica se z tebo, 50 Život mi vzami in glavo" Kralj plane na konjlčika, Na vejico ko ptičica; Predrobno domu zadriči, Oblak po neb’ tak ne berzl, 55 Do svoj’ga grada zidan’ga, Do svoj’ga doma beliga. Hiti naprot mu družina, Najpredaj grede mojškrica. Vsi 'tarnajo, zdihavajo, 60 Solzice toč’jo, vekajo. Kraljič pa pravi, govori: „Ne bojte se, družina vi, Dans tretji dan gotovo bom Kraljico dal vam spet na dom/ 65 Po turšk’ obleče se vsiga, Ogerne halo do peta, Pripaše svetlo sablico, Na sabli vozo rudečo. Pod halo skrije šmarni kri ž 70 Se nos’ ko grom in blisk in piš, Si zbere konjča iskriga, Zasede belča berziga. Zaškertne podkva, zapraši, De pes’k in ogenj se kadi, 75 Skoz mejo doli vogersko, V Turčijo doli globoko. Turčije v sredi globoke Stoje tri lipe zelene. Pod pervo konjče stavijo, 80 Na raj se berhk’ oblačijo; Pod drugo raj prodavajo, Pod tretjo kroglo rajajo. Kraljič pri mizi rumeni Tako jim pravi, govori: belča berziga, © Zasedši belča berziga — 72] 58 Predrobno ’z dvora za¬ driči, Ko jiskra z dvora zadriči, SBa Po jiskrino se zapraši, % Po jiskrino jo zapraši, © Zaškerktne podkva, zapraši — 74] 58 De pešk in oginj se kadi, “ Da pešk in oginj se kadi — 75 vogersko] 58 vogersko — 76 Turčio dol v’] L doli v’, 58 Turčijo doli v’ — 77] 58 Turčije v’ sredi globokč (© glo¬ boke) — 78 stoje . . . zčlene] Sli Senčo . . . zčlene (58 zelene, © zelene) — /9 eno . . . stavio] 58 eno . . . stavio, 58i pervo . . . stavio — 80] 2h Na raj se berhk’ oblačio, © Se berhk’ na raj preblačio (Tulcaj © neha) — »JI 58 Pod uno raj prodavajo — 82 tretjo] 58 tretjo — 83 Kralič . . . rume¬ nil Sl Kraljič . . . rumeni — 84 Tako mi . . . govori] 2li Tako jim . . . govori (-8 govori) — 85] 58 Gospodje, ne zamerite — 87 zveseli] 58 zveseli — 88 Pri- azno . . . govori] 58 Prijazno . . . govori — 89 rumenmu] 58 rumenmu — 90 belimu] belimu — 91—92] Sli Katir junak pa nam je kos/ Se tud zastojen na J obnos’, 58 Katir junak pa nam je kos, * Se tud brez plače naj obnos’ - 93] 58 Kralj seže v’ aržet svileni — 94 rudeče] 21i rudečo — 95 zatoči] •8 zatoči — 96 trikrat obleti] 8 trikrat obleti — 97 obleži] 58 obleži — 98] 58 8 I. Pripovedne pesmi 1. b. 85 »Gospodje, ne zamerite, Po čim vi raje prodate?" ' Se turški basa zveseli, Prijazno pravi, govori: „ »Jih je po zlatu rumen’mu, 90 Jih tud’ po zlatu belimu; Kater’ junak pa nam je kos, Se tud’ brez plače naj obnos’!* “ Kralj seže v aržet svileni Po zlat rudečo- rumeni, 95 Po mizi mu ga zatoči, De po nji trikrat obleti, Pred bašam turškim obleži. Mu basa reče, govori: »Ta zlat je kova znaniga, 100 Matjaža kralja samiga." Pa reče, pravi kralj Matjaž: „ »Povem ti jo, ne bodi laž, Sim ob život Matjaža djal, Mu zlate čisto vse pobral." * 105 Pa grede si devojko zbrat in reče goščam zajigrat. Si mlado zvol’ Alenčico, Alenčico kraljičico. Ročice si podajata, 110 Jo pervič krog zarajata. Pokaže perstan zlat ji svoj, Pak ona: „Druže dični moj! Sim nadjala se nužno te, — Lej! trape sitne me peste : 115 Za mano vsi se slinijo, Zdaj brade naj s’ obrišejo!" Kraljič pa jame govoreč: „ »Nič teže v serci mi ni več! Še v drugo jo prerajava, 120 Prot konjču se zasučeva, Pa urno bodem te pobral, Odzad na belca berz’ga djal. Kdar sekal bom na desno stran, Se derži ti na levo stran. ““ 125 Jo v drugo krog odplešeta, Prot konjču se zasučeta, Na berzga belča puhneta, Prot Savi jo zaprašita. Zdaj Turki se spogledajo, 130 Za njima v curki vderejo. Že baša brado maže si, Zasmeja se, zagovori: »Sim bil nekdaj per njemu vjet, Zdaj mojci h’te mu glavo snet’, Mu reče baša, govori — 99 znamja dobriga] 2Ii kova dobriga, 33 kova zna¬ niga — 100 krala] S kralja — 101 kral Matjaž] 33 kralj Matjaž — 102 des’ nič ne daš] 2li ne bodi laž — 103] 2Ii Sim ob život Matjaža djal — 104 vse vse čist pobral] Sli vse se čist’ pobral, 33 čisto vse pobral — 105 Grede . . . zbrat] 33 Grede . . . zbrat — 106 goščam zajegrat] 33 goščam zajegrat — 107 zbral Alenčico] 2li zvolj’ Alenčico, 33 zvolj’ Jalenčico — 108] 33 Jelenčico kraljičico — 109] 33 Ročice si podajata — 110] 33 Jo pervič krog zarajata — 112] 2li Pak ona: druže dični (58 dični in zlati, a to zopet prečrtano) moj — 113] 21 1 Kak nužno čakala sem te, 33 Sim nadjala se nužno te — 114 Kak trape sitne mš] 33 Lej trape sitne me — 115] 33 Zavman pa vsi se sitio, © pa se mi sitio — 116 obrišejo] S obrišejo — 117] 2li Kralič jo stisne, govori, 212 Kralič objam’ jo, govori, 33 Kraljič objame govoreč — 118] 33i Mi v sercu teže ni nič več, 23a Nič teže v sercu ni mi več — 119 jo prerajava] 33 jo prerajava — 120] 33 Prot konjču se zasukava — 121 bodem] 33 bodem — 122 berzdga] 2(i berzga — 122] 33 Od zad na belča berzga djal — 123 Ce] 21i Kdar — 123—124] 33 Na desno mi sekajmu (dativus absolutus!) stran, * Na levo roko se ti vgan’ — 125—126] 33 Jo v drugo krog odplesata, * Prot konjču se zasukata — 127 berzdga] 21i berzga — 127 puhneta] 33 puhneta — 128 za¬ prašita] 33 zaprašita — 129] 33 Zdaj Turki se . spogledajo — 130] 2b Se v’ curk za njima vderejo, 33 Za njima v’ curku, derejo — 131 Že] 33 Že — 132] 33 Zasmeja se, zagovori — 133 enkrat . . . vjet] 2Ii nek dan . . . vjet, I. Pripovedne pesmi 1. c. 9 135 Alenčico pa meni dat’, K’ jo jmam tako priserčno rad/ V obojo kralj pa seka stran, V obojo druža mika stran. Po bliskovo mu sabla gre: 140 Za ž’njico snopje stavka se, Za koscam trava v red leti, Za njim po verst’ pa Turk leži. Pa belce v dir, de prideta Gor do kovača vmazanca. 145 Matjaž mu reče: „Kaj ti dam ? — De turški kuješ si, poznam — Berž konjča zbosi, preobuj, Narobe potkve mu prekuj/ Turčin narobe prekoval, 150 Pa kralj z levico zlat dajal, Z desnico glavo proč mu djal, Do Save konjča zapektal. Se vdere vanjo, razgeta, Ve dobro, kaj na herbti jma, 155 De nosi draga sebi dva: Matjaža, kralja slavniga, In rešeno nevestico, Alenčico kraljičieo. Čez reko splava široko 160 Na blažno zemljo vogersko. c. Zapis M. Ravnikarja Poženčana. Vv. 1 — 6 = 6 1 — 6. 7 Žgoli mu ptica pervi dan: „Na vojsko berž na mejo v’stan, Na kraj oblasti dunajske, 10 Dol’ na pokrajne vogerske!“ Matjaž odgovori tako: „ „Ne.morem zdaj šena vojsko. So hlapci moji še hromi, Konjiči moji vsi bosi; 15 Tud sable niso brušene, Narjene tudi puše ne/“ 33 nek dan . . . vjet — 134] 8h Zdaj mojci čjo inu glavo snet, 8 Zda mojci hte mu glavo snet — 136] 9h Alenčico pa meni dat, 8 Jalenčico pa meni dat — 136] 8 K’ jo mam tako priserčno rad — 137] 8 V obojo kralj pa seka stran — 138 V’ obojo] 8 V obojo — 139 gre] 8 gre — 140 snopje . . . se] 8 snopje ... se — 142 po verst’ pa] 8 po čredi — 144 vmazanca] 8 vma¬ zanca — 145 Matjaž] 8 Matjaž — 146 kujež] 8 kujež — 147] 8 Berž konjča zbosi, preobuj — 148 mu prekuj] 8 mu prekuj, 8 j preokuj — 149 narobe podkoval] 8 navnic ga podkoval, 8i navnic preokoval — 150 Pa kral] 8 Mu kralj — 151 Z’ desnico] 8 Z desnico — 152 zapektal] 8 zapektal — 153 vanjo] 8 va-njo — 154 Vč dobro . . . jma] 8 Vedivši . . . ma — 155 De nosi] 8 Da nosi — 156 krala] 2h kralja — 157 — 158] 8 In rešeno nevestico, * Jelenčico kraljičieo — 159 reko] 8 reko — 160 zernlo] .8 zemljo —. Prvi Vodnikov prepis je dosedaj natisnjen samo enkrat, a nekritično, namreč v Levstikovi izdaji Vodnikovih pesem; nekritično zato, ker se izdajatelj sploh ni strogo držal matice, ampak vzprejel v svoj natisek tudi kesnejse pre- drugacbe, potem pa zato, ker je Levstik pesem sam »popravljal''. V dokazilo moje sodbe naj navedem, sploh ne oziraje se na modernizovanje pisave, te-le samovoljne predrugačbe Levstikove, ki jih sploh ni najti v Vodnikovem rokopisu: II tkoj] k seb’ — 14] Na vojsko meni se mudi — 17, 18] Utegne žalost te obit’, * Utegne čas predolg ti bit’ — 19 romene — Verz 33. je postavljen za verzom 35. — 36 Zažergoli] Mu žrgoli : — 58 Napredaj — 70] Hit.1 ko strel in blisk in piš — 92] Ni treba mu, da nas jih pros' — 96] Da mizo trikrat obleti ^ 102] Povem ti, da s’ lih nič ne daš — 103 ob život sim] sem ob život — 105] Devojko pa si grede 'zbrat’ — 110 jo krog zarajata] okol’ porajata — 10 I. Pripovedne pesmi 1. c. Ko ptica drug’ dan to žgoli, Matjaž ko pred odgovori. Ko prišla žgolit tretji dan, 20 Za vojsko vse je naravnan’. Pokliče kralj Alenčico, Vv. 22 — 40 = 6 12 — 30. 41 Ob vojski zmiraj krog leti, Golo pa sablo v’ rok’ derži; Ko mahnil je al pa kaj djal, Devet je odletelo glav. 45 Po nebu spet je tičica ' Perplavala mu pevčica. Matjaž jo vidi, osternh: Vv. 48 — 78 = b 34 — 64. Hlapčiči, preden grem od tod, 80 Meniško me napravte spod ; 112] „Si prišel? druže pravi moj!“ — 114 trape sitne] Turki sitni — 122 belca] konjča — 127, 128] Pa brzega zasedeta, * Prot’ Dunovu zaprašita — 132 za¬ govori] in govori — 139 mu sabla gre] konjič leti — 140 stavka sč] se kopi — 146 kujež] mojster — 150] Z levico kralj mu zlat dajal — 152] jDo Dunova konjič pektal — 157 rešeno] prelepo — 159 reko] vodo. Eklektično je vse tri Vodnikove prepise porabil za IV. zvezek „Kranjske Čbelice“ M. Kastelic, ki jo je tamkaj dal natisniti na strani 86 — 94. Tudi ta na- tisek ima nekaj drugačnosti, katerih sploh ni najti v Vodnikovem rokopisu ter jih je torej pripisavati izdajatelju „Kranjske Cbelice“. Te predrugačbe so: 1, 2] Se kralj Matjaž oženil je, * Z’ Alenčico zaročil se — 16 dolgo - časvala — 51] Kralj plane na konjičika — 55 zidiga] zidan’ga — 64 jo] spet — 76] V Turčijo doli globoko — 125 odrajata] odplešeta — 145 potkve — 152 konjča. Na Kastelčevem natisku slone vsi poznejši ponatiski; n. pr. Vrazov v NPI. 16 — 21, iz katerega je moči razvideti, kako nezanesljiv je tudi Vraz, kar se tiče obrane narodnih pesem. On namreč tiska: 17 Bi] Boš — 19, 83, 89, 94 rumene, ru¬ meni, rumen’mu, rumeni] romene, romeni, romen’mu, romeni — 23 Zajaše — 30 Turki unkraj] unkraj Turki — 38 ptuj’ opravke] ptuje vpravke — 43 ljut’] so — 46] Kaj meni zaverat imaš — 53 zadčrči — 54 berzi] berži — 59 tarnajo] ternajo (najbrž je mislil, da ar stoji za zlogotvorni r) — 79, 80] Pod pervo konjče vstavijo, * Na raj se berhk’ opravijo — Verz 85 manjka (najbrž po pomoti )—• 102 jo, ne bodi] jo, ne bode — 106 goščam] godcam (ker je imel gorenjsko obliko za napačno) — 113 nadala — 116 naj s’] naj. — 119 prirajava — 122 berz’ga] bom te — 133 nekda — 138 druza (pač tiskovna hiba) — 142 verst’ pa] versti — 143 v dir] vdir — 148 potkve] podkov. — Pripomniti je tukaj, da se v VO. XX. 3 nahaja Matjaževa pesem, katera je kombinovan prepis iz Vodnikovega rokopisa in sicer po prepisu ib in ©. Nekatere stvari so vendar tudi v njem nove; a ker pesem ni bila tiskana, ni vredno, ozirati se na nje, saj tako niso iz naroda. Vraz ga je morda dobil še le po l. 1839. Kastelčev natisek je Kavnikar Poženčan vzel celo v podstavo za svojo varijanto Matjaževe pesmi, t. j. v nje¬ govi varijanti slove (oko se ne oziramo na naglasna znamenja , apostrofe in premembe v oblikah in na tele malenkosti: 13 Ji tako] Tako ji — 72 belca] konjča — 100 Matjaža kralja] Kralja Matjaža — 110 pervič] urno — 131 Že] Še — ne- mdnjcftakor 40 verzov popolnoma enako kakor v „čbelici.“ Zatorej ne bo odveč, aa s/ho zgoraj najprej ponatisnili Kastelčevo redakcijo pod b), potem pa pod c) pristavi’* tiste verze iz zapisa M. Ravnikarja Poženčana (MP I. 7 — 15), ki se od nje -razlikujejo. Zapis Ravnikarjev se je natisnil v SPKN. II. 42—52, toda z mnogimi predrugačbami, ne samo v onem delu, ki je zapisan po Ravnikarju (c), ampak tudi v Ravnikarjevi podstavi (b). Ne oziraje se [na že zgoraj v 4. odstavku omenjene premembe, zabeležiti nam je (ne glede na naglasna znamenja, apo¬ strofe, manjše premembe v oblikah) še 'tele predrugačbe, od katerih pa morda ni vseh pripisavati izdajatelju SPKN: 7 pervi] tretji — 16 Narjene tudi] In narejene — 17 drug’ dan to] drugi dan — 18 ji govori] odgovori — 19 žgolit] žgolet je — 20 vse je naravnan’] je že naravnan — 24] Berž moram iti, se mudi — 28 napadvala — 43, 44] Ko mahnil je, je prostost dal, * Devet je padlo vselej glav — 46 Perplavala] Prepevala — 52] Predolgo v čisli ptuje I. Pripovedne pesmi 2. 11 Obrijte mi u’ krog lase, Kot kacimu menihu gre." Po turško obleči zgor se da, Vv. 84 —128 = 6 66 — 110. Popraša je: „A1 me poznaš, 130 Al nisim, kot je bil Matjaž?" Pogledala ga je ostro: „„Matjažu vzameš ti glavo ? Obriti tat, meniški tat! Kako te hočem jez poznat ?“ “ 135 On Turkam dalje govori: „Kaj pravim vam, gospodje vi! Al jez devojki smem napit, U’ kupco pjače natočit?" „ »Napil pa ti za to ji boš, 140 Ker, kakor vidmo, svet si mož. Matjaža si ob glavo djal, In zlate čisto vse pobral!““ U kupo de zlat perstan svoj, Vv. 144 — 150 = 6 112 — 118. 151 Ko na konjiča se vehtim, Per sebi, glej, de te dobim; Pa urno bodem te pobral, Od spred na beljča berzga djal. Vv. 155 — 156 = 6 123 — 124. 157 Matjaž upraša še: »Možje! Al smem uzet slovo od njč ?“ „ »Dovolimo, de to storiš, 160 Zato ko ti sveto živiš!"“ Prijel za belo jo roko, Na konjča djal jo pred sabo. Po polju h’ Savi ž’ njo driči, Ko drobna ptica s’ perotmi, 165 In sablo golo v’ rok’ derži: Od spodaj kača gor sedi, Per verhu ogenj gre iž nje, Matjaž jo ročno sukat ve. Vv. 169 — 200 = 6 129 — 160. 2 . (Iz Žabnic na Koroškem.) Lepa je krona vugerška, Še lepši je Matijava, Še lepši je Matijava, Matijava, Matjažava. 5 Čer se je Matjaž ženot, Lepa mlada Lenka je jemal, Je le majhna per njej spal, Le pol ure te noči. Jmaš — 57 ljut’] so — 59 Ji tako] „„Je taka 11 " — 62 risano — 68 berzi] beži — 72 Nar predej — 79 Hlapčiči] Vi hlapci — 81 u’ krog] okrog — 82 Kot kacimu] Ko takimu — 83 Po turško] Ko Turk — 88 Se nos’ ko grom] Ko grom se nos — 90 Zasede belca] Njega zasede — 93 doli] derja — 95 Turčije v sredi] U sredi Turčije — 99 predavajo — 100 kroglje — 105 paša — 107] Po zlatu jih rumeniinu — 108 je] tud’ — 110] Naj se brez plače tud’ obnos’ — 115 pašam — 116 paša — 120 bode — 123 Pa] In — 128 tp — 129 je] jo — 130 nisem, ko — 132 vzameš] vzel si — 137, 138] Al’ smem de- V( jjki tud’ napit, * Pijače v kupco natočit’? — 142 čisto] si mu — 143 U kupo de] De v kupico — 146] Pestč, lej! trape sitne me —-• 151—154] Ko se n a konjča zaletim, * Glej, de seboj (tiskano seboj) te jez dobim. * Ta čas born urno te pobral, * Od spred na belca berz’ga djal — 155 Kdar] Ko — 157 upraša] popraša — 158 smem uzet] vzeti smem — 159, 160] To tudi 6 lahko sturiš, * Ker vidmo, da sveto (!) živiš — 161 belo jo roko] bele jo roke — 162 pred sabo] je pred se — 164] Ko ptičica s perotami — 167 Po verhu] Od zgoraj — 176] Ki jo preserčno imam rad — 180 žnjico] šerpam —- 181 koscam] koso— 182 verst’ pa] versti — 183 der — 186 kujež — 188 podkve — 190 Pa] In — 192 konjče (kakor že a). 2. Zapisal M. M a j a r. — Pesem je natisnjena, kakor jo je zapisovalec napisal v MB,. 260 — 264, samo da je iz cirilice prenesena v latinico; za r 12 I. Pripovedne pesmi 2. Je že peršlo šribanje 10 Na.njega bela postelca: „Pejdikbratram k pomočam, Ko jim že za glava gre.“ Je klico! gore štalarja: „Le gore, gore, štalar moj, 15 Osedlej mi konjca mojega, Te htitrega, te rusega.“ Hbitro je konjca obsedlo!, Te hidtrega, te rusega, Je šol bratram k pomačam, 20 Lenka je doma nehal. Sa peršli hudi Turki.i tri, Sa Lenčica vkradli mu, Sa Lenčica vkradli mu, V Turčija sa peljali ja. 25 K je Matjaž nazaj peršol, Lenkte ni doma najšol, Lenkte ni doma najšol, Je močno serdit postol. Pošlo! je pa Šuštarje 30 In pa turškbe Žnidarje, Pa turščan konjca obsedlo!. Ta hbitrega, ta sivega. Predirjol ga spredelača Noter v mesto turkovo, 35 Delač v Turčijo globoko, Delač v Turčijo globoko. Tam pad lipa zelana Turki.i z Lenka rajaja, Turki.i z Lenka rajaja, 40 Lčpo ja sprevažvaja. Dobra srenča Turkam dal, Sprelepo so ga sprimili. On pa gleda majhno cu. Kako pad lipa rajaja. 45 Koj Matjaž še gavari: „Kak sa per vas raji draji ?“ „„Jeni sa pa belam tolarji, Jeni pa zlati rusemi. Kdor hoče z Lenka rajati, 50 Mora prej kralja barati; Kdor hoče z Lenka rajati, Mora prej kralja barati.““ Matjaž pa zderkne gorta v grad, Da šibe z oken skačlaja. 55 Kumej duri je odperl, Je že v jispe peč poderl. Koj turškii kralj gavari, Ki per visoki.ej mizi sedi: „Koj si, junak, tako serdit ? 60 Koj si, junak, tako serdit?" „„Koj bi jaz serdit ne bil, Ko pad lipa zelana Z mlada Lenka plesaja, Meni ja pa nič ne daji.““ sem pisal g, ne h; v resnici se izgovarja y. Majar pristavlja o govoru zobniškem to-le opomnjo: „ V Žabnicah v Koruškoj glasnik a ješče pogusteje upotrebuju, nego na ziljslcoj Bistrici, čto se iz pesni jasno vidi; govori se namreč: Lepa mlada Lenka je jemal, majhna, na bela postelca, za glava, Lenčica sa v Turčija pelaii ja, pad lipa zelana z Lenka rajaja, mesto: lepu mladu Lenku je jemal, majhno = malo, na belu postelcu, za glavu, Lenčicu su v Turčiju pelaii ju, pod lipoj zelenoj s Lenku rajaju. Pisme k (in h, opomnja izd.) izgovarjaju nekada pomehčano kako kj (hj); jaz sem napisal kt (hn): Turkni, Lenki-i, (hr,itrega).“ Še poprej je Ul Majar to pesem (,,iz Ukdv‘j izročil Vrazu, kateri jo je prepisal (VO. XIV h. 17 — 23), pišoč č za ki, š za hi, in j e za e; kjer a stoji za stsl. a, je pristavil pozneje pod a S svinčnikom repič (cedille-o: a). Vendar kaže njenov prepis nekaj inačic, katere je pač pripisovati Majarju- ta prepis se zdi 16 bolj dosleden od prvega. Po vrsti naštete so predrugačbe te-le: I. Pripovedne pesmi 2. 13 65 Koj Matjaž še gavari: „Kak sa per vas raji draji?“ „„Jeni sa pa belam tolarji, Jeni pa zlati rusemi.““ Matjaž pa seže v beli žvok, 70 Verže na mizo ruši zlat, Koj turškti kralj še gavari, Koj turški,i kralj še gavari: 75 „To so zlati Matjažavi, — Jaz rajtam, ti si sam Matjaž ! „„Oj norčavi turškid kralj, Matjaža dobro jaz poznam, Matjaža sem ob glava djal, 80 Mu ruše zlate vse pobral. ““ „Ko si tako berhtk junak,' Da Matjaža si ob glava djal, Pa greš pad lipa zelana, Tebi sa vsi raji šenkani." 85 Je šol pad lipa zelana, Dali sa mu z Lenka rajati; Je šol pad lipa zelana, Dali sa mu z Lenka rajati. Je rajol jeden rej bil dva, 90 Pakazol Lenki,i perstan zlat, Pakazol Lenkti perstan zlat, Ki sta se ž njim paročala. Premočno se je vstrašila, Spremilo se je splakala; 95 Premočno se je vstrašila, Spremilo se je splakala. „Derži, Lenka, se modra, Da Turkti ne zamerkaja. Al Turkni to zamerkaja, 100 Tebe in mene vbijaja/ Ona se hritro splakala, Še hritrejši se vbrisala; Ona se htitro splakala, Še hritrejši se vbrisala. 105 Je rajol jeden rej bil dva, Je sedel na konjca hritrega: „Padaj mi, Lenka, roka tva, Da vzemam slova od tebe." Padala je Lenka roka nje, 110 Pategnil ja na konjca za se; Padala je Lenka roka nje, Pategnil ja na konjca za se. Sabelca je tak težka mol, Je vagala en cant in pol : 115 „Derž se, Lenka, na levo stran, Jaz bom sekol na pravo stran." Šla je pa vojska vsa za njim, Turška vojska' vsa za njim : Sa ležale glave za njim, 120 Kakor snopje za ženjicami. 1, vogerška. — 2] = 1. — 6 jemol — 7 mihna — 9 prišlo — 11] Pejdi bra- tram pumačam — 13, 14 gore — 19 pumačam — 20 dorna — 21 prišli. . . Turci trij — 24] V Turčija sa peljali (pozneje zapeljali) ja — 25 K je] Gje . . peršol — 26, 27 nij . . . nejšol — 28] Še močno serdit je postol — 30' turšče — 33 spradjelača —. 34 turkavo — 35, 36 manjkata — 41 Dobra srenča — 42 Spraljepo sa — 43 mihno cu — 45 Matjaž . . . govori — 46 per . . draji — 47 tolarji — 48 zlatu rusemu — 49, 51 Kdur hoče — 50, 52 Mura — 53 žderkne — 55 On kumej — 56 jispi pječ — 57 Turšči kralj še g. — 58 per visučej — 63 plesaja] rajaj;], — 64 Mene . . . nič ne daj% — 67 tolarji — 68 zlatu rusemu — 70 miza — 71, 72: Najbrž je tukaj ponavljati prejšnja dva verza,; St. Vraz pripominja na koncu pesmi: Pevac gotovo je svaki redak po- navljao (t. j. dvaput uza stopce pjevao) r— 73, 74 turšči — 76 Jas 78] Jas l 14 I. Pripovedne pesmi 3. Koj turških kralj še gavari, Ki v visotaej lini stoji: „Nazaj, nazaj, vojska moja! Nazaj, nazaj, vojska moja! 125 Že pol vojske je pobol, Dobro, da mene ni pobol; Že pot vojske je pobol, Dobro, da mene ni pobol.“ 3 . (Iz Š. Marjete v dolnjem Rožju.) Kral Matjaž je ženol se, Kral Matjaž je ženol se U Turčiji hlobočej, U Turčiji hlobočej, 5 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Je vzel cesarja turščeha Mlajši ščerko Lenčico, Lepo mlado Lenčico, Lepo mlado dečelco. 10 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Ker hoscejt je že minila, Sta se k domu spravlala, Je pelol jo v svoj beli hrad, Je pelol jo v svoj beli hrad. 15 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Mal noči per jej leži, Mal noči, le tri noči: So peršle cajtinje po nja, Da na vojsko se poda. 20 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Kral Matjaž je tico mol, Kral Matjaž je tico mol, Karkoli se je zgodilo, Vse mu je povedala. 25 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Lepu je naročol jej: „Lepu varvej beli hrad No mojo mlado Lenčico, No mojo staro mamico!” 30 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! „Da Turči mi ne pridejo No hrad mi ne poropajo No Lenčico ne vkradejo No mamico ne vbijejo!” 35 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Pradalč Matjaž se sda poda, Pradalč Matjaž se sda poda, Cjer leži harmada nja, Gjer je černa vojska nja. 40 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Matjaža dro poznam — 79 sim — 80] Ruse zlate inu pobral — 81 Ko] Ki — 82 Da si Matjaža — 84 Tebe — 89 bil — 92 z njim poročala — 93, 9B Pre¬ močno — 94, 96 Spramilo — 97 modra — 105 jedan — 106 sjedel — 107 Padaj . . . roka — 109, 111 Podala . . . roka. — 113 teška — 115 leva — 116 bom prava (s prva pravo) — 120 snfipje — 122 visučej — 125, 127 vojšče. 3. Iz M. Majarjeve zbirke; a kakor kaže kazalo v VO. XIII. 43. b in podpis v VO. XVI. B. 9, jo je zapisal los. K ogle k. Od Majarjeve roke se v VO. nahajata dva prepisa, prvi v VO. XIII. 24—32 (j&), r drugi v VO. XVI. B. 4 — 9(f8)in vrhu tega še dostavek v VO. XVI. B. 19. Že prvi prepis ima namreč za v. 105. prazen prostor, kar kaže, da ga je že tedaj mislil Majar I. Pripovedne pesmi 3. 15 Tam dobro sda vojskuje se, Per svojej vojsči srečen je. Tam dobro sda vojskuje se, Per svojej vojsči srečen je. 45 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Sda pa tiča perleti, Na dehneti mu obsedi: »Oje, joje, kral Matjaž! Kaj ti bom povedala?" 50 ' Oj bohme, bohme, kral Matjaž! »Peršli Turči so hudi, Poropali so pol hradi, So vkradli mlado Lenčico, So vbili staro mamico." 55 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Poslol je po Žnidarje, Po tri mlade padarje, Da ha po tursko brijajo, Mu turšče hvante delajo. 60 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Matjaž pa k domu perleti, V turšči hvant se naredi, V Turčijo jezdi hloboko Prad šišo prad cesarjavo. 65 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! dopolniti, a da Koglek še ni bil ovedel pravega dopolnila. Tudi za v. 140. in 150. je modro znamenje (od Vraza?), M kaze, da je na dotično mesto vtakniti nekaj. Toda dostavek v VO. XVI. B. 19 podaje samo dve dopolnili (2 strofi po 5 verzov), od katerih je prvo postaviti za v. 55., drugo pak za v. 140.; praz¬ nina za v. 105. pa ostane še vedno neizpolnjena in tudi znamenju za v. 150. ni najti rešitve v VO. Pač pa nam tu pomore iz zadrege tretji, dasi precej nov prepis Majarjeve roke, namreč v MB. 249—254 (E.) V zgoraj natisnjeno verzijo, katera sicer natančno sloni na prepisu Sl in dostavku v VO. XVI. B. 19, sem vzprejel torej manjkajoči strofi (106 — 110, 151 — 155) iz prepisa S. Tudi pripeva „Oj bohme, bohme, kral Matjaž!" v prvih dveh prepisih ni bilo, a do¬ stavek pravi: „Ta redka (Zeile) se mora rsakoj versti (Strophe) pristaviti, kar laz poprej nisim cedil, ko sim Vam (t. j. Vrazu) Matjažavo pesen poslal; pri¬ stavite jo dakle vil Prepis 33 se le prav malo razlikuje od 91, bolj pa prepis S, kar kaže, da je Majar tesneje verze precej samovoljno porazdeljeval v strofe. Izpremembe so te-le: 1—10] E je skrčeno v eno edino strofo: Kral Matjaž je zenol se, * Je vzel cesarja turščeha * Mlajši hčerko Lenčico, * Lepo kralico uhorško. Pod lipo Turči rajajo No Lenčico prevažajo. Pod lipo Turči rajajo No Lenčico prevažajo. 70 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Matjaž pa tota perleti No prad cesarjam 'obstoji: „Hola, hola, bratri vi, Kako raji so draji?" 75 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! „„Kaker j’naka vidjme, Tako raje šacame; Ti pa frišen si junak, Boš pa dal nam romen zlat! “ “ 80 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Matjaž pa seže v tošnico, Perseže svetel romen zlat, No ha po mizi zažene, No ha po mizi zažene. 85 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Se zlat po mizi zaverti, Pred cesarjam obleži. Se zlat po mizi zaverti, Pred cesarjam obleži. 90 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! 16 I. Pripovedne pesmi 3. Cesar pa vzeme v roče zlat, Sta pervi raj zarajala, Oberne ha na huni plat: Je Lenčica ha barala: „Hola, hola, bratri vi, „0 čej si, kralič, ti doma, Matjažov bopen hor stoji!“ Da te niščer ne pozna?" 95 Oj bohme, bohme, kral 115 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Matjaž! „ »Midva sva snhči špilala No sva se zraven skrehala; Ob hlavo sem Matjaža djat No vse zlate mu pobral. ““ 100 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Turči so zlo hmetni bli: „Prov si sturu, brater ti, Prov si sturu, brater ti, Sda bomo meli Lenco mi!“ 105 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Matjaž pa prime Lenčico Za njeno belo rokico, Pela jo pod iipico, Pod Iipico pod zalano. 110 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! „ „Jaz sem kralič tam doma, ' Čer nam sunce hore hre; Jaz sem kralič tam doma, Čer nam sunce hore hre.““ 120 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Sta druji raj zarajala, Je Lenčica ha barala: „Oj čej si, kralič, ti doma, Da te niščer ne pozna?" 125 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! „„Jaz sem kralič tam doma, Čer sunčice na polni je; Jaz sem kralič tam doma, Čer sunčice na polni je.** 130 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Oj b. itd. — 11 Ker] S Ko — 13, 14 Je pelou jo] 33 © Pela jo — 16, 17] © Je zadosti malo per njej spal, * Oj zadosti malo, tri noči — 18 33 peršle — 19 na] © berž v — 28, 29, 31, 32] © Da Turči mi ne pridajo. * Mi brada ne obropajo — 33 No] © Mi . . . vkradajo — 34 No] © Mi . . . vbijajo — 36—45] S je skrčeno v eno edino strofo: Matjaž se vojsko sda poda, * Čjer je černa vojska nja. * Tam serčno on vojskuje se, * Per svojej vojsči srečen je. Oj b. itd. — 46 © perleti — 47 © obsedi — 49 © povedala — 51 © Peršli . . . hudi — 55] © ima za tem, verzom novo strofo, v katero je deloma privzet verz 61: Matjaž je konjča obsedlo!, * Svojha konjča bistreha. * Berž on k domu perleti, * De se vse za njim kadi. Oj b. itd. — 58 © turško — 61 33 perleti — 62 33 naredi — 64 33 Prad . . . pred — Namesto v. 61—70 ima © to edino strofo: On zapeketa svojha konjča, * V Turčijo hloboko, * Turči pod lipo rajajo, * Noj Lenčico sprevažvajo. Oj b. itd. — 71 33 perleti, © tota perleti — 72 33 obstoji] © Pred turščam eesarjam obstoji — 73] © Oje, joje, bratri vi — 76] © Kakor junaka vidimo — 77 © šacamo — 78 33 junak — 79 © rumen — 81 © tošenco — 82 S Pčrseže . . . rumen — 83, 84 No ha] 33 Ha — 83, 84 = 86, 87] © Ha po mizi zatoči, * Da se tri barti zaverti — 88] © Da se tri barti zaverti — 89 eesarjam] © eesarjam turščam — 93 Hola, hola] © Oje, joje — 94 33 bopen, © bopn — 96 33 snoči — 97 No sva se] © Sva se pa — 98] © Matjaža sem ob hlavo djal — 99] 33 Vse zlate mu pobral, © Rumene zlate vse pobral — 102, 103 © stvorol — 111, 121, 131 © rej — 113, 123, 133 Oj čej] © Čej — 114, 124, 134 © niščer - 116, 117 = 118, 119] ©Jaz sem pa le tam doma * Čjer mene sunce hore hre — 116, 118, 126, 128, 136 33 sem — 124, 134 33 niščir — 126, 127 = 128, 129] © Jaz sem pa le tam doma, * Čjer sunce mi na polni je — 136 sem kralič] © sem pa le — V. 141—145 I. Pripovedne pesmi 3. 17 Sta treči raj zarajala, Je Lenčica ha barata: „Oj čej si, kralič, ti doma, Da te niščer ne pozna ?“ 135 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! „ s Jaz sein kralič tam doma, K so v belam hradi line tri, K so v belam hradi line tri, V anej si že stala ti.““ 140 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! „ „ Al bi poznala svojha moža, Al bi čej pred te peršet?“ „Mene se pa le taku zdi, Da zda z menoj hovori.“ 145 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! „Oje, joje, kral Matjaž, Al te Turči spoznajo, Al te Turči spoznajo, Saj ti lebn kne šenkajo.“ 150 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! „„Še en bart zarajejva, Prot konjči se zasučiva, Jaz bom potehnot te sebo Na mojha konjča hitreha. 155 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Jaz bom pa sedu na konja No bom potehnol te sabo. Al sekam jaz na pravo stran, Se derži ti na levo stran. ““ 160 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Matjaž pa sede na konja No potehne jo sabo, No potehne jo sabo, Turči se za njim uspo. 165 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Dve barti hor no dol leti, Hromada Turkov že leži; Trečo bart on perleti, Ko ana sameha dobi. 170 Oj bohme, bohme, kral Matjaž 1 Trečo bart on perleti, Ko ana sameha dobi: „Tabe šenkam lebn tvoj, Tabe šenkam lebn tvoj! 175 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! Da boš mol povedati, Kak Matjaž je korenjak, Kak Matjaž je korenjak, Med vami ni obeden tak!“ 180 Oj bohme, bohme, kral Matjaž! manjka v © — 149 © ne — 156 bom pa] 33 bom — 157 No bom] Bom — 156, 157] © = 158, 159 — 161 pa sede] 33 je sedu — 162, 163 No potehne] © Je potehnu — 161—163] © Sta še en bart zarajala, * Proti konjči še zasu¬ kala, * Je potehnou jo sebo — 164 39 jim — 168, 171 58 Tretjo — 173, 174 Tabe] © Tebi pa — 179 © nobeden. Pesem je dosedaj bila trikrat natisnjena: Hermann I. 263; Kuhač IV. 1505 in Scheinigg; ti natiski se skladajo več ali manj s prepisom ©. V Schei- niggu se nahajajo te-le važnejše drugačnosti od ©: 16 Je . . . spal] spi — 19 v vojsko] na vojsko — 24 naročol] zaročil — Strofa 12. (v. 61—65.): V Turski gvant se naredi, * in skokoma on prileti, * V Turčijo globoko * Pred hišo pred cesarjevo — 84 tri barti zaverti] tri barti zatoči (str. 16.). Kakor je torej iz natiskov in iz prepisa © razvideti, pozabil je Majar pozneje na dostavek v V O. XVI. B. 19 (v. 141 — 145). — Melodijo podaje Kuhač na navedenem mestu. 18 I. Pripovedne pesmi 4. 4 . (,,Pel;i baba iz Broda“.) Vivat, vivat kral Matjaž, Kir lep% kron% ti imaš, Prelepa kralj - Matjažov^. Piso je mo turški čar, 5 Da na so vojsko naredi. Nazaj je piso kral Matjaž: ,,Počakej mene en rnajhin čas, En majhin čas, tri celi (in) dni. Moje puške nes^ pucani, 10 Moje sable nes% brusani, Moji hlapci s:i vsi bosi, Moji kojni nis^ hraneni.“ Š njim je šo se vojskovat: Ta pervi pot se okul oberni, 15 Turku po vojske povali. Ta drugi pot se okul oberni, Premagu je turškoga čara, Turškoga čara vojsko so. Šo je mimo negove mlade Lenke, 20 Okrado je mo negov^ mladij, Lenkij, Prelep^ kral-Matjažovij. Deleč je odpelo j%, Deleč noter u Turčija Pod ta lip% zelen^. 25 Peršo je kral Matiaž, Doma ni nešo negove mlade Lenke. Ta stara mati per peči sedi, •Še se prov gerdo derži: „Kaj ti pravim, kral Matjaž, 30 Tebi je Lenka vkradena. Krado je j^ turški čar, No deleč je odpelo j^, Deleč noter u Turčija, Pod ta lip^ zelen^,.“ 35 Še mi tako pravi kral Matjaž: „Ker je j% kro, ta ni storo prov.“ Pošlo je po miniški Žnidarji, De s^, mo strili miniški gvant. Lepo s^ ga odpucali, 40 Odpucali, odštucali, Strili miniški gvant. Kliče k sebi hlapca soja: „Le sem pedi, hlapec moj! Perpelaj mi mojga kojnčika, 45 Ta kojnčika ta prajnčika, Kir nij nigdar pio merzle vode Jino nij jedo drobne otave: Pio je sladko ipavčin^, Zoblo je rumena šenicij.“ 50 Perpelo je nemu ta kojnčika, Ta kojnčika ta prajnčika. Sedo je gori nemu, Še mi premočnu leti, De mi z podkovi ogen veršči. 4. Iz VO. II. 9 — 12. — Vraz jo ima najbrž od Budeža. Prepisal jo je po svoje ter dijalektične oblile najbrž sam spravil vanjo. — Nahaja se v nji več nedoslednosti in štajerščine: kral, — kralj, Matjaž — Matiaž itd. Včasi je e z naglasom v pisavi tako zalit, da se ne ve, ali je brati e ali i. Vprašaje in besede v oklepih je pristavil že Vraz. Verz 24. in 34. se je prvotno glasil: Pod zelena lipic^. Verz 24. je Vraz prepisal: Deno ni resto negove mlade Lenke, a na strani I. Pripovedne pesmi 5. 19 55 Peršo je u t§, Turčija Pod t% lipg, zelena, Kir Turki z Lenkij. rajajip Taku je pravo kral Matjaž; „Po čim te raje plačujete?" 60 Segno mi j u varžet soj, Podaje unke rumen zlat, Šo je z Lenko rajati. Ta par % pot se z Lenko obernl, Vergo je jq, za kojnca zad, 65 Še mi je šo ž njo damo. So je mimo mlade birtine. Mlada birtina na pragi stoji, Taku ji mi kral Matjaž go¬ vori : „Pernesi je (?) mi polič vina, 70 Polič vina ali dva, Bq,ma pila z vrdncam obedva. “ Še mi je prašo: „(0 Len- čic%), Al pa ti mene poznaš ?“ „„Kako je (de ?) jez te bom poznala, 75 Kir te jez nigdar ne vi¬ dela. “ “ Segno je u varžet soj, Pokazo je perstan zlat. Še mu tako Lenka govori: „Oštucanec, odpucanec, 80 Kdo je ti ta moj perstan dau?“ Tako mi ji kral Matjaž go¬ vori: „To je perstan toj jino moj, Ki smo se midva poročali!" 5 . („Iz sela Gerovo u gosp oslini Čubar“.) Še se je ženio kralj Matjaž, Prelepo ženko kir je vzeo, Lepo mlado Jelenčico, Pravo istarsko deklico, 5 Kralja Matjaža ljubico. Malo noči je pri njo spao, Malo noči, le tri noči. Vkradli su mu jo Turki hudi, Preterdo so jo oklenoli, 10 Z sobom so jo odpelali Notar v Turčijo doboko, Valje do čara turskoga. Perleti drobna tičica, Trikrat klofarno obleti, pripisal besedo nešo s vprašajem. Ta verz kaže, da je pesem prepisal iz boho¬ ričice, kjer je stalo nefho, a je pač bilo slabo pisano, kakor tudi prva beseda tega verza. Verz 48. se glasi v Vrazu: Pio je sladko ipavčine. V v. 61. bere Vraz nuke in besede seveda ne razume; brati je unke = unkaj, venkaj. — Tudi Dainko ima v „Posvetnih pesmih 11 na str. 147. in 148. pod naslovom ,,Vogri na krala Matjaža“ pesem, katere 1. verz slove začetku naše pesmi po¬ dobno: „Živi! živi! Matjaž kral! “ a Dainkova pesem je sicer umetna krpucarija. . 5. Iz V O. II. 1 — 4. — Vraz jo ima najbrž od Ant. Rudeža, ker je do- tičnim listom na čelu pripisano „v Ribnici 11 . Prepis Vrazov kaže mnogo nedo¬ slednosti v jeziku; vidi se, da je Vraz hotel dati pesmi dijalektično obliko. 20 I. Pripovedne pesmi 5. 15 Na sredno klofarn obsedi, Še mu je zapela prelepu: „Golen, golen,'O kralj Matjaž! Ti druge dežele miriš, Sam svojo na miru pustiš! 20 No kaj so ti storili Turki hudi, Ki so ti Jelenko vkradili ? Preterdo so jo uklenuli, • Z sobom kir so jo pelali, Notar v Turčijo doboko, 25 Valje do čara turskoga.“ No kaj je storio kralj Matjaž, Šao je v skrinjo malano, Oblekao se je v turski gvant, Pokrou mu je barete tri, 30 K’ jimajo vsi Turki hudi. Prepasao je svetlo sablico, Ka je (u) kačjen strupu ka¬ ljena, Hudim Turkom namenjena. Šao je doli v štalico, 35 Spio je sladko rebulico, Vun (mu) ga je spelao konja morča, Ki ni sedam let priježen bio, No ga prot suncem zaverti, Po ravnim polji zaderči; 40 No kamer z njim daleč derči, Valje do čara turskoga. Tam stoje lipce tri: Pod to srednjo lipco rajaju Z lepum mladum Jelenčicu. 45 „Po čem leti raje plačujete P Al jih po belih tolarjih, Al jih po zlatih rumenih, Al jih po to drugo zaltovo ?“ „„Mi lete raje ne plačujemo 50 Po tih belih tolarjih, Jih ne po zlatih rumenih, Je ta dnar to drugo zaltovo."“ On 'hitro v’ aržet poseže, Na mizo vrže drake tri. 55 Trikrat od mize odlete, Pred turskim čarom obleže. „Pa bogme, bogme, bra¬ tec ti! Ki si ti ta danar dobio, Ki je poprej Matjažov bio ?“ 60 ,, „ Jez sam kralja Matjaža dol djao, No sam ta danar od njega pobrao."" „Ge si ti kralja Matjaža dol djao, Zdaj ti šenkamo raje vse tri." „„A1 je meni zdaj erlaubano, 65 Z to divojkov rajati P" “ „Le raji, raji, bratec ti! Al glej, da spota ne dobiš. “, Še je on malo rajao s njom, Trikrat zasuknu pod ruku, 70 V neder je vergu persten zlat, Ki je poprej Elenkin biu: „Primi se men za desnu ruku, Opri se na levu nogu, Te bom potegnu za sobom." 75 Se prot suncu zaverti, Devetim Turkom glava od¬ leti. Sam turski car se je pod mizum skriu. An drugoga zgledujejo, Med sobom pomenkujejo: 80 „Da bi zlodi naše oči vzeu ! Ki ga poznali nismo mi: Sam kralj Matjaž je pri nas biu. Mi smo ju vzeli z silnom vojsk um, On ju je z junačkom rukom: 85 Zdaj nam je storiu velik špot!“ < I. Pripovedne pesmi 6. 21 6 . („U Polanskom narečju“ y Belih Kranjcih.) Kralj Matiaš, kad se je ženio Za prelipu Jelenu divojku, Istriansku virnu ljubu svoju, On ju biše skoro izprosio. 5 Malo ju je vrime uživao, Malo vrime, za same tri noči. Eto Turci na njega udriše, I Jelinu njemu ukradoše, Priterdo ju oni okovaše, 10 1 sa sobom jadnu odvedoše Na daleko u tursku deržavu, Ter je čaru oni darovaše. Maleno je vrime postanulo, Doletiia tiča lastovica, 15 Proletila trikrat oko grada, Pak še side na verh bila turna. Ona j’ kralju lipo zapivala: „Kamo, kralju, sad tvoje ju- načtvo, S kojim tuja ti kraljestva miriš, 20 A tvojega u nemiru pustiš ? Nu poslušaj, kralju Matiaše! Sto su tebi Turci učinili, Janičari, da je Bog ubio! Virnu ljubu tebi ukradoše, 25 Priterdo ju oni zakovaše, I s sobom ju oni odvedoše Na dal eku u tursku daržavu, I čaru je oni darovaše." Kad je kralju glase razumio, 30 Sve je misli v jedno po- stavio: Še otvori škrinju namalanu, I obuče turačku odoru, Pa pokrije tri kape carljene Po hadetu Tur.cih janičarah, 35 Tere ide doli u pivnicu, Napije se sladkom rubilji- com. Pa pripaše britku sablju svoju, Kojano je zlatom okovana, U otrovi zmije okaljena, 40 Nevirnikom Turkom name¬ njena. Pak izpelja vranca konja svoga, Koi njemu u potaji biše I na kome nitko ne sidjaše, Jur je prošlo sedam godinica. 45 I zaside vranca konja svoja, Ubode ga srebarnom ma- muzom, Pa poleti kano sokol sivi Po ravnome polju širokome. Ide junak kralju Matiaše 50 Pivajuči, konja igrajuci, Ide kralju u tursku daržavu, Tja do turskog čara silenoga. Kada dojde k čaru turač- komu, Onde najde tri visoke lipe, 55 I pod sridnjom Turci tan- cajuči S lipom mladom Jelinom divojkom. 6. Iz VO. II. 4 — 8. — Tudi to pesem je dobil Vraz najbrž od Rudeža; a prepisal jo je po svoje in ne prav dosledno. V verzu 117. je pisano vraži se le, vzprejeto verzijo pa je Vraz pripisal s vprašajem samo na strani-, najbrž je tudi ta pesem prvotno pisana v bohoričici po človeku, ki ni v pisavi dobro raz¬ ločeval s, z, š, i. — Pesem je dokaz, da prehajajo ne samo hrvaške snovi k Slo¬ vencem, ampak da se tudi nasprotno godi. 22 I. Pripovedne pesmi 6. Kad je kralju ovo ugledao, Lipo jim je junak besedio: „Kažite mi, age i spahije, 60 I gospodo paše i veziri! Kako lipe tanci vi plačate: Al plačate srebarnimi škudi, Al z lipimi zlatimi dukati, Ali z novci lipim rušpiami," 65 „ „Mi te igre tanci ne plačamo Nit z bilimi srebarnimi skudi, Nit z žutimi zlatnimi cekini, Nego z novci lipim rušpi- ami.“ “ Kad je kralju ovu razumio, 70 Stavi ruku u. svoju dolamu Te izvadi tri zlate cekini, Ter je baci na tarpežu Tur¬ kom. Tri puta su z tarpeža skočili, Tretji put su pred cesara pali. 75 Kad su novci Turci zagledali, Oni su mu tiho besedili: „Boga tebi, mili pobratime ! Odkud tebi ovi lipi novci, Koji jesu jur popria bili 80 Matiaša, kralja ugarskoga?" Odgovara kralj Matiaš lipo: „ „ Vira moja, čestita gospodo! Ja sam kralja iz konja bacio, 1 novci sam njemu ugra- bio.““ 85 Veli njemu vlastela Turačka: „Ako si ti kralja umorio, Mi demo te lipo darovati I tri tanci tebi prikazati." Kralj Matiaš lipo odgovara: 90 Jeli lestih meni zaigrati I tancati z Jelinom divojkom, Vernom ljubom kralja Ma¬ tiaša ?““ Turci lipo njemu govoraše : „Igraj, igraj, koliko je tebi drago! 95 Neg se čuvaj, mili pobratime, Da kakove sramote ne naj¬ deš." Tad je začel z Jelinom tancati I š njum se je trikrat okrenuo, Pak njoj varže zlat parsten u nedra, 100 Koi pria Jelinin je bio. Pak njoj kralju tiho besedio : jjPrimi me se za desnicu ruku, I upri se na lievu nogu, T)a te morem jaodniti so¬ borci." 105 Pak izvadi britku cordu svoju, T š njome je jednom zamah- nuo, Devet Turkom odsiče se glava, A car se je pod tarpeži skrio. Pak zaside vranca konja svoga, 110 I poleti kano lastovica, 1 pria je doma doletio, Neg da bi ga veter odnesio. Jedan drugog Turci tad gle- daju, I med čudom zabljeni ostaju, 115 Ter za čudom poslie govore, Svoje oči proklinjaju gore: „Naše oči, da bi vraži zeli, Koje njega nisu poznavale, Kad ovdi on med nami biše 120 I z Jelinom ljubom on tan- caše. To je naša velika sramota, Da mi silnu vojsku podi- gasmo, Kada njemu Jelu ugrabismo, On je nami sam z junač- kom rukom." 125 To junačko Matiaša dilo, Onda j’ bilo, sad se spo¬ minjalo. Kralju budi pisma na po¬ štenje, A nam dao Bog zdravije i veselje! I. Pripovedne pesmi 7, 8. 23 7 . (Ziljska od St. Štefana.) [Odlomek.] Liepa je krona vogrska, Pa še liepša je Matijava, Matijava, Matjašava. Matjaš ma konja frišniega, 5 Pa turšcem osiadlaniega. Spodnje pa ga daleča U to dežeio turkavo. Tan mi dva Turka rajata, Mlado Lenko zpravažata. 10 Matjaš je barao Turka dva, Oj Turka dva noj godce tri, Kak bi ti raji draji bli? „Jeni so pa svvietlem tolarju, Druji svietlo rumeno (?); 15 Pa še Lenkin je najdrajši, Ki ne smiemo ga derlau- bati.“ Matjaš je dure gre odpro, Po peci mi je dou podro. 20 „Drži se na pravo stran, Jaz bon sieka na lievo stran. “ 8 . (Ziljska.) [Odlomek.] Lepa je krona vogerska, :Matjaž ma kojnča frišnega,: Še lepši je Matijaua, 5 :Po turščan obsedianega.: Matijaua, Matjažaua. 7. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XV. 82. Za črtico pomišljajev po verzu 16. je opomnil Vraz to-le: Stariča, hoja mi ovaj komad pevaše, nije znala dalje pevat vredno te prestade, dodavši još te dve varste, od ho jih se za parvu čini, hao da ni nespada simo. — Nekritično je ta odlomek priobčil Scheinigg 89, hi podaje namesto: 6 spoduje] jezdi — 14 svvietlo rumeno] po zlatu rumenem (kar Pa vtegno pravo biti) — 16 ki ne smiemo ga] Ga ne smemo — Poslednji dve strofi je Scheinigg izpustil, a vendar spadata obe h pesmi o Matjažu; za¬ stran prve glej zgoraj Majarjevo varijanto iz Žabnic (št. 2.), verz 55. in 56. 8. Zapisal M. Majar.— Iz VO. XVI. B. 15. Natisnil jo je že v pismeni (?) slovenščini Scheinigg 90, kjer pravi, da se poje v Ukvah in na Ziljskem, ter poslednja dva verza, hi sta očividno od drugod zanesena v pesem, nado¬ mestil s pikami. 24 I. Pripovedne pesmi i). |:Turči pod gradam dirjajo,: Oni po gradi Ižtajo, j:Po miadej Lenči barajo.: Po miadej Lenči barajo. 10 Le letejte, le letejte, Ona je že v Gracu kelnarca. Kralj Matjaž v turški ječi. 9 . (Goriška.) Oj kralj Matjaž, oj kralj Ma¬ tjaž, Prelepi kraljic ogrski, Trikrat s Turkom na vojski biu, V četrto je le vlovljen biu, 5 V ta temni turen vržen biu. Še pride Turka kralja hči, Naj mlajši hči Margetica. Ga v okenci zagledala, Se v njega je zagledala. 10 Tak reče mu Margetica: „0 kaj ti pravim, kralj Matjaž, Prelepi kraljič ogrski! Še danes živ boš ti ostoh, Ti jutre Turk bo glavo vzou. 15 O kaj ti pravim, kralj Matjaž, Prelepi kraljič ogrski! Kaj boš ti meni Iona dah, Jez ti bom turn odpirala, Te ’z temne ječe rešila." 20 Tako ji reče kralj Matjaž: „ Jez ti bom dah srebra, zlata. Če boš mi turn odpirala." Tak ona mu odgovori: „Srebra, zlata mi treba ni, 25 Šaj ga imam več po smeteh, Ko ti imaš ga po gradeh.“ Še to ji reče kralj Matjaž: ,,Oj Turka kralja mlajši hči, Narmlajši hči, Margetica, 30 Kaj boš pa Iona prašala, Če turn mi boš odpirala ?“ „0 kaj ti pravim, kralj Matjaž, Prelepi kraljič ogrski! Jez druz’ga ne bom prašala, 35 Ko tebe, lepi kralj Matjaž." „0 kaj ti dem, Margetica, Le ta ne bo, ne more bit’, Le ta ne more se zgodit’: Doma imam svojo ženko, 40 Tri mlade sinke imam ž njo, Mi turen boš odpirala, Med njimi se boš zberala." Margefca šla je v belo klet, Vtočila vinca trojnega, 45 Ž njim Turke je napijala. Pripomnja. Isto snov, kakor zgoraj podane pesmi (1 — 8) opeva tudi kaj- kavska pesem, toda ne o Matjažu, ampak o kraljeviča Marku; išči je v pesmih o tem. 9. Zapisal M. Trnovec. — Iz Torbice jagoslavjanske mladosti III. 66—07. i. Pripovedne pesmi 9. 25 Tako jeh je napijala, De so trdo zaspavali, Na črno zemljo padali. — Še ključe je poberala, 50 Matjažu turn odpirala. Marget’ca vzela konjčku pet, Na tri je dela dost blaga, Dosti zlata, dosti srebra. Na druga dva se vsedeta, 55 Prehitro se zasukata, ’z Turčije ven zadirjata. Še kam predeleč dirjata, Do ’n’ga kovača mladega: „Le gore, gore, mlad kovač! 60 Prekovi mojih konjčku pet, In služi toj prelepi Ion, Prelepi Ion, sto zlatih kron. Obrni krempeže naprej, De bojo Turki mislili, 65 V Turčijo notrka so šli." — Matjaž z levico Ion dajau, Z desnico glavo proč mu djau. Še kam predeleč dirjata, Do 'nega brivca mladega: 70 „Oj gore vstani, brivec mlad, Obri kraljiča mojega, Matjaža kralja lepega, In služi toj prelepi Ion, Prelepi Ion, sto zlatih kron. “ 75 Matjaž z levico Ion dajau, Z desnico glavo proč mu djau. Še kam predeleč jezdita, Do Donave prjezdita. Še kralj Matjaž tak govori: 80 „Kako bo zdaj, Margetica, Kod bova črez posavala, Kod Donavo prplavala?" — Margefca vzeme prsten zlat, Na sred vode ga zapodi, 85 In koj se voda razdeli. Sta srečno črez posavala, Sta Donavo prplavala. Tam so pastirje pasili, Pri čredah so se igrali. Še reče jim Margetica: „Kaj pravim vam, pastirje vi, Ko Turki pridejo za nam’, Vas bojo prašali: „Kako Prplavala sta Donavo ?“ Povejte jim, pastirje vi: „Za vrat sta kamnje vezala, Šta Donavo prplavala. “ Za njima Turki pridejo, — Ko trave ’n listja jeh je bdo — Pastirje vprašajo: „Kako Prplavala sta Donavo?" Pastirje jim odgovore: „Za vrat sta kamnje vezala, Sta Donavo prplavala." Za vrat si kamnje vezali, Se v Donavi potopili. Še kam predeleč jašeta, Do doru mi prjašeta, Do doru kralja samega, Matjaža kralja lepega. Njega gospa v okni stoji, In kliče k sebi tri sini: „Sinovi moji, lejte sam, Šotenko oče pelje dam." Še kralj Matjaž tak govori: „Sotenka moja ona ni, Mi Bog jo dau za angelja, Mi turen je odpirala, Iz ječe me je rešila." Matjaža so sprejemali, Margefco nič obrajtali. In ona zjoče se hudo: „Kako bo z mano, oh kako, Naprej ne vem, nazaj ne smem!“ 90 95 100 105 110 115 120 26 I. Pripovedne pesmi 10. a. 125 Al kralj Matjaž tak govori: Turškega kralja mlajši hčer. „Le sam, le sam, Matjažič Vzemi jo za nevestico, mlad! 130 Je turen mi odpirala, Prpeljau sem Margetico, Iz ječe me je rešila." Matjažič vzeti Margetico Za ljubo si nevestico. 10 . (Gorenjska.) a. Redakcija 1. O Matjaž, o Matjaž, Lepa je krona ogerska! Trikrat je na vojski bil, Četerti krat je vlovlen bil. 5 Notri je bil let in dan, De ni vidil beliga dne Ino sonca rumeniga. On ni vidil drugiga, Kakor mlado Marjetico, 10 Turškiga čara mlajši hčir, Ona je k nemu tekala, Kratke čase delala. Tako j* rekla Marjetica: „Ak me češ, Matjaž, uzet’, 15 Jest te čem rešit z’ ječe/ „„Le-to ne bo, ne more bit’, Jest imam doma svojo gospo, Trikrat je lepši, kakor ti, Trikrat je mlajši, kakor ti. 20 Jest imam doma brata mlaj- šiga, Matjaž, kakor jest, Krono ima lepo, kakor jest. Jest te očem Matjaž dat’, Ak ga, Marjetica, očeš uzet’.“ “ 25 „0 vera, vera, Matija!" „„0 vera, vera, Marjetica, Turškiga kralja mlajši hči!“ “ „0 čakaj, čakaj, Matjaž, De pride š’nt Marjeten dan: 30 Naredila bom velke gosti, Bom Turke use upijanila Ino svojga očeta stariga. Potlej bom ukradla kluče tri, Perviga od kojnske štalice, 35 Drugiga od svetle kamrice, Tretiga od veže zdlej: Iz kamre bom uzela zlata ino srebra, Kakor sva velika obedva; Iz štale bom spelatakonje tri. “ 40 Marjetca komej čakala, De pride š’nt Marjeten dan. Naredila je velke gosti, De je Turke use upijanila Ino svojga očeta stariga. 10. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. XX. S; pisala jo je tam ne zel6 vajena rola v bohoričici, najbrž za A. Smoleta. Pisalec je včasi zamenjal zna¬ menja za s, z, š, ž in stavil včasi ai za aj. Gori sem jaz tiskati dal tako, kakor je treba brati, namreč: 14 uset’ — 37 usela — 47 slata —53 žlužel, in besedo Matjaž, Matijaž, v kateri stoji večkrat š za ž; 19 mlaiši. V v. 35. je veže zdlej pač brati -veže zdolej pod tumom). I. Pripovedne pesmi 10. 6. 45 Potlej je ukradla kluče tri, Ino je spelala konje tri. Na enega je djala zlata in’ srebra, Potle pa usak na enga sedeta Ino prehitro dirjata. 50 Kir prov deleč prideta, K’ temu kovači starimo: „Gori, gori, stari kovač! Boš služel dober Ion, sto celih kron, Pojd nam prekovat konje tri: 55 Narpred oberni kram peze, Nazaj oberni glatko kov.“ ' Na konje hitro sedeta, Do vode Donove dirjata. Tako je rekel Matijaž: 60 „Kaj bo zdej, Marjetica, K’ čes vodo ne moreva ?“ Z’ roko je vergla perstan zlat v Donovo, Potlej sta srečno preplavala. Za nima gredo Turki hudi: 65 „„Nazaj, nazaj, Marjetica, Turškiga čara mlajši hči!““ Turčini prašajo : „Kako sta vodo preplavala ?“ Marjetca tako pravi: 27 70 „„Kamne si na vrat per- vežijte, Tud vi lohko vodo pre¬ plavate." * Turki so si kamne na vrat pervezali In se usi potopili. Peršla sta pred Mathjažov beli grad. 75 Matjažova gospa v’ okno stoji: j,Naš Matjaž že drugo ženo pela, Trikrat lepši, kakor jest, Trikrat je mlajši, kakor jest. “ Matjaža so sprijemali, 80 Marjetco gerdo gledali. Pravi Marjetica: „Kaj čem jest, kako čem jest? Naprej ne vem, nazaj ne smem!“ „„Le-sem, le-sem, Matjaž 1 bratec moj! ■ 85 Perpelal sim ti lepo gospo, Turškiga čara mlajši hčir.““ Ta čas po farja pošlejo, De jih precej undukaj po¬ ročijo. b. Redakcija II. O kralj Matjaž, o kralj Matjaž, O lepa krona ogerska! Trikrat je že na vojski bil, Ceterti krat je vlovljen bil, 5 Je v turško ječo veržen bil. V nji bil Matjaž je let’ in dan, De vidil ni dne beliga In sonca ne rumeniga, De vidil ni tam drugiga, 10 Kakor mlado Marjetico, Po ti predlogi, ošividno pisani po narekovanju in ne po petju, so na¬ rejene : 1. Prešernova redakcija (b), pisana od njega samega v V O. XX. 6. Za¬ nimivo je, da je Prešeren izpustil v. o'J — 73. ter jih zamenil z enim samim: Na konjih jo preplavata. 28 I. Pripovedne pesmi 10. h. Turškiga čara mlajši hčer. Marjefka k njemu tekala, Mu kratke čase delala. Tako je rekla Metika, 15 Turškiga čara mlajši hčer: „Ak očeš me, Matjaž, uzet’, Te bom rešila ’z voše *) zle.“ Tako je rekel kralj Matjaž: „Le-to ne bo, ne more bit’, 20 Doma imam svojo gospo: Je trikrat mlajši, kakor ti, • Je trikrat lepši, kakor tl. Tud’ brateča imam doma, Doma jest brata mlajšiga: 25 Matjaž je imenvan ko jest, Lepo jma krono kakor jest. Tega ti 'čem, Marjefka, dat, Ak očeš ga, Matjaža, vzet.“ „„0, vera, vera, kralj Mat¬ jaž !““ 30 „0, vera, vera, Metika, Turškiga čara mlajši hčer!“ „„0 čakaj, čakaj, kralj Mat¬ jaž, De pride šent Marjetni dan: Napr&vda vefke bom gosti, 35 Bom Turke vse vpijanila In tud’ očeta stariga. Potlej bom vkradla ključe tri: Od konjskih hlevov perviga, Od hrambe terdne drugiga, 40 Od voše zle bom tretiga; Bom vzela 'z hlevov konje tri, Iz hrambe pa zlata, srebra Kakor velika sva oba.““ Marjeta kornej čakala 45 De pride šent Marjetni dan. Napravda vefke je gosti, Je Turke vse vpijanila In tud’ očeta stariga. Potlej je vkradla ključe tri, 50 Je vzela ’z hlevov konje tri, In djala je na eniga Tolkanj srebra, tolkanj zlata, Kakor velika sta oba. Vsak en’ga pa zasedeta 55 In v skok prehitro dirjata. Kamor predaleč prideta, Kje do kovača stariga: „Le gori, gori, star’ kovač, Plačilo dobro služil boš; 60 Prekovaj nama konje tri, Naprej oberni krapeže, Nazaj oberni gladko kuv.“ Kovač prekuje konje tri, Za vsaciga cekin dobi. 65 Na konje hitro sedeta, Do Donove perdirjata, Na konjih jo preplavata. Peršla sta pred Matjažov grad. Per oknu stala je gospa, 70 Oči si Černe brisala: „Matjaž ženo drugo pelja, Trikrat je lepši, kakor jest, Trikrat je mlajši, kakor jest. “ Matjaža so sprejemali, 75 Gerdo Marjefko gledali. Tako je rekla Metika: „Kaj očem jest, kak očem jest? Naprej ne vem, nazaj ne smem!“ „„Le sem, Matjaž, ti bratec moj! 80 Perpeljem lepo ti gospo, Turškiga čara mlajši hčer, Vem, da ji boš rad dal roko! “ “ Berž pošlejo po mašnika, Zvečer že vkupej spavata 2 ). *) Sic! Prešernu je bila beseda voza (stsl. ,kzaj nepoznana; voše je pač iz besede veže v pr vi priobčeni predlogi posneta. 2 ) S prva: spala sta. I. Pripovedne pesmi 10. c. 29 c. Redakcija III. O Matijaž, o Matijaž, Lepa je krona ogerska! Trikrat je že na vojski biu, Cetertikrat je vlovljen biu, 5 U turško ječo veržen biu. Notri ostau je let’ in dan, De ni vidiu belga dne In sonca ne romeniga. 1 ) On vidiu ni nič druziga, 10 Koker mlado Marjetico, Turškiga čara mlajši hčer. Ona je k njemu tekala In kratek čas mu delala. Tak rekla je Marjetica: 15 „Ak hočeš me, Matjaž, uzet, Ceni rešit te iz voze zle.“ Tako je reku kralj Matjaž: „ „Le-ta ne bo, ne more bit: Doma imam svojo gospo, 20 Trikrat je lepši, kakor ti, Trikrat je mlajši, kakor ti. Doma mam brata mlajšiga: Tega Matjaža ti čem dat, Ak hočeš ga, Marjetca, vzet. “ “ 25 „0 vera, vera, kralj Matjaž 1“ „„0 vera, vera, Marjetica, Turškiga čara mlajši hči!“ “ „0 čakaj, čakaj, kralj Matjaž! De pride šent Marjetni dan. 30 Napravda bom velke gosti, Bom Turke vse vpijanila In mojga očeta stariga. Potlej bom vkradla ključe tri: Perv’ga od konjske štalice, 35 Druz’ga od svitle kamrice, In tretjiga od voze zle. Yun z kamre vzela boin zlata, Žoutga zlata, belga srebra, Kakor velika sva oba; 40 Iz štale bodem spelala Konjiče tri, osedlala.” Marjeta komej čakala, De pride šent Marjetni dan, Napravda je velke gosti, 45 Je Turke vse vpijanila In očeta svojga stariga. Potle je vkradla ključe tri, In je spelala konjče tri. Na enga je djala zlath, 50 Žoutga zlata, belga srebra. Ti druga dva zasedita Ino prehitro dirjata. Kamer predeleč prideta, K en'mu kovaču starimu: 55 „Gori, gori, stari kovač! Boš služiti zdaj ti dober Ion, Boš služiti Ion, sto celih kron. Pojdi nam konje prekovat: Naprej oberni krampeže, 60 Nazaj oberni gladko kov.“ Na konje hitro sedeta, Do Donave berž dirjata. Tako je reku kralj Matjaž: „Kaj bode zdaj, Marjetica, 65 Ak čez vodo ne moreva ?“ Zlat perstan vergla je v vodo, Sta srečno jo preplavala. Za njima hite Turki hudi: ‘) Tiskano: romeniga. 2.. Vrazova redakcija (c) v NPI. 22 — 25. Da jo ima Vraz od Prešerna (prim. str. 203) vso tako, kakor je na rečenem mestu natisnjena, ni verojetno. -t rešeren je res popravljal (pr. redakcijo njegovo zgoraj), a delal vse drugačne verze, kakor so Vrazovi; nemogoče je tudi, da bi bil Kranjec Prešeren napisal: Kamne si so privezali. BO I. Pripovedne pesmi 10. c. „Nazaj, nazaj, Marjetica, 70 Turskiga čara mlajši hči!“ Turki uprašajo: „Kako Preplavala sta Donavo ?“ — Marjetca pravi, govori: „Kamne na vrat privežite, 75 Lahko vodo preplavate. ““ Kamne si so privezali Na vrat, se vsi potopili. 1 ) Prišla sta pred Matjažov grad. Njega gospa v okni stoji: 80 „Le sim, le sim, mladi Matjaž! Mladi Matjaž, preljub moj svak! Drugo ženo Matjaž pelja: Trikrat je lepši, kakor jes, Trikrat je mlajši, kakor jes.“ 85 Matjaža so sprejemali, Gerdo Marjetco gledali. Marjetca pravi, govori: „Kaj hočem jes, kak ho¬ čem jes? Naprej ne vem, nazaj ne smem." — 90 „„Le sim, le sim, mladi Matjaž, Preljubljeni bratec moj! Perpeljau sim ti lepo gospo, Turskiga carja mlajši hčer. “ “ Ta čas po farja pošlejo, 95 De jih koj tamkej poroči. 0 Tiskano: potopoli. c. Redakcija III. Oj Matjaž, oj Matjaž, Lčpa je krona vogerska! Trikrat je že na vojski bil, Cveterti krat je vlovljen bil, 5 V turško ječo veržen bil. V nji ostal je let’ in dan, De ni vidil beliga dne, Sonca ne rurneniga. Vidil ni nič drugiga, 10 Ko mlado Marjetico, Turškiga čara mlajši hčer. Ona je k njemu tekala, Mu je kratek čas delala. Tak rekla je Marjetica: 15 „Ak hočeš me, Matjaž, uzet’, Cem rešit’ te iz spone zle." Rekel je tako Matjaž: „„Pa ne bo, ne more bit’, Doma imam svojo gospo, 20 Trikrat je lepši, kakor ti, Trikrat je mlajši, kakor ti. Doma imam brata mlajšiga, 3. Redakcija v SPKN. IV. 9 — 13. (č). Ta se ne oslanja na Vrazovo, dasi je pozneje tiskana od nje, ampak na meni nepoznano predelano redakcijo nase predloge {red. a). Zdi se mi, da je nepoznano redakcijo rabil tudi Vraz za svoj natisek; ker Vraz piše, da ima pesem od Prešerna, ni nemogoče, da ima tudi, ta nepoznana redakcija Prešerna za očeta. Razvoj bi bil torej tak: a (VO. XX. 8) x ( Prešernova, 1.) b (Prešernova 2.) c ( NPI .) č (SPKN.) Različnosti je v teh treh redakcijah toliko in takih, da seje zdelo najbolje, vse tri v celoti postaviti v to zbirko in ne razkosavati jih v kritičnih opazkah. I. Pripovedne pesmi 10. c. 31 In on Matjaž je, kakor jest, Lepo krono ima, kakor jest. 25 Tega Matjaža hočem dat’, Ak hočeš ga, Marjetica, vzet’.““ — „ O vera, vera, Matjaž! “ — „„0 vera, vera, Marjetica, Turškiga čara mlajši hčer! “ “ —- 30 „0 čakaj, čakaj, Matjaž! De pride Šentmarjetni dan: Napravila bom velike gosti, Bom Turke vse vpijanila, In svoj’ga očeta stariga. 35 Potlej bom vkradla ključe tri; Perviga od konjske štalice, Druziga od svitle kamrice, In tretjiga od voze zle. Iz kamre vzela bom zlata, srebra, 40 Kakor velika sva oba; Iz hleva bom speljala konje tri. “ Marjeta komaj čakala, De pride Šentmarjetni dan. Napravila velike je gosti 45 In Turke vse vpijanila In svoj’ga oča stariga. Potlej je ukradla ključe tri, In je speljala konje tri. Naeniga je djala zlata, srebra, 50 In druge dva zasedeta Ino prehitro derjata; Kadar že dalječ prideta, K enimu kovaču starimu: „Vstani, vstani, stari kovač! 55 Boš zaslužil sto celih kron, Pojdi nama prekovat konje tri; Naprej oberni krampeže, Nazaj oberni gladko kov. “ Na konje hitro sedeta, 60 Do Donave berž derjata. Tako je rekel zdaj Matjaž: „Kaj bo pa zdaj, Marjetica! Ak čez vodo ne moreva?" Zlat perstan vergla v vodo je, 65 Sta srečno jo preplavala. Za njima hite Turci hudi: „Nazaj, nazaj, Marjetica! Turškiga čara mlajši hči! “ Turki prašajo 1 ): „Kako 70 Preplavala sta Donavo?" Marjetica pravi, govori: „„Kamnja na vrat privežite, Lahko vodo preplavate." “ — Turki so kamnja s’ privezali 75 Na vrat, se vsi potopili. Prišla sta pred Matjažev grad. Njega gospa v oknu stoji: »Le “sim, le sim, Matjdž, svak moj! Drugo žšno Matjaž pelja: SO Trikrat je lepši, kakor jest, Trikrat je mlajši, kakor jest. “ Matjaža so sprejemali, Gerdo Marjetico gledali, Marjetica pravi, govori: S5 „Kaj hočem jez, kak hočem jez? Naprej ne vem, nazaj ne smem! “ „„Le sim, le sim, Matjaž, brat moj! Pripčljal sim ti lepo gospo, Turškiga čara mlajši hčer."" 90 Ta čas po popa pošljejo, De jih koj tamkej poroči. *) Tiskano: prašaje. 32 I. Pripovedne pesmi 11. a, b. Smrt kralja Matjaža. 11 . (Gorenjska.) a. Redakcija I. Tam me stoji lipca zelena, Pod lipo špainpet usok na¬ stlan Z’ blazinam in z‘ tuhinjam. K’ njemu je prišla Alenčica, 5 Njega mlajš sestričica: „ Kaj te prašam, Mathiaš! K’tere rane te narbel bole, Al te obsekane, al te ob- bodene ?“ Tako je rekel Mathiaš: 1Q „„Te obsekane me bel bole, Te obbodene me bel more; Obsekov me je španski kralj, Obbodu meje princ mlad.““ Toko je rekla Alenčica, 15 Njega mlajš sestričica: „A1 ti nisim pravla, Mathiaš, Ne hod k moškim ženam v’ vas. Moške žene, te so drage, Ne za bele tolarje, 20 Ne za zlate rumene. So le za kraljeve glave. On se za nje boje!“ b. Redakcija II. Tam mi stoji zelena lipica, Pod lipo pa nastlana po¬ steljen Z blazinami in z tuhinjami, Na nji pa kralj Matjaž leži. 5 K njemu je peršla Alenčica, Njega ta mlajši sestrica : „Kaj te prašam, kralj Matjaž ? Ktere rane te nar belj bole, Obsekane al te obodene?" 10 Tako je reku kralj Matjaž : „„Te obsekane me belj bole, Te obodene.me belj more: Obseko me je španski kralj, 11. Tako se nahaja ta pesem v VO. XXI. G. 16 17 zapisana po pisanja ne zelo vešči roki, katera tudi v svoji bohoričici ne razločuje s in z, š in i, in ai stavi namesto aj. V zgoranjem natisku je postavljeno v tem oziru to, kar se dandanes piše; opustila seje namreč pisava-, žpainpet — 5 mlaiš. — V. 21 je napak, pisano: kraljeva. Od iste roke najbrž je v VO. XX. 5 drug prepis, ki se od zgoranjega razločuje v tem: 1 mi — 3 z’] s’ — 5 mlajš — (i Matjaš — 7 bole — 8 obsekane . . . obodene — !1 Matjaš 10 Obsekane . . . bole — 11 obodene— 12 Obsekov — 13 Oboduv —16 Matjaš — 21 kraljeve glave. St. Vraz jo je v VO. XVIII. 17 prenaredil tako, kakor jo podaje zgoraj redakcija II. I. Pripovedne pesmi 12. 33 15 Tako je rekla Alenčica, Možke žene, te so drage, Njega ta mlajši sestrica: 20 Ne za bele tolarje, „A1 t’ nisim prawla, kralj ■ Ne za zlate rumene, Matjaž, So le za kraljeve glave, Ne hod k rnožkim ženam A se za nje bojvat boje." w vas: 12 . (Gorenjska.) Stoji, stoji mesto belo, Celje lepo in veselo, V’ Celji lipica zelena. Tam je posflja narejena, 5 Mehko .pernice zrahljane, Belo rjuhe se oprane, In blazine in odeje So iz drage turške preje. Tam leži pri belim dnevi 10 Kralj Matjaž, bolnik kraljevi: K’ lepi Bobnarci je lazil, Dokler ga je Bobnar spazil, Ga obodel mož serditi, De ne bo več zdrav morbiti. 15 Ves obezan, ves kervavi Kralj Matjaž sestrici pravi: „Rane mi poglej skeleče, Al’ so Černe, al’ rudeče. Ak’ rudeče so,“ ji reče, 20 „Naj kdo po zdravnika teče, De mi grenko smert odverne; Ce so moje rane Černe, Sestra! več ne bo mi bolje, Pošlji mi po sveto olje." 25 „0h, do serca so skopane, Černe, bratec, tvoje rane! Vedno, kralj, sim te svarila, Ne lotit’ se žen prosila: Serčne rane žene ptuje.“ 30 Kralj Matjaž tak’ beseduje: „Tol’ko Bog daj zdravja meni, Da bom vas šel k’lepi ženi!“ Te besede še ni 'zrekel, Pot mertvaški je pritekel. 35 Zazvoni po Celji celim: S petimi v’ zvoniki belim Per Šempetru so zvonili. Bobnar bil je pri kosili. Mlada Bobnarca ga praša: 40 „Kdo jevmerl, de se razglaša Glas zvonov po Celji celim, V’ Petrovim zvoniki belim 12. „Iz g. Smoletoviga zbira, predelana, kolikor se je treba zdelo“. KG. III. 98—101. Predelal, da skoraj popolnoma' prelil je pesem Prešeren. Taista je potem tako ponatisnjena večkrat ; glavni ponatiski se od zgoraj podane ver¬ zije, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in neke manj važne oblike, raz¬ ločujejo v tčm-le: 1. Vraz, NPI. 26 — 28: 5 Mehko — 15 obvezan — 20 zdravnika] vrae- nika — 30 beseduje — 40, 44 vmeru (kar je očividno brati dvozložno, pa se z ritmom ne zlaga ) — 71 beživa — 72 dobijo. 2. SPKN. IV. 5 — 8: 8 drage turške] turške drage — 62 Mlado] Svojo — 68 ptiča. — V VO. XX. 1. in 2. se nahajata dva prepisa, v katerih je verz 62. pre¬ drugačen tako: Prešestvavko nepošteno, v 76. pa tako: Prešeštvavke nepoštene. — Melodijo te pesmi podaje Kuhač IV. 1506. 3 34 1. Pripovedne pesmi 13. a. De zvonov petero poje?" ,Vem, kdo vmer’1 je, serce moje! 45 Preden prišle stare leta, Kralj Matjaž je šel iz sveta; Tmu pojo zvonovi naši." Bobnarca tako se vstraši, De ji žlica ’z roke pade. 50 Bobnar praša žene mlade: „Kaj t’ je padla ’z roke žlica ? Al’je uj’c bil, al’ sin strica, Je merlič bil žlahte tvoje?" „Ni merlič bil žlahte moje, 55 Ni bil uj’c, ni sin bil strica ; Mi je padla ’z roke žlica, Ker sva skupej se učila In o v’ cerkev skup hodila." Bobnarju se jeza vname, 60 V’ roke ojster nož uzame In zabode svojo ženo, Mlado ženo nepošteno. Ko je ženo svojo vmoril, Tako k’ hlapcu je govoril : 65 „Hitro, hitro, hlapec zvesti! Dalj ne smem ostati v’ mesti, Obsedlaj berž dva konjiča, Tako hitra ko dva tiča, En’ga zate, en’ga zame, 70 Verzi torbico čez rame In beživa pri ti priči, De me ne dobojo briči." Hlapec pravi ino reče; „To mi v’ glavo iti neče, 75 Bežat ’z doma zavolj žene. Zavolj žene nepoštene!" Lambergar in Pegam. 13 . (Gorenjska.) n. Vodnikova redakcija iz l. 1807. Tam beli Dunej mi stoji, Je v’ sredi mesta tralica, Na Duneju kaj se godi, 5 Na trati raste lipica, Me dobro poslušajte vi. Dunej hladi nje senčica. Pripomnja 7c pesmim o Matjažu. Kralj Matjaž je v narodnih pesmih prevzel tudi ulogo godca pred peklom; zato primerjaj spodaj pod naslovom ,, Godec pred peklom“ priobčene pesmi. Tudi sicer se še imenuje v narodnih pesmih; glej stvarno kazalo. — 0 Matjaževih pesmih je pisal S. Rutar v dunajskem „Zvonu“ V. leto (187ff) 138 ns. pod naslovom „Kralj Matijaž v slovenskih narodnih pesmih in pripovedkah 11 , a ne popolnoma kritično. Iz njegovega spisa je vredno tukaj zabeležiti to-le: „Že frijulski zgodovinar Nicoletti piše v sredi šestnajstega stoletja o Tolmincih, da radi prepevajo Matijaža: „„Usano essi cantare in versi ne’ varii modi delta toro lingua le lodi di Christo e de’ Beati, nonche di Mattia re d’ Ungheria e di altri celebri personaggi di guella Nazione.“ 13. 1. Zgorenja pesem je (razen tiskovne hibe v verzu 44 nodil za podil, 1)1 očes za očes) natisnjena tako, kakor je objavljena v knjižici: Der Turnier zvoischen den begden Rittern Lamberg und Regam. Ein krainerisches Volkslied I. Pripovedne pesmi 13. a. 35 Pod senco miza rumena, Okoli mize stoli pa, Sedi na stolih gospoda. .10 Med nimi cesar govori: „Po moji misli se mi zdi, Kralestvu našmu glihe ni.“ Perdirja Pegam in driči, Ošabno tako govori: 15 „So prazni vaš pogovori!“ Naprej še Pegam govori: „Kar pravim vam, gospodji vi ’ — Cesarja vun tud ne spusti — Imajo velk gospostivo, 20 Pa ne junaka pod sebo, Katir bi skusil se z’ meno.“ Odgovori mu car tako: „Kaj češ prašati me za to ? Ga jmain, de ti presedal bo ! 25 Na krajnski zemli mi živi, Ker se na Kamnu govor!, Se nikdar tebe ne boji. Krištof Lambergar z’ ime- nam, Na sini skal’ prebiva tam, 30 Te v 'pest želi dobiti sam.“ Prav Pegam: „»Pišite mu list, Doma pusti naj vse na stran, Perdirja meni naj v’ bran!“ “ Mu reče cesar pisat list, 35 Človeka berzniga dobit, De more kmal do njega prit. mit einer deutschen Ubersetzung. Laibach 1807. str. 9 ns. Objavil jo je J. A. Zupančič ( Suppantschitsch), Tei piše na str. 7. o nji:Y..„Es mrd noch begnahe im ganzen Lande, vorzuglich aber in dem oberen Theile desselben, um Karzen- stein, wo Cristopli Lamberg hauste, und in dem ganzen Savethale haufig ge- sungen. J)er Verfasser dieses Liedes. ist uns eben so voemffFeFannt als das Jahr, in dem es ged.ichtet seyn mochte. Audi kennt man die naheren Lebens- umstdnde der begden Helden dieser Ballade nicht. Es ist nieht bekannt, dass dies Lied je im Drucke erschienen ware, und die gegenmdrtige Ausgabe ist nach einer Abschrift veranstaltet, die mir mein iviirdiger Lehrer und Freund, der Herr Professor Vodnik, mittheilte. Da es in verschiedenen Gegenden mit ver- schiedenen Abiveichungen gesungen mrd, so sammelte er mehrere Abschriften, vergliech sie miteinander, nahm die besseren Lesearten auf und so erhielt der Text die Gesta,It, in der er gegenivartig erscheint. — Der um die Geschidite Krains so verdienstvolle Herr Linhart lieferte in seinen Blumen aus Krain filr das Jahr 1781 eine deutsche Ubersetzung oder vielmehr Umarbeitung dieser Ballade in hodi klingenden Hexametern. In Nro. XXXVII. des Laibacher Wochenblattes theilte auch ich dem Puhlico meine Ubersetzung mit. Sie ist im Metrum des Originals und begnahe wortlich; nur glaubte ich mein deutsches Geivand, wie es der Balladenton erfordert, auch nach einem alteren Costume zuschneiden zu mussen. Ich riicke sie jetzt beg, um das Original auch deutschen Lesern verstdndlich zu machen.“ 2' Župančičevo izdajo te pesmi je Kopitar poslal Dobrovskemu; prim. V. Jagii, Pisima Dobrovskago i Kopitara vt> povrernennonifo porjadke, str. 208. 209, kjer Kopitar v pismu z dne 13. junija 1811. I. piše$^,Den Lambergar et Pegam. von Suppantschitsch glaub’ ich haben Sie noch nicht. Der Herausgeler hcit nur den Namen hergegeben und die Vorrede und die metrische Ubersetzung, die Recension des slavischen Textes ist von Vodnik, der dem damals in Krain anuiesenden Graf Lamberg (dem auch Quassitz in Mdhren etc. gehort) sich in- smuiren ivollte, aber endlicli dem Suppantschitsch es uberliess. Letzterer ist ein Bursch von ziemlicher Buchhdndlerbelesenheit, aber ohne Grundsatze. Er und einige protestantische Gelehrte haben mir tiefe Verachtung filr Bahrdtische Gelehrsamkeit eingefleischt. Cordatus sit vir oportet doctus!“ Dobrovski/ mu na to piše: „Fiir den Lambergar danke ich Ihnen sehr. Mit Vergniigen las ich din und verstand ilm besser, als neuere Schriftsteller. Mein Exemplar schickte ich an den kon. Bibliothekar Grimm zu Cassel, der ihn in seine Volkslieder 3* 36 I. Pripovedne pesmi 13. a Izgovori komaj enkrat, Se najde preči pobeč mlad, Kir list ponese njemu rad. 40 Ponese v’ lepo deželo, Gorato kranjsko deželo, Tje Kristofo Lambergarjo. Zvečer je Dunej zapustil, Leti kob’ nega zlod podil^A 45 Je zjutra že v’ TeržiciTbil. Gospode tuki gor budi, Pohlevno nje nagovori: „Ke Kristoph Lambergar stoji?" Pred njim se vsi perklanajo, 50 Se njemu nič ne zlažejo, Muz’perstam grad pokažejo. Za kapo vtakne beli list, Naprot perklone jim se nisk, Gre hitro, ko nebeški blisk. 55 V’ lini stara mat’ stoji, Inu per sebi govori, De to pa že nič prida ni! Do sina teče svojiga, Do Krištofa Lambergarja, 60 De b’ lepo ga podučila : „Koniča maš, ko tičico, Zlato zoble všeničico, Pie sladko rebulico. Stoji per jaslih sedem let, 65 Na sonce mi nikol ne gre. Nu vidil ni še belga dne.“ Tako še mati rekla je: „0 kaj ti pravim, Krištofe. Na te reči poslušaj me! 70 Hudiča ima Pegam dva, Premagal bodeš ti oba, Li glej, de te ne zapela. Ak bodeš videl tri glave. Dve krajne njemu pust obe. 75 Na sredno naj ti sabla gre.“ Poda se v’ svitlo kamrico, Na glavo dene kapico, Perpaše sebi sablico. Zasede konča berzdiga, aufnehmen, d. i. darin anfuhren wird, damit die Krainer nicht leer ausgehen .“ (Pismo z dne 13. okt. 1811; Jagii 217.) Kopitar odgovarja na to v pismu z dne 27. oktobra 1811.1.: „Wenn Hr. Grimm den Lambergar im Original icill drucken lassen, so lege ich hier eine richtigere Abschrift bei. C um adesset Labaci Mo- ravieus vester Lambergar in Quassitz (et Prosnitz ni fallor ) dominus, qui noster quoque est, et gubernator Crainae, esset illius Schwager Bossetie, Vodnik im- primendam dedit liane illius gente Catilenam: sed baro Z* improbavit nominis Vodniki appositionem utpote rei illo indignae; Vodnik ergo donavit Zupan- čičio. Voila V histoire.“ (Jagič 220.) 'ha tukaj omenjeni „bolj pravi“ prepis je natisnil .Tagič, Pisi.ma na str. 225 — 22 S. Bazlikuje se od Zupančičevega večinoma v naglasnih znamenjih, namreč godi - 4 sredi mesta tratica — 5 lipica — 7 rumena — 10 Med 12 Kralestvu — 13 Pridirja — 15 vaš’ pogovori — 17 gospodje — 18 tud’ vun 19] Imate velko gospodstvo — 21 Katir’ . . . meno — 22 mu car] cesar - 23 pra- šati] ti prašat — 25 zemlji — 26 Kir . . . govori — 27 nigdar — 28 Krištof Lombergar (tako povsod z š, ozir. o) — 30 pest . . . dobiti — 31 Prav’ — 33 Pridirja . . . u bran — 35 Človeka — 36 prit — 37 Izgovori kornej — 38 precej pobeč — 40 lepo deželo — 41 Gorato . . . deželo 44 b’ nega] bi ga — 45 zjutrej . . . Terziču bil — 46 budi — 47] Pohlevno jih nagovori — 48 Kej — 49 priklanjajo — 50 Se njemu] In se mu — 53 Naprot . . . nizk’ — 54 nebeški — 55 U lini — 56 Ino pri — 57 že . . . ni — 60 lepo . . . podvučila — 61] Konjiča jrnaš ko ptičico — 62] Zoble zlato pšeničico — 63 Pije . . . rebulico - 65 ti nikol’ — 66 Nu . . ni 68 kar — 69 te — 70 Hudiča — 72 Le — 73 vidil — 75 srednjo nej 76 svetlo — 78 Pripaše . . . sablico — 79 konča — 83 leti — 85 skok — 86 okrog — 87 Pegamu . . . ’z rok — 91 Al’ . . . počakati — 92] Al’ češ precej se mahati — 93 In . . . vagati — 96 včerej - - 97 tako — 98] Kej pa se to godilo bo 100 tako — 101 vidijo 102 naju . . . bijeva 103] Navsproti zdej zadirjata — 104 oprasneta — 105] Hudga si nič ne I. Pripovedne pesmi 13. a. 37 80 Roko pa materi moli: „Mat’ moja, zdrav’ ostante vi!“ Mi zdaj pa z’ konjam zadriči, Ko strela hitro mi leti, In se popred ne vstanovi: 85 Po Duneju mi dirja v’ skok, So per kosilu vsi okrog, Pegamu pade žlica z’ rok. Mu Pegam tako govori: „Naj preveč teb’ se ne mudi, 90 De glave bi ne zgubil ti! \ Al očeš kaj počakati, Z" Al češ' se precej mahati Nu tvojo glavo vagati?" Je Krištof tako govoril: 95 „ „Ne bom se dolgo jez mudil, Na Krajnskim sim še včera bil." “ Ga praša Pegam spet tako: „Kej pa se bo godilo to? Al tu na terg’ širokimo?“ 100 Mu pravi Lambergar tako: „„Na polju, de vsi vidio, Za najo čast se bieva.““ Nasproti zdaj zadirjata, Za všesmi se oprasneta, 105 Si nič ne sturta hudiga. Tako pa Pegam govori: „Premočniga mi še bilo ni, Te Krištofe to kaj skerbi? Al konjič tvoj bo žaloval, 110 Po polu bode razgatal, Ki gospodarja bo iskal .“ Pa Krištof tako govori: „„Za drugiga pa meni ni, Ko to, kar tebe mal’ skerbi: 115 Za tojo židano gospo, Ki tako mlada vdova bo; Ne veš, de men dopadla bo?““ Se drugo Pegam zaleti, Se Krištofu pokaže kri, 120 Mu vonder sile ne st uri. sturita — 107 m’ . , . ni — 108 kej — 109 žaloval — 110 polju — 111 ki . . . bo — 113 drugiga ... ni — 115 tvojo — 117 viš, de men’ — 118 Pegam — 120 vender — 121 vkup — 122 počita — 123 razločita — 124 srednjiga — 120 Udari — 128 njo] jo — 130 beli . .. njo — 131 Pegama — 133 svetli — 134 Junak — 141 le. — Kopitar je pesmi pristavil se te-le opomnje: 15 vaš’: statt vaši — 31 Prav’: st. pravi — 42 Krištofe Lombergarje: oberkranisch statt u, u — 87 ’z: statt iz — 93 vagati: = wagen — 99 terg’ širokim«: oberler. statt tergu širokimu — 115 židano g.: = seidene Frau 128jevca: Haecvox mihi ignotum unde derivetur, et proinde quomodo rectius scribatur jevca plur. n. an jelca, e f. aut quid“ (na kar mu Dobrovski / v naslednjem pismu piše: „Jevca ist = jelca, bohm. jilce, der Griff, origo italica [sic!]) — 133 car: Car apud nos nonnisi de Turški car usurpatum, quare Vodnikum autumo genuinam lectionem intempestivo suo Sallustismo cedere coegisse“. ( Spomina vredno je, da Zupančič in Vodnik v svojem rokopisu pišeta Žsar.) K naslovil , Pesem od Lombergarja ino Pegama' praša se Kopitar: „Einer der Ntirnberger Beheime? Auf den BienenstOcken in Krain vvird dieser Turnier sehr haufig abgemahlt.“ Na koncu pesmi stoji opominja: „Baro Zois et elegantiores Carniolani omnes credunt hanc cantilenam aeditui cujusdam esse opus, mediocris satis poetae : quamquam colloquia equitum nequaquam inepta, paucis mutatis bellum fieret poema.' Prim. tudi o. c, 203, 204. — V Jagičevem natisku Kopitarjeve re¬ cenzije te pesmi je po pomoti tiskano: 80 Koko nam. Roko— 116 vdoba namesto vdova. 3. Po Zupančičevi izdaji je pesem natisnjena v SPKN. II. 23 — 29, a v modernizovcmi obleki: nj za n, lj za 1 (celo 99: žaljoval), pri za per, in za nu. u za o v lokalu, z drugačnimi naglasnimi znamenji (4)3 celo vagati!), pristav¬ ljenimi apostrofi in temi-le predrugačbamiy Dunaj povsod nam. Dunej — 12 našim’ — 19 vel’ko gospostvo — 21 kater’ . . . mano — 27 tebe nikdar — 28 38 I. Pripovedne pesmi 13. b. Ko v ^tretje, vkup’ zadirjata, Takrat se dobro počita, Za vselej boj razločita. Je meril Krištof sredniga, 125 Na stran je pustil krajniga, Udari ravno sredniga. Je njemu pravo glavo vzel, Pa hitro njo na jevca vjel, Ves Dunej je čez to vesel. 130 Driči na beli Dunej z’ njo, Z’ junaka Pegama glavo, Jo kaže Dunejcam lepo. b. Prvotna redakcija v Molji tam kviško Dunej bel, Na Duneju kaj Pegam jel, Mi pesen boste rad zavzel. Je v’ sredi mesta tratica, o Na trati raste lipica, Dunej hladi nje senčica. Mu reče tako svitli car: „Junak, ti moški Lambergar, 135 Kaj češ imeti za tvoj dar?“ Pa Lambergar odgovori: „„Na Krajnskim imam tri gradi, De b’ moji, prosim, lastni bli!““ Pa cesar tako govori: 140 „Kar češ imet, nej se zgodi, Kar dolgo li tvoj rod živil" Vodnikovem rokopisu. Pod senco miza rumena, Okoli mize stoli pa, Sedi na stolih gospoda. 10 Med njimi cesar govore: „Po moji misli res de ne, Kraljestvam našim ni verste. “ Gospoda vsi priterdio, Krištof ( tako povsod) — 29 sivji ( pač pomota za sinji) — 33 v’] u — 35 ber- ziga — 38 precaj ( ker tuki = tukaj!) — 39 Ki — 44 b’ nega] bi ga — 4(i tukaj — 50] manjka — 53 nizk’— 54 V’] U — 56 Ino— 60 lepo — 65 solnce —72 Le — 79 berziga — 82 konjem — Za 84. v. je vložen ta-le verz: De v beli Du¬ naj pridriči — 86 derja — 88 Mu] In — 91 hočeš — 92 precaj — 103 Na¬ sproti . . . zaderjata —• 105 stor’ta — 107 b’lo — 110 razgetal — 120 vunder — 128 jelco — 132 Dunajčem [tisk. hiba?) — 141 le. — ^ 4. Redakcijo a, kakor jo podaje Župančič, je prenarejal Vodnik dalje po svojem okusu, da nam je skoraj res pritegniti Kopitarju, Ido Vodniku pravi: „seine Einseitigkeit und Neuerungssucht und Inkonseguenz sind ohne Ende.“ Od Vodnikove roke jo nahajamo takd, kakor je tu zgoraj pod b) natisnjena, v rokopisu njegovih pesmi na listu 85. in 86. A ta najstarejši Vodnikov zapi¬ sek (91) je to svoje lice še bolj izgiibil s poznejšimi njegovimi predrugačbami. Vzprejemši nekaj teh, prepisal je Vodnik pesem drugič na l. 83. in 84. (S) in potem še tretjič na l. 81. in 82[&)z novimi izpremembami. Poslednje premembe prepisa 91 (=9li, 9(2 itd.) so vzprejete v prepis 93, premembe prepisa 93 (= 93 1 , 93a itd.) pa v prepis ©; to velja v nastopnem razkazu Vodnikovih predrugačeb povsod, kjer se nalašč ne stavi na videz, da je stvar drugačna. 1] 91i Tam Dunej kviško molji bel, 9(2 Tam kviško molji Dunej bel, 9ls Visok stoji tam Dunej bel, 9(4 Tam stoji (93 stoji, 6 stoji) kviško Dunej bel — 2] 91i Kaj tamki Pegam je počel, 93 Kaj Pegam ondi je počel, 93i Kaj silni Pegam tu počel, E Kaj Pegam silni tam počel — 3] 91i Mi vsak bo pesen rad zavzel (93 zavzel), 93i Bom vam (K Vam bom) junaško pesem pel - - 4 mesta] © grada 5 raste] 93 gosta — 6] 18 Dunaj hladi nje senčica, 93i Ohlaja znoj nje senčica, © Ohlaja znojnih senčica — 7 Pod senco [tudi ©)] 9li Je v’senci, 93 V’ senci — 8] 93 Obdana miza stolmi pa — 9] 93 Na stolih (© Na samcih) sedi gospoda — 10 govore] 9h pravjo, de, 9li reko, de, 93 1 rekoh, de — 11] 9Ii Po pravi misli ne je ne, 93 Po moji misli ne je ne — 12] I. Pripovedne pesmi 13. b. 39 Dežele, mesta hvalio: 15 „ »Bogate, žitne, jake so.““ Pridirja Pegam, se smehla, Ošavno gleda, se baha: „Je prazna vaša beseda. Prevzetne vam so misli vse, 20 Kar pravim, ljubi gospodje, Med vam tud cesar rnenjen je: Res, mate velk’ gospostovo, Pa ne junaka med sebo, Kir bi suljčal se z meno.“ 25 Mu cesar pravjo pa tako: „„Kaj grajati nas češ zato? Ga jmam, de ti presedal bo. Na krajnskizemli,kaj bahaš? Na Kamnu prav’ se, tam ga j maš, 30 Ki nikdar tebe se ne vstraš’. Lambergar Krištop z’ ime- nam, - Na sinji skali biva tam, Te v’ pest želi dobiti sam.““ Prav’ Pegam: „Bod’ mu list poslan, 35 Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj v bran.“ Mu reko cesar list nar’dit, Človeka berziga dobit Ki s’ vupa tkoj do njega prit. 40 So rekli cesar sam enkrat, Ponud’ se preči hlapce mlad, Kir list ponese do njga rad, Ponese v lepo deželo, Gorato berhko Krajnico, 45 Tje Krištopo Lambergarjo. Zvečer je Dunej zapustil, Leti ko b’ zlodej ga podil, Je zjutra že v Terziču bil. Teržane tuki vstat budi, 50 Prijazno jih ogovori: ,,Kje Krištop Lambergar stoji ?“ Se njemu vsi priklanjajo, Se nič nič mu ne zlažejo, Gredo, mu grad pokažejo. St Kraljestvu našmu ni (E ne) verstč — 13 K vsa — 14] Sli Okrajne, džele hvalio, Sli Dežele, krajne hvalio — 15] Sti De blazne, žitne, terdne so — 16 se smehla] Sli nasmehla, Sb posmehla, 93i in smehla — 18 prazna] Sti gola — 19] S3i Prevzetne vaše misli vse — 20 ljubi] Sti moji, SL berhki — 21] 58 Cesarja tudi zadene, E Cesarja narbol zadene — 22] Sti Res (58 Res), velko (tudi 58i; E velko) jmate (58 mate) gospostvo — 23 sebo] 58 sebo — 24] Sti De b’ skusit vupal se z meno, 58 De b’ suljčat vupal se z meno; S3i E = Sti — 25 E pravi — 26] Sti Nas grajal kaj ti boš (58 kaj bi ti) za to? .— 27] 58 Ga inam, de ti presedal bo, E Ga mamo, de t’ presedal bo — 28 E zemlji — 29] Sti K’ se prav’ na Kamnu, tam ga jmaš, 58 Se prav na Kamnu, tam ga maš, 58i Na Kamnu tam je konjik naš — 33 dobiti] E dobiti — 35 Doma pusti naj] Sti Doma pusti de, 58 Doma de pusti — 36] 58 Pridirja lesein naj mi v’ bran — 37] Sti List reko cesar na¬ redit, SL List cesar reko (58 dajo) naredit, 58i Vkaže cesar pismo strit — 38 berziga] Sti skočniga, 58i zopet berziga —- 39] Sti Do Krištopa z njim berž berž prit, 81» Do Krištopa jaderno prit — 40] Sti So cesar djal en sami krat, 58 So cesar djali en sam krat, 58i Je rekel cesar sam en krat — 41 Ponud’ se preči] Sti Se tkoj ponudi, 58 Ponudi se tkoj, 5Bi Ponudi tkoj se — 42] Sti Ki donjga list ponese rad, 5Bi Ki list ponese berzo (58> serčno) rad — 43 58 v’ lepo deželo — 44 berhko] Sti našo — 45] Sti Do Lamberga na Gorensko (Stž Kameno) — 46 Zvečer je Dunej] Sti Popoldne Dunej, 58 Popoldne Dunaj, 58i Je davi Dunaj — 47 zlodej (tudi E)] Sli zlodi, 58i zlomek — 48 E jutri — 49 tuki] Sti ovbe Sta rano — 51 E Kje . . . stoji - 52 priklanjajo ( tudi E)] 23 priklanajo — 53] 58 Nič nič se mu ne zlažejo — 54] Sti Pa s perstam grad pokažejo, Sta Na Kamen pot pokažejo — 56 58 nisk’, E nisk— 57 Pa] Sti Se, 58i In — 58 gospa mat’ slonivš] Sti stara mat slonivš, E stara mat stojivš — 61] 23i Hiti do sina svojiga, E Do sina teče svojiga — 62 E Lambergara — 63 E da — 64 E pti¬ čico — 65 Sti pšeničico — 66 Sti Pije . . . rebulico, 58 Pije . . . rebulico, E Pije . . . 40 I. Pripovedne pesmi 13. 6. 55 Oglavniku zatakne list, Pozdravi jih, se vklone nizk, Pa vdere ko nebeški blisk. V’ lini gospa mat’ slonivš, Kaj Krištofu poda, vidivš, 60 Kak pruhti Pegam se, zve- divš, X Teko do sina svojiga, Do Krištopa Lambergarja, Povedat, kak de naj ravna: „Sin, konjča maš ko tičico, 65 Zlato zoble pšenijčico, Pije sladko rebuljico, Na sonce nikdar ti ne gre,' Pri jaslih sedem lejt je vže, Še videl ne je belga dne. 70 Zajezdi ga, pa pojdi tje, Al kar ti pravim, Krištope, Tud jez kaj vem, poslušaj me: Hudjiča Pegam ima dva, . Premagal, vem, ti boš oba, 75 Le glej, da on te ne zvadia! Ge treh glav tebe slepla vid, Dveh krajnih mu ne smeš lovit’, Le sredno glej mu predro- žit’!“ On puhne v svitlo gornico, 80 Oboče se v železnico, Opne kaljeno sablico, Zasede konjča berziga, Ljub materi roko buša: „Ostante zdravi, mat’moja!“ 85 Mi zdaj iz dvora zapraši, Ko strela nebna mi sverči, Do Duneja ne vstanovi. Na Dunej pride v’ splav in skok, So pri kosilu vsi okrog, 90 Pegamu pade žlica ’z rok. brežančico — 69 Še vidil ne je] 33 Ne videl je še — 67—69] 33i Pri jaslih sedem lejt je vže, * Po skali (K skalju) vsak dan dirjat gre, * Kaj zna, le tvoja berzda ve. — 70 pa] 2li le, 93i in, K jen — 71 kar] © kaj — 72 © jaz — 73 33 Hudiča P. ima, © Hudiča jima P. — 74] 2h Premagal ti še boš oba, 33i Ogibati sta teb’ oba, © Spodvoditi sta teb’ oba — 75 2h De spaka, glej, te ne zvadia, 20 De spaka, glej, ti ne zjegra, 2h Glej, spak de tebi ne zjegra, 8U Le glej, de spak ti ne zjegra — 76] Sli Če slepla treh glav tebe vid, 33i če treh glav te slepoti vid, Sfe če trojih glav slepi te vid, 333 če trojih glav se bliska vid, © Če trojih glav te bliši vid — 78 glej mu] 33 jiš’ mu 33i jiši — 79 On ... v’ svitlo] 33i Smuk, 33a zopet On . . . v svitlo, © On ... v’ svetlo — 80 SL Obovče (212 Oboče) . . . železnico, 21 Oboče . . . želez¬ nico, © Oboče . . . železnico — 81 23 kaljeno — 83 roko buša] 21i roko poda, 33 roko poda — 84 © mat — 85] 33i Ter iz dvoriša zapraši — 86 mi sverči] 2li mi derči, 23i predriči, © predriči — 87 33 Dunaja — 88] 23 Na Dunaj pride v splav in skok, © Do Duna (s prva Beča) dirja v’ splav in skok — 89 58 okrog — 90 33 rok — 92 © ne mudi — 93 © Da — 94 Kaj počakati] 33 malo ča¬ kati — 95] 33 Al precej hčeš se mahati, 33i Al hočeš tkoj se mahati — 96 glavco] 33i glavo — 97] 23 Pa Krištop tako govoril — 98 23 jes, 23i jaz — 100] 2(i Spet praša Pegam ga tako, 23 Ga praša Pegam spet (© še) tako — 101] 33i Se tukaj, (23a Se v mestu, 33s Se v gradu) bo godilo to? — 102] 33i Na polju al proširnimo, © Na polju al širokimo — 103 23 Prav’ . . . bo (© bo) — 104 © vidio — 105 © poskusio — 106 © Naproti — 107 Oprašneta (tudi ©)] 23 opras¬ neta — 108 hujšiga] © zlejšiga — 110] 2h Prernočniga blo men še ne, 33 Pre- inočniga ni blo m’ še ne, © Prernočniga ni blo mi še — 111 © Skerbi — 112 Veš . . . žaloval] 2ti Lej . . . žaloval, © Lej . . . žaloval — 113 © razgatal — 114 © jiskal — 116] 2li Ta reč mi serca ne skali (33 skalji) — 117 Sam to] 33 Sam to, 23i Li to — 119] Sli Prezgodnjo (23 Prezgodno) zalo vdovico — 120] Sli Sej (23 Pa) veš, de (© da) moja rada bo — 121 Sli Ves jezin (212 Togotin) Pegam vanj puhti, 23 Stogoten Pegam vanj puhti 1 — 123 Prevelke sile] Sli Pa sile velke — 124] Sli Mu Krištop da pod stegno pah, 2(2 Pa Krištop mer’ pod stegna mah, Sla Pod stegna Krištop meri mah, Sli Pod stegna mer’ mu Kri¬ štop mah, 2b Nastav’ mu ta pod stegno mah, Sle Nastavil ta pod stegno mah I. Pripovedne pesmi 13. b. 41 V’ Lamberga zagovori; „Naj preveč teb’ 'se ne mudi, De glave bi ne zgubil ti. Al hočeš kaj počakati, 95 Al češ se preči mahati, Za svojo glavco vadlati. 11 Je Krištop tako govoril: „ „Ne bom se dolgo jez mudil, Na Krajnskim sim še včera bil.““ 100 Ga praša Pegam spet tako: „Kje pa'se bo godilo to? Al tam na polj’ širokimo?" Prav Krištop: „„Tu pred lipo bo; Očitev, de vsi vidio, 105 Se konjiki poskusio.““. Nasproti si zadirjata, Za vuhma se oprasneta, Si nič ne storta hujšiga. Besedo Pegam zdaj začne: 110 „Prejakga men’ ne bilo še, Skerbi to kaj te, Krištope? Veš, konjič tvoj bo žaloval, Na polje zdirjal, razgatal, Ki gospodarja bo jiskal. “ 115 Pa Krištop njem’ odgovori: „ „Kaj tacga mar nič mene ni, Sam to, kar tebe mal’ skerbi: Za tvojo mar mi je gospo, Za tako mlado vdovico, 120 Sej znaš, de všeča meni bo! “ “ Se Pegam jezin zaleti, Se Krištopu pokaže kri, Prevelke sile mu ne stri. Pa Krištop mu pod stegna pah, 125 Pa zmami sam hudjir ta mah, De Pegam ne mi pade v prah. V tretje moč povzameta, Junaško se zasuljčata, Na vselej boj razločita. 130 Zdaj Krištop meri sredniga, Ne zre nobenga krajniga, Predregne glavo Pegama. Z jekleno sablo mu jo snel, Ko b’ trenil jo na jevca vjel, 135 Hrumi ves Dunej, je vesel. Pekta pod senčno lipo z’ njo, S korena Pegama glavo, Jo kaže Dunejcam lepo. (93 pah), Sli Krištop pod stegno vsaja pah, © Krištop mu meri v’ stegno pah — 125] 9li Al zmami sam hudir ta mah (Sta mu pah), 9G Hudir ga ztnami pa v (© v’) rokah — 126] 9li De Pegam mu ne pade v prah, %> De (© Da) Pe¬ gama ne zverne v (© v’) prah (93 prah) — 127 V tretje] 9li Še v tretje, 91» Si v tretje — 128] 9ti Se konjiško zasuljčata, 93i Po konjiško se suljčata — 130] li Je meril Krištop sredniga — 131] 93 Pa ne nobenga krajniga, 95i Pusti (© Pusti) obojga krajniga — 132 93i Predrogne — 133] 93 Z jekleno sablo vurno snel, 93i Jekleno (© Jekleno) sablo vurno snel — 134 Ko b’ trenil] 93i Odsekal — 135 9li Po Duneju je hrum vesel, 9G Ves Dunej (93 Dunaj) zahrumi vesel — 136] 93 Pekta pod senčno lipco (93i lipo) z njo — 137 93 glavo — 138 93 Dunajcam — 139] 93 Mu rečejo presvetli car, 93i Prijazno reče svetli car — 140] 9h Junak najgorši, Lambergar, 9ts Najgorš’ junak, moj L., 93i Najgorš’ ju- nače, L. — 141 93 Imeti kaj hčeš u svoj dar, 93i Govori (© Govori), kaj bom dal ti v dar — 143] 9h Vživam treh grašin oblast, 93 in © = 91 — 144] 2li De ble bi, prosim . . ., 9G Si prosim jih v svojo last, 9Is De b’ dane, prosim, ble mi v last, 23i De b’ moje, prosim, ble mi v last — 145 93 prisod’ 146] 9li Kar češ, na vselej tvoje bod’, 9G Kar želiš (© željiš), tebi svojšna bod’ — 147] 9ti Dokler živi tvoj jaki rod, 9 h Kar tvoj najgorši živi rod, 9ls In pa za tvoj najgorši rod, 9ft Dokler živi tvoj moški rod, 93 Tvoj moški dokler živ bo rod, 93i Dokler (© Dokler) bo živ tvoj moški rod. — . ' 5. Ti drugi redakciji se najbolj bliža natisek v Levstikovi izdaji Vodni¬ kovih pesem na str. 111 — 115. Vendar je tudi Levstik nekatere stvari posnel po predrugačbah zapisa 91 in po -prepisih 93 in ©, n. p.: 3 po © — 7 po 93 42 I. Pripovedne pesmi 14. Mu rečejo presvitli car: 140 »'Junak, ti moški Lambergar, [meti kaj češ v svoj dar?“ Pa Lamberg: „ „Ak mi daste čast, Mam krajnskih treh grašin oblast, De b’ meni, prosim, bile v’ last.“ “ 145 Se prošnja milostvo prisod’: ,,Kar češ imeti, tako bod’, Dokler bo živ tvoj jaki rod.“ 14 . (Gorenjska.) Pegam jezdi po Duneji, Pred cesarskim dvoram ob¬ stoji. Rekel je cesarju svetlimu: „A1 imaš junaka pod saboj, o De bi se skusil on z manoj ?“ Tako svitli cesar govori: ,,„Jest imam junaka pod seboj, De se že skusi on z taboj; Al mi je daleč rameno, 10 V kranjski dežel' na belim Kameno. 0 “ »Ge je blizo, pošliva ponj ! Ge je deleč, pišiva ponj, De bi se znešel pobeč mlad. De bi na beli Kamen znal.“ 15 Še se je znešel pobeč mlad, De je na beli Kamen znal, Klobuk je vzel pod pajzdeho, V roke pa drobno pismice. Pobič mi pa čez polje gre. 20 Lambergar pa v linah stoji, Še tako pravi in govori: „K nam pa dunejski pobeč gre, Novice nese dunejske. 0 Še mu hitro naproti gre, 25 Na štengah sta se srečala: Z eno roko ga je objel, S ta drugo pismice je vzel. Hitro pa je pismo prebral, Še mi je tak materi djal: 80 „Kaj vam povem, mati moja, Po meje poslal Pegam hud. “ „,,Pegam ima hudiča dva; Ti imaš Marijo in Boga. V stali imaš konjča berziga, 44 našo po Sli — On je seveda jedk popolnoma modernizoval, a marsikaj je tudi sam predrugačil, vselej ne ravno srečno: 27 prisedal nam. presedal 60 puhti nam. pruhti — 86 sfrči nam. sverči — 91] Vi Lambergarja govori — 104 Očito nam. Očitev — 134 jelco — 141] Kaj češ imeti vi» svoj dar.ti— T.14. Ta pesem je natisnjena tako, kakor jo podaje prepis v VO. VIII. 39, po katerem jo je tiskal Vraz v NPI. 146 -149. a izpremenivši v participih ne- naglašeni el v u, nenaglašeni al v ou (razen poslau), naglašeni el v eu, nagla¬ šeni il v iu, w* razen tega, ne glede nekih manj važnih naglasnih znamenj, še to-le: 1 Dunaji — 3 svitlimu — 7 Jez . . . saboj —• 9 rumeno — 10 krajnski 13, 15 znašu . . . pobič — 14 bčl’ 16 bel’ — 17 pajzdehe — 18 roke - 22 pobič — 23 Novice] Cajtinge — 26 Z to — 34 maš — 38 pšenico - 44 oken lete — 45 sedi — 46 pravi, govori - 47 le sim - 55 toboj — 56 roso — 59 blati — (il Meni — 63 bo — 66 dunejske — 67 je] mu — 68 dvori . . . koljejo — 74 Še] Te — 76 ne storita — 85 gradou — 86 bou 88 štovenja — Popolnoma nekritične so te-le izprememhe njegove: 9 rameno (= sehr, stsl. rameno vehementer) v rumeno; kranjščini pa se upirajo oblike I. Pripovedne pesmi 14. 43 35 K’ ni sedem let iz stale bil, Tudi ne merzle vode pil; Pil je sladko rebulico, Zobal všenico rumeno."“ Sede na konjča berziga, 40 Ker on tako terdo zderči, Ko tiča pod nebom leti. V noč in dnev’ je tamkej bil. On dol po Duneji derči, De mi šipe z oken lete. ' 45 Pegdm pa per kosili sedi, In tako prav in govori: „Oh le sim, le sim, moj lokaj! Al je gromenje, alj-e tresk, Al so kola burovžove ?“ 50 „ „To ni gromenje, tud ne tresk, To je gospod Lambergar< mlad." “ Pegam ga h kosili ravna. Tako Lambergar govori: „Nisim peršel k tebi gostvat, 55 S teboj peršel sim se bojvat: Peršel sim na roso glavo In na tvojo belo pero, Na koncu lepo pozlačeno, Zdaj bo pa v blat’ potlačeno. “ 60 Tako mu Pegam govori: „Men’ se ne smili drugiga, Ko tvoja srajca špenatova, Ki bo z kervjo premočena." Naprej mu Pegam govori: 65 „A1 greva na cesarski dvor, Al na dunajske ulice?" Tako je rekel Lambergar: „Na dvor se svinje kolejo, In v ulicah babe prepirajo, 70 Tam fantje se ne bijejo. Midva greva v ravno polje, De naj bodo vidli vsi ludje, In vsa gospoda dunejska." Še sta mi šla v ravno polje, 75 Enkrat se vkup zadirjata, En drujmu nič ne sturita. V drugoč se vkup zadirjata, Klobuke z glave si zbijeta. V tretjič se vkup zadirjata, 80 Pegalmu glav’ca odleti! Lambergar jo je na meč vjel, Nesel cesarju svetlimu. Tako mu cesar govori: „Kaj hočeš pa plačila ti? 85 Al hočeš sto belih gradov?" „„Naj jih le, svetli cesar, bo Devetdeset ino devet, De pa še več štuvenja bo.““ vzhodne slovenščine: 55 toboj; 74 Te za še (= potem, tedaj); bou (bo) za bo; tudi hi bil po doslednosti moral pisati poslou, ne poslau 31, rouna 52 itd. /Kakor spričuje Vraz NPI. 303, je zapisal to pesem M. Kastelic; a rokopis v VO. VIII. 39 ni njegov, ampak od neznane meni roke: Kastelic je tudi sam dal pesem natisniti v SPKN. I. 133 — 136. Ne glede na nekatera na¬ glasna znamenja, je šteti .za važnejše izpremembe, ki jezik pesmi približujejo bolj knjižni slovenščini, te-le{ 1 Dunaju — 4, 7 seboj — 5 menoj — 8 teboj — 9 daleč — 10 Kamenu — 11 pošljiva — 13, 15 znašil pobič — 17 pazdiho — 18 roke — 22 dunajski — 23 dunajske —, 25] Na stopnicah se srečata — 27 S ta] Mu z — 28 manjka — 29] Tak materi je svoji djal — 34] V hlevu imaš konjiča berziga — 35 stale] hleva — 38 pšenico — 39 konjiča — 40 Ker on] Kteri . . . zdriči — 41 ptica . . . neham — 42] V eni noč’ in v dnev' je tam bil — 43 Dunaju driči — 44] De šipe iz oken lete — 45] Pegam pri kosilu sedi — 46 pravi, govori — 49 in 50 manjkata — 51 To] Pa — 52 ko¬ silu — 54 prišel k teb’ — 55 Z tabo sim prišel se — 56 Prišel — 57 tvoje — 58 lepo pozlačeno — 64 Naprej mu] Mu dalje - 72] De bodo vidli vsi ljudje — 73 dunajska — 74] Sta šla na ravno mi polje — 75, 77, 79 se vkup] naproti — 76 storita — 77 drugič — 78 klobuka z glav — 80 glava — 82 Nesil — 88 števenja. 44 I. Pripovedne pesmi 15. 15 . ORorenjska.) „„B6 naj, kjer če, pošlji ponj. Ali piši mu na dom, De se ž njim poskusil bom.“" 25 Hitro cesar pismo stori, Lambergarju nesti veli. Stara mati v lini stoji, Tako pravi, govori: „Kaj ti pravim, sine ti! 30 Lambergar, ti sine mlad! Pob’ča vidim v polj’ dirjat', Pavovo na klobuk’ pero, To pač prida nič ne bo!“ Lambergar jel je pismo brat’, 35 In solzo z solzo pobijat’. Mati za pečjo 'sedi Ino tako le govori: „Kaj je, Lambergar moj mlad’! Ki začel si pismo brat’ 40 Ino solze prelijat’, 15. Zapisal M. Ravnika r-Poženčan. — Vzeta iz SPKN. II. $0 — 36. 1. Prvotni njegov zapis je bil v VP. I. pod številko 58, a tega sedaj ni veš v njegovi ostalini. Ohranilo se je samo nekaj v metelšici pisanih verzov v VP. 11. 102 — 105, namreč verzi: 1 — 4; 18 — 21; 27 — 33; 55 — 117; ti verzi so naravnost oznamenjeni kot „popravljanja za 58. pesem v I. bukvah.“ Od poda¬ nega natiska se, ne_ glede naglasnih znamenj in apostrofov, razlikujejo v tem: 4 cesarjove — 18] On na belrm Kanin’ sloji — 19 nikoger — 20 Marije — 27 mat v’ lin’ —• 28 pravi. — 29, 30] Kaj ti pravimi, sin moj ti, * Lambergar, ti moj sin mlad — 31 Pubča — 32 Pavov’ — 33] Prida nič gotov ne bo — 55 šal — 56 On imel bo tri glave — 57 pa ti v] v’ tega — 58] Mahni v’ tega srednjiga — 60 nasada — 64 Vsega brrzga — 65 sedam — 66 marzle — 68 Jel] Vžil — 70] Dunaj v’ n&č’ in dnev’ doh’ti — 71 darčl — 72] Šipe ’z okan sujejo —73 per kosil — 74 ’z rok nm odleti — 75 prav —- 76] Al je grom in tl eskanje (s prva Al je tresk no gramenje) — 77 burovžovi — 78 gramenje — 79 burovžov — 80 mi] le — 84 pojedini, — 85] Le k junaškam borjenja — 86 Nišam prašal — 89 nač — 90 Kir — 94 skusiti] borita — 98 cesarjovam — 99 koljejo — 103 vid’jo — 104 dunejska — 105 Vida — 106—110] Pervo se zadirjata, * Sa klobuke zbijata; * Drugič se zadirjata, * M’zince si okervata; * Tretjič se zadirjata — 111 preč sa — 112 je jmal — 116] On h’ cesarju ž’ njo derči — 117 Oganj. — V 1. verzu je vrhu tega besedi Pegam v oklepu pripisano Pirman. 2. Drug popoln prepis od Ravnikarjeve roke, kateri pa izvira iz ravno¬ kar omenjenega prepisa v VP. I., št. 58., in pa iz popravkov v VP. 11. 102— Pegam dirja jaderno, Dela norca se močno Iz gospode dunajske In svetlost’ cesarjeve. 5 Tako pravi, govori: „Kje se tak junak dobi? — Kaj ti pravim, cesarost! Ti ga nimaš pod sabo, De bi skusil se z mano." 10 Tako cesar govori: „Kaj ti pravim, Pegam ti, Jez ga imam pod sabo, De se skusit gre z tabo. Velik ni, pa je širok, 15 Tode tukaj je od rok; V kranjsk’ deželi je doma, Lambergar junak je ta: Gor' na belim Kamnu stoji, Se nikogar ne boji, 20 Ko Marie in Boga, Vsmiljeniga Jezusa." I. Pripovedne pesmi 15. 45 Pa debele zlo solze, Kakor vinske jagode?" „„Kaj bi ne? kako bi ne? S Pegamam vojskvat’ se je. 45 V celo je tri pedi širok, Tri v čelo pa pedi je dolg; Ker vojskvat se moram ž njim, Terdiga boja se bojim!““ Stara mati govori: 50 „Sin Lambergar! li molči ti! Jez doma bom za pečjo, Pa pri tebi z vso močjo: Bom molila rožinkranc, ’ Srečin bode boja konc. 55 Ko bo Pegam šel nad te, On imel bode tri glave: Meri pa li v prednjiga, Mahni pa le v srednjga, Kadar veržeš glavo preč, 60 Jo nasadi gor’ na meč." Lambergar pa gre nato V štaFco velbano lepo, Svojga vzame konjčeta, Vsiga berz’ga pramčeta, 65 K’ sedim lbt na dnev’ ni bil, Tud’ ne merzle vode pil: Pil rebulo je sladko, Jel pšenico rumeno. On se hitro zapraši, 70 Dunaj v noč’ in dnevu dohiti, Tamkej pa driči močno, Šipe se ’z okenj vsujejo. Pegam pri kosil’ sedi, Žlica ’z roke mu zleti. 75 Še tako pravi, govori: „A1 je grom al treskanje, Al voz burovževi gre?" „„To ni tresk ne gromenje, Tud’ voz burovžev ne gre: 80 To jezdari mi gospod Žlahtni Lambergar letod’!" “ Pegam ga h kosil’ ravna, Lambergar odgovor da: „K tvoj’ ne grem pojedini, 85 Le h junaškim borjenju. Nisim prišel na gosti, Le nad tvbje grem kosti!" 105, se nahaja v MP. I. 1 — 6. Razlikuje se od tega poslednjega zapiska, ozi¬ roma v ostalih verzih od zgoraj poda,ne verzije SPKN. II. 30—36 v tem: 1 Pod črto opomnja k besedi Pegam: .,Nekteri Pegamu tudi Pirman pravijo — 2 Norca dela st — 12] Jmam junaka pod sabo — 16 dužčli — 21 Osmiljenga — 22] Bod’, kjer hoče, pošlji ponj — 23 Ali] Al’ pa — 25 s prva pismo stri; pozneje zastran sklada s spodaj podano varijanto pisma tri — 26 nest’ — 27 mat’ v’ lin — 31 Pobča — 33] Prida, vem, de nič ne bo — 34, 35] S prva: Lambergar jel pismo brat, * Jele se solze vdirat; pozneje pa namesto teh dveh verzov nova Va- rijanta: Lambergar list pervi bral, In z’ glavo je perkimval; Drugi list začne on brat, Jele se solze vdirat; Tretji list začne on brat, Mu teko z’ oči solze Kakor vinske jagode. 36 pečo — 37] Tako njemu govori — 38 Kaj t’ je — 39] (s prva) Ko začel si pismo (pozneje zastran sklada z gorenjo varijanto pisma) brat — 40] Jele se solze vdirat — 41] Predebele so solze — 45, 46] V’ čel’ tri pedi je širok, * V’ čel’ tri pedi pa je dolg — 48 Terdiga] Tega — 49] Mati mu odgovori — 50 Sin L.] L. — 51 pečo — 52 per tebi z’ — 53 roženkranc — 54 Srečen — 55 šal — 46 I. Pripovedne pesmi 16. Pegam mu odgovori: „Meni nič za tebe ni, 90 Ki imaš roso glavo; Men’ za tvojo je ženo, Mlada reva bo doma Kruha potlej stradala. — Kje se skusiti želiš? 95 Al na dunajskim teržiš’?" „„Kjer se babe bijejo, Se junak’ ne sprimejo."“ „A1 na dvor’ cesarjevim?" „„Kjer se svinje kolejo, 100 Se junak’ ne borijo. V ravno pojva vun polje, Kakor tak’mu boju gre, De naj vidjo vsi ljudje, Vsa gospoda dunajska 105 Vidi tamkej naj lohka.““ V pervo se zaderjata, Si klobuke zbijeta; V drugo se zaderjata, Mazince si okervita; 110 V tretje se zaderjata, Glave proč si sekata. Pegam je imel glave tri, Srednja njemu odleti; Lambergar jo verže preč 115 Ter nabode na svoj meč. On k cesarju ž njo driči, Oginj od podkov leti. Svitli cesar v lin’ stoji Ino pravi, govori: 120 ,,Hvaljen bodi večni Bog! Kon’c je boja in nadlog!" Svitli cesar dalej prav’: »Lambergar! kje boš ti stal ? Al’ češ bit na Dunaju, 125 Al’ na na Krajnsko greš domu ?“ Lambergar si Krajnsko zvok, Kjer je srečin zadovolj. — 16 . (Gorenjska.) Pegatu pravi, govori: „Kje se men’ enak dobi? Kaj ti pravim, cesarost, Ti ga nimaš pod sabo, 5 De bi skusil se z mano!" Tako cesar govori: „Kaj ti pravim, Pegam ti? Jez imam ga pod sabo, Da se skusit’ zna s tabo. 10 Velik ni, pa je širok; Al’ nam tukej je od rok. V beli je Ljubljani doma: Lambergar junak je ta." „„Bo naj, kjer če, pošlji Ponj, 62 velbano lepo] lepo velbano — 64 berzga — 65 sedem — 66 merzla — 69 On] Nanj — 71 derči — 73 per kosil’ — 75 prav’ — 78] Ni ne tresk, ne gramenje — 80 le] li — 84 pojedina — 85] Li k junaškim borjenja — 86 prišal — 87 Li — 90 Kir imaš] Kaj boš ti z’ — 94 borita] skusiti — 100] Se junacje nočejo — 105 lahka — 106 Pervo] V pervo — 108 Drugič] V drugo — 110 Tretjič] V tretje — 112 jmel tri glave — 115 na svoj] gor na — 116 On h’] Pa h — 117 Ogenj — 118 v lin’] v’ lin — 119] Tako veselo govori — 120 Hvaljen bodi] Bod’ zahvaljen — 121 in], konc — 122 manjka — 123] Kje boš, Lamberg, dom imel? — 124] Ali tu na Dunaju — 127 Ker. 16. Neznanega zapisovalca. Iz SPKN. IV. 14—19; samo da je tam tiskano: 10 širok — 75 pridriči. I. Pripovedne pesmi 16. 47 15 Al pa piši mu na dom, De se z njim poskusil bom."“ Hitro cesar pisma tri Lambergarju dat’ veli, Lambergar jel pisma brat’, 90 Jele mu solze kapljat’. Mati za pečjo sedi, In tako mu govori: „Kaj t’je, Lambergar ti mlad! Ko začel si pisma brat’, 25 Jele ti solze kapljat’: Debele kapljajo solze, Kakor vinske jagode ?“ „„Kaj bi ne, kako bi ne! S Pegamam vojskvat’ se je'! 30 V čelo tri pedi širok, V čelo tri pedi je dolg: Vojskovat’ se moram ž njim, Terd’ga boja se bojim!““ Mati dalej govori : 35 »Lambergar, le molči ti! Jez doma bom za pečjo, Pa pri tebi z vso močjo: Bom molila rožnikranc, Srečen bode boja konc. 40 Sed’ na berz’ga, konjiča, Na prelep’ga pramiča, Ki sedem let že rumeno V štalci je pšeničico, Ki je sedem let samo 45 Pil sladko vipavčico. Ko na Dunaj pridričiš, Tak po Dunaju letiš, De se iskre kujejo, Okna pa razsujejo. 50 Stoj’ pred hišo Pegama, Ravno kosil bo doma, In tako zavpi sereen: Pegam, Pegam, pridi vun! Pridi, skusi se z mano! 55 K temu se prestrašil bo, Padla bo mu žlica ’z rok, Z ust založaj ravno tak’. On bo djal: Počakaj ti, De kosilo pred mini! 60 Ti pa reci li tako: Piti, jesti mi ne bo, De poskusim se s tabo. Rota v pervo zjezdiia, Prelepo se kušnila; 65 Spet se v drugo zjezdiia, Si mazince odgriznila; Rota v tretje zjezdiia, Glave bota sekala. On imel bo glave tri, 70 Sekaj pa po sredni ti, Kadar jo pa veržeš preč, Jo nasadi na svoj meč.“ Lambergar tako stori, Kakor njega mati vči. 75 Kje na Dunaj pridriči, Tak po Dunaju leti, De se iskre kujejo, Okna pa razsujejo. Pegam kosi še doma, 80 On pred hišo Pegama Pa zavpije ves serčen: „Pegam, Pegam, pojdi vun ! Pridi, skusi se z mano!" Pegam vstraši se hudo: 85 Padla žlica mu je ’z rok, ’Z ust založaj ravno tak’. Pegam reče: „ Čakaj ti, De kosilo pred mini!" Pravi Lambergar na to: 90 „„Jesti, piti mi ne bo, De poskusim se s tabo!"" Pegam zdaj odgovori: „Meni nič za tebe ni, Ki imaš roso glavo, 95 Mi za tvojo je ženo: Mlada vdova bo doma Kruha potlej stradala!" šla sta vunkaj na polje, Kakor takmu boju gre. 100 V pervo sta se zjezdiia. Prelepo se kušnila; 48 I. Pripovedne pesmi 17. V drugič sta se zjezdila, Si mazince odgriznila; V tretje sta se zjezdila, 105 Glave sta si jemala., Pegam ima tri glave, Lambergar ga ob srednjo de. Ko jo je odsekal preč, Je nabodil jo na meč, 110 In po Dunaju dričl, ’Z oken glažovna leti. V lini cesarost stoji, Ino pravi, govori: Hvalen bodi večni Bog, 115 Preč je vojska, vir nadlog.!“ Dalej cesar se to prav’ : „Lambergar, kje boš ti stal ? Al češ bit’ na Dunaju, Al na Krajnsko greš domu ?“ 120 Lambergar si Krajnsko zvolj’, Kjer je srečen zadovolj. 17 . (Z Gorenjskega.) [Odlomek.] Nedavno sem mnogo povpraševal po Gorenjskem o znanem narodnem junaku Lambergarji, kateri je Pegama premagal; toda zamam Naposled se mi je vender posrečilo, da sem našel ostanek prekrasne narodne pesmi o Lam¬ bergarji. Povedala mi ga je moja babica v Pirničah pod Šmarijino goro. Ker mislim, da je ta ostanek dokaj zanimiv, zabeležim ga: — Pegam je prišel k cesarju: „A1’ imaš junaka pod seboj, da bi se izkusil z menoj?" — Imam ga, pa je daleč ramen, pri Kranj’ na belem Kamen’." Pegam je dejal: „Če je daleč, piš’, če je pa bliz’, pa pošlji." — Nato pride pismo Lampergarju; ta 17. Zapisal J. Barle. — Ljubljanski Zvon XI. [1891] 251. Pristavek k pesmim o Lambergerju in Pegamu (13—17). 1. „V Rudolfmu ljubljanskem hrani se Schonlebnova rokopisna knjiga z naslovom: ,Appendix ad Annales et Ghronologiam Carnioliae“. Ta ro¬ kopis je zelo velike zgodovinske važnosti. Samo genealogija Lambergov obsega 10 listov. Na koncu popisa te rodbine, na 174. listu v knjigi pa stoji notica, kije važna za našo gori omenjeno pesen. Glasi se: „Fortitudo bellica in C as p ar o de Lamberg in Stain (supra Battmannsdorff), gui praecipuis suae aetatis heroibus eguestri torneamento congressus pene semper vietor euasit, et fuit sub Mammiliano I. prodigium roboris, vnele et ipsum Maximilianum, cujus in adolescentia Ephoe- bum egerat, uir effeetus meruit habere aemulum in ludicro certamine, de gua nostra adhuc memoria pasnim sonabat canlus uulgari lingua.“ Spredaj na 170. listu pa pove, da je Jari I. gospod pl. Lamberg okrog l. 1896. kupil grad Guttenberg (pri Begunjah na Gorenjskem), njegov sin Juri II., kije slovel okrog l. 1436., kupil pa je grad Kamen (Stain), ležeč blizo Guttenberga. Tega Jurija brat I. Pripovedne pesmi 17. 49 se zelo prestraši, toda mati mu reče, da se mu ni treba bati: „Mam tak’ga konjička, da sedem let rmeno pšenico zoblje, pa sladko rezol’jo p’je. Ne glej na ta spredn’ga, na ta zadn’ga tud’ ne, mahni ta sredn’ga“. (Pegam je imel pri sebi dva hudiča, jed- nega spredaj, drugega zadaj). — Lampergar je konjiča zajahal, pa je čez vse čez šel, nič tako, da bi pota iskal, čez hribe, pa čez vse grabne. Ko je prišel na Dunaj, letele so šipe iz oken, tako trdo je šel. Oni se je pa ustrašil in ga je vprašal: „A1’ se bova na dvor’ cesarjev’mu, Al’ se bova na plač’ dunajsk’mu?“ Lampergar je pa rekel: Na dvor’ se svinje koljejo, Na plač’ se babe bijejo. Midva bova šla na ravno polje, Da naj’ bojo vid’li vsi ljudje.* 1 Potem sta se prvikrat nekoliko oprasnila, drugič mu je pa Lam¬ pergar glavo vzel in jo na meči odnesel. Nato je pa prehudo dirjal, zvrnil se s konja, in oba je hudič vzel. — je bil Sigismund, prvi škof ljubljanski, ( Jurijev) sin pa: Casparus Du. de Lam¬ berg in Stain, ludis Eguestribus nominatissimus, floret a. 1462, 1480, 1485. Vxor Dorothea Graffm de Schonnberg. Casparus anno 1462 emit aliqua bona circa Lagkh a Georgio de Schleyern.“ “ A. Koblar, Kres, VI. 288. 2. „Inwendig im, Schloss (namreč Stain, Kamen ) sollen an der Wand eines Zimmers abgemahlt seyn ztveen zu Pferd eifrigst kampffende Mdnner; von denen einer diese Worte: Helfif dir Gott! der andre aber: Gnad dir Gott! spricht. Und sagt man, dass diese zween den Streit bemerdeen, so ein Herr von Lamberg aus Crain mit einem Bohmischen Mesen aufgenommen. Fiir diesem hatte sich Je-, dermann entsetzt und sich niemand wiedersetzen wollen, biss endlich dieser Herr von Lamberg einen Kampf auf Leih und Leben mit ihm aufgenommen, und in solehem offentlichen Streit ihm den Schedel iveggeschmissen. Wie solche G e - schicht nocli taglich von den Bauren in einem Crainerisch gemachten Liede abgesungen und auf die Nachkommen fort- gepflantzt wird. Wiewohl ich von dieser Preis-werthen Phat bei keinem Scribenten etioas angemercket befunden, sondern diese Erzehlung bloss aus diesem Baurenliede geschopffet; dalier ich auch dem Leser dieses als eine unfehlbare Wahrheit nicht aufburden will.“ Valvasor, Khre des Herzogthums Kram III. 548. i 50 I. Pripovedne pesmi 18. Lambergarjeva ženitva in smrt. 18 . (Gorenjska.) Mladi Lamberg se oženil, Sprelepo ženo je vzel, Sprelepo Alenčico, Mlado poljsko deklico. 5 Tak stara mati govori: ,,’Z likofa ko pojdete, Ne bobnajte, ne godite, Nič nikar ne šturmajte, De ne sliši Marjeta, 10 Ker je huda copernca.“ Kaj so stor’li godci h’di ? Še so bobnal’, šturmali, De Marjeta slišala, Ki je huda copernca. 15 Tak Marjeta govori: „Kaj dem, mati moja vi, Dajte od kamre, keldra ključ: Cem postavit mu koren, Kuhan brez ognja, vode, 20 In brez gnade tud božje. “ Lambergar je dom’ prišal, Tako pravi, govori: „Kaj dem, mamca moja vi, Mene glava zlo boli.“ 25 „„Če je Marjeta slišala, Lambergar, boš ti umeri!““ Komej je bil tretji dan, Lambergar je zlo bolan; Komej je bil osmi dan, 30 Lambergar je zakopan. 18. Zapisal M. Ravnikar - Pozenč an. — Iz PP. 5—7. Verz 4. se je s prva glasil: Mlado, mlado deklico. 1. Po zgorenjem Pozenčanovem zapisu je pesem natisnjena v SPKN. III. 52 —53 s temi-le izpremembami, ne glede nekih naglasnih znamenj in apostrofov: 2, 3 Prelepo — 8 šturmajte] vriskajte — 10 Ker (= Kir)\ Ki —• 11 hudi — 12 štur¬ mali] vriskali — 19 ognja — 20 gnade] milost’ — 21 dam prišel — 27, 29 Komaj. 2. Bavnikar je ps. prepisal še dvakrat. Prepis v VP. V. 106—108 se strinja, ne glede nekih naglasnih znamenj in apostrofov z verzijo, natisnjeno gori. Tudi v njem je v verzu 4. s prva stalo mlado namesto poljsko, tzpremenjeno je s prva samo: 14 Ki je] Ona — 17 Dajte m’ od — in 28 je zlo] močno; pozneje pak je zapisovalec (ker je tako cul peti ?) v. 18. in 19. predrugačil tako: Čem napravit mu koren, Pod kap ga bom postavila, Kuhan bo brez ognja, vode. 3. Prepis v MP. I. 6—7 se od tega poslednjega prepisa, ne glede nekih naglasnih znamenj in apostrofov, razlikuje s tem: 1 0 Ker je] Ona — tli Kaj dem] Sliš’te — 17—19] Dajte m’ kamera, keldrov ključ! * 'Čem napravit mu koren, * Tega zdaj pod kap jaz dem, * Kuham brez ognja, vode — 21 je dom’] domu — 26] Boš ti, Lambergar, umeri — 27, 29 Komaj. Pripomnja. Podobno snov, kakor ta pesem, opeva spodaj podnaslovom ^Nesrečni oglednik' priobčena pesem. I. Pripovedne pesmi 19. a. 51 Ravbar. 19 . (Gorenjska.) a. Prvotna redakcija v Vodnikovem rokopisu. To s’ je vošil turški basa, Ki se Turkam prav obnaša: Kak bi vojsko vkupaj spravil, De bi Sisek pod se zgrabil. 5 Sem ter tje po hiši hodi, Misel se mu v’ glavi blodi. Pa jo znajde njega glava, Misli, ta bo narbol prava: Svojo vojsko vso vso zbrati, 10 Jo pod Sisek berž pognati. Pa ni moč čez Kopo priti, Prašajo ga: „Kaj bo striti ?“ Baša stopa o potoči, Gromeč boben nosi v’ roči, 15 Jezen terdo nanj teleba, De se zlega gor do neba. Zapovduje turški baša, Ki se Turkam prav ob¬ naša : „Cez nji vgrvi potegnite. 20 Kož po verhu naložite." So mu tako naredili, Preko Kope se mu vlili, Vsi pod Sisek se nabrali, Tam se v’ rove zakopali. 25 Kaj stori pa turški baša, Ki se dobro jim obnaša ? Bele liste mi napiše, Pošle kapitanu v’ hiše: „Hala, hala, moj Adame, 30 Siski verli kapitane! 19. 1. Zgorenja pesem je natisnjena tako, kakor jo je Vodnik v svojem Up. napisal s početka na l. 89. in 90. A zares narodno tudi to lice ni, ampak prepis je po neznani predlogi; poznajo se mu namreč že Vodnikove predru- gačbe. Se bolj je ta za nas najstarejši zapis (Sl) svoje prvotno lice izgubil s po¬ znejšimi premembami Vodnikovimi.'Vzprejemši nekaj teh, prepisal je Vodnik pesem vnovič na l. 87. in 88., a z novimi izpremembami (58). Popravki prepisa St so vzprejeti v 58, in sicer, oko jih je več, vselej poslednja predrugačba, če.tu spodaj ni posebe kaj drugega povedano; Vodnikove premembe te pesmi so po vrsti te-le: 1 s’ je vošil] Sli si voši, 58 volji — 4 58 Da — 5 58 hodi — 7 njega] Sli volčja — 8 Misli (tako tudi Sl)] Sli Meni — 9] Sli Svojo vojno vkupaj zbrati, 58i Celo vojno skupa zbrati — 10 berž pognati] Sli (tudi 58) vso pognati, Sta celo gnati — 12 58 Prašajo — 13 58 stopa o potoči — 14 Sli Germeč — 14 nosi] 58 ima — 15 S) Jezen — 16] Sli De razlega se do neba (58 neba) — 17 Zapov¬ duje turški] Sli Ves togoten (58 togoten) rohni — 18 58 Ki — 19 čez mi] Sli Gez si, Sh Preko — 20 58 Kož — 21 58 naredili — 22 se mu vlili] Sli se spu¬ stili (58 spustili) — 23 Vsi] Sli Pa — 23 nabrali] Sli spravlali (a to zopet pre¬ črtano) — 24 Tam] 58 Tu — 27 Bele liste mi] Sli Na tla sede, list — 28 Pošle kapitanu] Sli Poglavaru pošle, 58 Pošle poglavaru — 30 kapitane] Sli poglavare — 32 glavco] Sli glavo — 33 Pak] Sli Mu — 34 kapitane] Sli poglavare -— 35 z ’ lepo] 58 naglo — 36 glavce] Sli glave — 37 58 braniti — 38 Tukaj kapitan] Sli Siski poglavar — 39 58 bodete kasali — 42 kapitane] Sli poglavare — 44 v’ tri dežele (tako tudi 58)] Sli v’ troje džele, Sh v’ tri džele — 45 Štajersko, koroško 4* 52 I. Pripovedne pesmi 19. a. Hočeš al se mi podati, Hočeš al mi glavco dati?“ Pak odpisal je Adame, Siski verli kapitane: 35 „„Nočem z’ lepo se podati, Nočem tudi glavce dati. Hočem rajši se braniti, Tukaj kapitan še biti: Se mi bodete kasali, 40 Krajncov ne ste še poznali!““ Kaj mi jame zdaj Adame, Siski verli kapitane? Piše liste, da povele, Nest’ jih reče v tri dežele: 45 Štajersko, koroško, krajnsko, Lepo londšoft v’ lublansko, De je prišel turški blisek, De nam hoče vzeti Sisek. Štajerci so list prebrali, 50 Gerdo kislo se deržali, Tresli vsi se ’n omagvali, Ker Turčina so se bali. List bel tud Korošci brali, Z’ enim glasam pa vsi djali: 55 „Z’Turkam nočmo se vojsk- vati, Kaše vrele ne pihati. Turek ima velke hlače, Dolge dolge pa mustače: Bi vratove naše vgledal, 60 Do ve, kaj bi nam povedal. “ Beli list Lublanci brali, Med seboj so tako djali: „Jišimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika: 65 Turk če vzel nam Sisek bode. Nam na robe vse vse pode, Mest Lublana'bo pokrajna, Krajnska deževturška drajna. Hitre si pomoč’ jišimo, 70 Gospod Ravbarju pišimo: Oni znajo vojsko vodit, Pred vojaki naprej hodit. “ Beli list so napisali, Ga na Krumperk jim poslali. (33 koroško), krajnsko] Sli Štajerske, koroške, krajnske, Sia (zopet) Štajersko, koroško, krajnsko — 45] % Lepe zbornic do lublanske, 9b Lepo zbornico v’ ljublansko — 47 93 Da — 47 33 blisek — 50 Gerdo kislo] 9ti Grenko kislo, 93 Grenko kjislo — 51 93 omagvali — 52 93 Turčina — 53 93 bel — 53 93 Ko¬ rošci — 54] glasam manjka v 33 — 55 93 vojskvati — 56 93 vrele — 57 Turek ima] Prvotno Turki 'majo. To premembo je Vodnik napravil pač že precej ob prvem prepisu, ker bi bil sicer v verzu 59. in 60. namesto vgledal, povedal pi¬ sal vgledal’, povedal’, kakor je treba brati za verzijo Turki 'majo. — 57 93 velke — 59 93 vratove — 60 93 Do ve — 61 93 Ljublanci — 63 93 Jišimo — 64 Zdaj] 93 To — 64 baš velika] 9(i prevelika, 93 prevelika — 65 93 vzel . . . bode — 66 93 na robe — 67 93 Ljublana — 69] 93 Hitre pomoč oskerbimo — 71 Oni znajo] SL Ve in zna on — 72 naprej (tako tudi 93)] 9ti spredaj — 74 jim] 9h mu — 75 so bili gospod] 9h je bival gospod, 93 je bival jaki — 76 93 konjski — 7 7 93 zjut.ra — 77 vstali] 96 vstajal — 78 sprehajali] 9h je sprehajal — 79] Line hodil si odperat (93 odperat) — 80 93 gledat — 81] Ozeravši se okole (93 okole) — 82 Mi zazrejo] 9li So zazerli, 9b Zdaj (93 Zda) zagleda — 82 93 pole — 84] Bele liste v’ ruci (93 roči) nesti — 85 roko počjo] 9(i roči poči, 9b roko poči, 93 dlani poči — 86 skočjo] 9h skoči (93 skoči) — 87] 90 Bele liste berž pregleja — 88 smejali] 90 zasmeja (93 posmeja) — 89 Stopjo] 9h Stopi - 89 93 ljine — 90 93 gospoje — 91 SB nedeli — 92 93 Da — 93] 9Cx Res de (93 da) gospej Katarini (93 Katarini) — 94] 91i Je plahota v taki (93 toljki) sili — 95 93 gospoda — 95 se je bala] 9h so se bali, 2(2 (zopet) se je bala — 96 9li Vun- der sablo m’ prepasvala, 9b K’ mu je sablo pripasvala, 9h K’ so jim sablo opasvali, 9(4 K’ so jim sablo prepasvali, 91» (zopet) K’ mu je sablo (93 sabljo) pripasvala — 99 9li Zor (93 Zor) je, zdrarnte se, vstajajte (tudi 93), 9b Zor je, zdrainši se zdvigajte — 100 napravlajte] 9li napajajte — 101 sedlajte ’n] Sli I. Pripovedne pesmi 19. a. 53 75 Tam so bili gospod Ravbar, Nepremagan konjski glavar. Ravbar zjutraj rano vstali, Se po gradu sprehajali, Line tekli zgor odperat, 80 Dol na zlato polje gledat. Pogledavši bol okole, Mi zazrejo v ravnim pole Mladga poba vurno teči, Beli list pa v’ roči nesti. 85 Ravbar si ob roko počjo, Hitro mu naproti skočjo, Beli list. pa berž prebrali, Bašu se na glas smejali. Stopjo gori v’ svoje line 90 Do gospoje Katarine: „Dve nedeli bodi zdrava, De jo z’ bašam zajegrava!“ Res de gospa Katarina Se preplaši, žalost ima: 95 Za gospoda se je bala, Vunder sablo m’ opasala. Glas gospodov hlapce kliče, Osemnajste svoje Čiče: „Zor je, hitro mi vstajajte, 100 Berze konjče napravlajte, Jih sedlajte n’ voberzdajte, Se na vojsko naravnajte! Hodmo v’ belo tje Lublano, Velko, šroko jen prostrano !“ 105 Hlapci konje zasedali, Pa vsi ročno zaderčali. Pred se kojnica ne vstavi, Še le tam pri hladni Savi. Ravbar kličejo brodnike, 110 Pod Černučami voznike: „Le na noge, le vstanite, Nas prek Save predrožite." So brodniki še vsi spali, Zavol vode vozit bali, 115 Save velke prihajavše, Vse bregove pokrivavše. Tako rekel jim Andreje: „Voda sega že čez’ breje, Mi ne rnagamo voziti, 120.Vi v’ Lublano pa ne priti.“ Ravbar kličejo še v drugo, Svetle zlate jim oblubo. sedlajte — 102] SL Se na vojsko mi podajte, % Tkoj na vojsko napravlajte — 103 v’ belo tje Lublano] SL v' zidano Ljublano — 104] SL Terdno, vsoko jen prostrano — 10B 93 zasedali — 106 ročno zaderčali] 93 ročno zadirjali — 107 93 konjiča — 108 tam pri hladni] SL pri zeleni — 109 kličejo brodnike] 2ti klicat jel brodnike, SL klicati brodnike (93 brodnike) — 110 58 voznike — 111 —116] 93 ,Dobro srečo, le vstanite, * Možje, čez nas predrožite!" * So še vsi debelo spali, * Vsi zabuhli vozit bali * Zavol Save prihajavše, * čez bregove nastopavše — 117] SL Pravi Ravbarju Andreje — 118 že čez] SL čezi — 119 93 magamo voziti — 120 93 Ljublano — 121 kličejo še] SL še zaklikne, 58 še zakliče — 122 93 oblubo — 123] 58 Si brodniki pomignili — 124 Pravjo: Sej ga] SL Reko: Sej ga, 58 Reko: Še ga — 125] SL Kmal brodniki so brodili, SL Kmal brodniki zakormili — 126] SL Boga lepo poprosili, 2la Lepo Boga zapro¬ sili, 93 Boga lepo so prosili — 127 še nazaj vozili] 93 zdrave še vozili — 128 zaslužili] SL seb’ služili (93 služili) — 129 'iti podati — 130 SL zadričati — 131] SL Ljublane — 132 Velke, šroke] SL Terdne, vsoke — 133] 9(i Ravbar dra¬ miti Lublance, 58 Gospod Ravbar dram’ Ljublance — 134] Žit Oj Lublanci (93 Ljublanci), oj zaspanci — 135 Skočno z’ postel] Žh Berž iz postel, 93 Berž iz pernic — 137 58 hodile — 138] Sli So Lublanke (93 Ljublanke), ga prosile (93 prosile) — 139] žli Jim denarjev ponujale, SL Srebra, zlata ponujale (93 ponu¬ jale) — 140 Si gospode] Sli Si grajanov, 93 Družetov si — 141 —142] SL Rav¬ bar: Sej li malo boste samke, * Tiho, gospe, liho, mamke (?). Sla Ravbar: Tiho, gospe 'n mamke (93 gospe, tih’, in mamke), * Poterpite malo samke — 143] 58 Žda ni časa podkupvati — 144 Zdaj je čas] 93 Sila se je — 147] Sli Turek če vzel (93 vzel) Sisek bode — 149 93 Ljublana — 1B0 Škofja loka] 93 Stran dolenska — 151] Sli Boben (93 Boben) zdaj (93 zda) mu zaropoče — 152 De preslišat] Sli De govorit, SL De nič slišat, SL De več reči, 93 Da preslišat — 153 54 I. Pripovedne pesmi 19. a. Si brodniki pomignili, Pravjo: „Sej ga bomo pili!“ 125 Berž brodniki so brodili In Boga lepo prosili, De b’ jih še nazaj vozili, Turške jašpre zaslužili. Zlate Ravbar jim podali, 130 Pa jaderno zaderčali Preko polja do Lublane, Velke, šroke jen prostrane. Ravbar kličejo Lublance: „Oj Lublanci, ste zaspanci! 135 Skočno z’ postel vstajajte, Berž na vojsko napravlajte!“ Pa za Ravbarjem hodile So Lublanke, jih prosile, Jim denarje ponujale, 140 Si gospode odkup vale. Ravbar pa tako jim pravet „Tiho! moje lube trave 1^ Zdaj ni časa podkupvdti, Čas je zdaj se vojskovati: 145 Meji žuga turški blisek, Hoče nam vzeti Sisek. Turk če vzel nam Sisek bode, Nam narobe vse vse pode: Yam Lublana bo pokrajna, 150 Škofja loka turška drajna.“ Boben pa jim zaropoče, De preslišat ni mogoče. Ravbar silno vojsko zbrali, Pa pod Sisek jo pelali: 155 Tolk’ je Turka na terišu, Kolkor mrdvel po mravlišu. Naprej v’ dir so Ravbar tekli, Velkmu hlapcu: „ Stopi", rekli, ,,Zlezi v’ to visoko drevce, 160 Gledaj dobro na banderce : So banderci vidit beli, Terdo nujo bomo jmeli; silno vojsko zbrali] Sli si vojakov zbrali, Sta si vojakov zbere — 154] Sli Dol pod Sisek jih pelali, 9h Dol pod Sisek z’ njimi dere — 155 83 Toljk — 156] 83 Koljkor mravi po mravlišu — 157 dir so R. tekli] 9li dir (18 dir) je R. tekel — 158 Stopi, rekli] Sli Stopi (83 stopi), rekel — 159 Zlezi v’ to visoko] 2h Žlez’ (18 Žlez’) na to vsoko (18 visoko) — 160 na] Sli v’, SC 2 (zopet) na — 161 58 beli — 162 18 jmeli — 163 18 rudeči — 164 18 bodimo boječi — 165 Sej ga] Sli Baša, 91» Turka, Sls {zopet) Baša, 18 Turka — 166 18 češne — 167 18 pred mu ne — 168] Sli De ga bomo na tla djali, Sfa Dokler ga ob tla ne djali — 169] Sli Hlapec vidi vse rudeče — 170] Sli Krajncarn serca so goreče, SI 2 {zopet) To strl (18 stri) Krajnce vse goreče (18 goreče) — 171] Sli Tako v’ Turka (18 Turke) se zagnali — 172] Sli Da so vsega posablali (83 vsega [vkljub Turke] posabljali. 2. Prvotno redakcijo Vodnikovega rokopisa je natisnil v svoji izdaji Vodnikovih pesem Levstik na str. 116 — 122. Njegov natisek je, ako ne jemljemo v poštev modernizovanega jezika, nekih oblik, naglasnih znamenj in apostrofov, še precej natančen. Vendar je na nekaterih mestih privzel vanj mesto matice to ali ono pripisano premembo: 22 se spustili (83) — 101 sedlajte (Sli). Marsikaj pa je vendar tudi sam premenil, tako: 30, 34, 42 Siski] Sisku — 51 se ’n] se — 53] Tud’ Korošci bel’ list brali — 85 ob] na — 87 pa] so — 110 Crnovčami — 118 brege — 122 obljub’jo — 128 ašpre — 130 jederno — 134 ste] vi — 146] Nam vfozeti hoče Sisek — 148 pojde. — Tudi Levstik ima v resnici samd 172 verzov (ne 174), ker se je za 132. verzom uštel. , 3. Eklektično je po Vodnikovem rokopisu natisnil to pesem M. Kastelic v KG. III. 85—93 z opomnjo: „je tako natisnjena, kakor jo je r. Vodnik za¬ pisal “ ! Kastelec je nekaj vzel iz prvega (91 in Sli), nekaj iz drugega prepisa, kakor se mu je kaj zdelo boljše in lepše. Tudi je nekatere stvari on sam pre- naredil; v Vodnikovem rokopisu jih iščemo zaman. Take predrugačbe njegove so, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in neke manj bistvene oblike, te-le: 31—32] Al se hočeš mi podati, * Al mi hočeš glavo dati — 68 d’žela — I. Pripovedne pesmi 19. 6. 55 So banderci &a rudeči, Nič ne bodimo boječi. 165 Sej ga bomo pozobali, Kakor bismo češne brali, Miru pred mu ne dajali, De ga bomo posablali." Pa banderce vid’ rudeče, 170 To stri Krajnce vse goreče: Tako Turka so zobali, De so vsega posablali. b. Redakcija „ Kranjske Čbelice (( . To si voli turški basa, Ki se Turkam prav obnaša, Kak’ bi vojsko vkupej spravil, De bi Sisek pod se zgrabil. 5 Sem ter tje po hiši hodi, Misel se mu v’ glavi blodi; Pa jo znajde volčja glava, Meni, ta bo nar bolj prava: Svojo vojno vkupej zbrati, 10 Jo pod Sisek celo gnati. Pa ni moč čez Kopo priti; Prašajo ga: „Kaj bo striti ?“ Baša stopa o potoči, Gromeč boben nosi v’ roči, 15 Jezen terdo vanj teleba, De razlega se do neba. Ves togoten rohni basa, Ki se Turkam prav obnaša: Prek si vervi potegnite, 20 Kož po verhu naložite." So mu tako naredili, Preko Kope se spustili, Pa pod Sisek se nabrali, Tam se v’ rove zakopali. 25 Kaj stori pa turški baša, Ki se dobro jim obnaša? Na tla sede, list napiše, Pošlje poglavarju v’ hiše: „Ala, Ala! moj Adame, 30 Šiški verli poglavare! Al se hočeš mi podati, Al mi hočeš glavo dati?“ Mu odpisal je Adame, Siski verli poglavare: 35 „Nočem z lepo se podati, Nočem tudi glave dati; Hočem rajše se braniti, Siski poglavar še biti: Se mi bodete kasali, 40 Krajncov ne ste še poznali." Kaj mi jame zdaj Adame, Siski verli poglavare? Piše liste, da povelje, Nest’ jih reče v’ tri dežele: 45 Štajersko, koroško, kranjsko, V’lepo zbornico ljubljansko, De je prišel turški blisek, De nam hoče vzeti Sisek. Štajerci so list prebrali, 50 Grenko, kislo se deržali, Tresli vsi se n’ omag’vali, Ker Turčina so se bali. List bel tud’ Korošci brali, Z enim glasom pa vsi djali: 75 so bili] prebiva — 87 pregleda — 93 gospe — 114] Zavolj vod se vozit’ bali — 122 jim oblubo] da obljubo — 162 nujo] mujo. Ker je njegov natisek vir drugim ponatiskom v naših zbirkah, podajem ga zgoraj pod b. 4. Po redakciji „Kranjske Cbelice“ je tiskal pesem St. Vraz v NP1. 35—41. On je skušal dati pesmi dijalektično obliko. Vendar je poleg tega še marsikako premembo pripisati njemu; take predrugacbe so ne glede na na- 56 I. Pripovedne pesmi 19. b. 55 „S’ Turkam nočmo se vojsk’- vati, Kaše vrele ne pihati. Turek ima vel’ke hlače, Dolge, dolge pa mustače; Bi vratove naše vgiedal, 60 Do ve, kaj bi nam povedal?" Beli list Ljubljanci brali, Med seboj so tako djali: „Išimo si pomočnika, Zdaj je sila prevelika. 65 Tur’k če vzel nam Sisek bode, Nam narobe vse vse pojde: Mest’ Ljubljana bo pokrajna, Krajnska d’želaturška drajna. Hitro si pomoč’ išimo, 70 Gospod Ravbarju pišimo: Ve in zna on vojsko vodit’, Pred vojaki spredej hodit’." Beli list so napisali, Ga na Krumperk mu poslali. 75 Tam prebiva jaki Ravbar, Nepremagan konjški glavar. Ravbar zjutraj rano vstajal, Se po gradu je sprehajal, Line hodil si odperat, 80 Dol’ na zlato polje gledat. Ozeravši se okoli, Zdaj zagleda v’ ravnim polji Mlad’ga poba urno teči, Beli list u roči nesti. 85 Ravbar si ob dlani poči, Hitro mu naproti skoči, Bele liste berž pregleda, Bašu se na glas posmeja. Stopi gori v’ svoje line 90 Do gospoje Katarine: „Dve nedelji bodi zdrava, De jo z bašam zaigrava 1“ Res de gospe Katarini Je plahota v’ taki sili: 95 Za gospoda se je bala, K’ mu je sabljo pripas’vala. Glas gospodov hlapce kliče, Osemnajste svoje Čiče': „Zor je, zdramši se zdvi- gajte, 100 Brze konjče napajajte; Jih sedlajte, oberzdajte, Koj na vojsko napravljajte : Hodmo v’ zidano Ljubljano, Terdno, v’soko in prostra¬ no." 105 Hlapci konje zasedali, Pa vsi ročno zadirjali. Prej se konjiča ne vstavi, Še le pri zeleni Savi. Ravbar klicati brodnike, 110 Pod Črnučami voznike: „Le na noge, le vstanite, Nas prek Save predrožite P So brodniki še vsi spali, Zavolj vod se vozit’ bali 115 Save velke, prederoče, Čez bregove nastop’joče. Pravi Ravbarju Andreje: „Voda sega že čez breje. Mi ne moremo voziti, 120 Vi v’ Ljubljano pa ne priti." Ravbar še zakliče v’ drugo, Svitlih zlatov da obljubo. glasna znamenja, apostrofe in manj važne oblike, te-le: 9 vojno] vojsko — 20 Koš — 30, 34 Siska — 38 Šiški — 53 tud’] so — 68 turska — 72 spredi — 76 konjski — 77 jutrej — 93 Katarine (ker je Vraz gospe imel za rodilnik) — 102] Terdno, v’soko in prostrane (!) — 141 „Tih, gospe in — 144 manjka — 147] Turk če vzeti (dvozložno!!) Sisek bode — 162 mujo] mojo — 171 Tako] Tak se. 5. Tudi natisek v SPKN. II. 53 — 61 je po Kastelčevi redakciji prirejen. Razlikuje se od njega ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in neke man' bistvene oblike, po teh-le predrugacbah: 5 Sim — 13 Paša — 17 paša — 20 I. Pripovedne pesmi 20. a. 57 Si brodniki pomignili, Reko: „Še ga bomo pili.“ 125 Kmal’ brodniki zakermili, So Bogi lepo prosili, De b’ jih zdrave še vozili, Turške jašpre seb’ služili. Zlate Ravbar jim podati, 130 Jaderno pa zadirjati Preko polja do Ljubljane, Terdne, v’soke in prostrane. Gospod Ravbar dram’ Ljub- ljance: ,,Oj Ljubljanci! oj zaspanci! 135 Berž iz pernic uslajajte, Berž na vojsko napravljajte!“ Pa za Ravbarjem hodile So Ljubljanke, ga prosile, Srebra, zlata ponujale, 140 Družete si odkup’vale. Piavbar: „ Gospe, tih’! in mamke, Poterpite malo samke, Zdaj ni časa podkup’vati, Sila se je vojskovati. 145 Meji žuga turški blisek, Hoče nam požreti Sisek: Turek če vzel Sisek bode, Nam na robe vse vse pojde. Vam Ljubljana bo pokrajna, 150 Stran dolenska turška draj- na.“ — Boben zdaj mu zaropoče, De preslišat’ ni mogoče. Ravbar si vojakov zbere, Dol’ pod Sisek z’ njimi dere. 155 Tol’k’ je Turka na terišu, KoPkor mravelj na inravljišu. Naprej v’ dir je Ravbar tekel, Velk’mu hlapcu: „Stopi“, rekel, „Zlez’ na to visoko drevce, 160 Gledaj dobro na banderce: So banderci vidit' beli, Terdo mujo bomo jmeli; So banderci pa rudeči, Nič ne bodimo boječi. 165 Turka bomo pozobali, Kakor da bi češne brali; Pred miru ne bomo dali, Dokler ga ob tla ne djali.“ Hlapec vidi vse rudeče, 170 To stri Kranjce vse goreče : Tako v’ Turke se zagnali, De so vsiga posabljali. 20 . (Kranjska.) n. Redakcija I. Tam stoji gospod Raubar, Noter u gostim smrečiji, Lejpi konjski poglavar, Ko se drugam ne vidi, dobro jim] Turkam prav — 39 kosali (6 eri: kesali) — 51 se ’n] se, — 57 Turk ima velike — 60 Do] Kdo —■ 68 dežela — 72 vojakmi spredaj — 76 konjski 81 okolji — 85 dlanu — 92 pašam — 111 noga (tisk. hiba ) — 128 seb’] si — 130 zaderjati — 148 vse vse] vse se (tisk. hiba) — 157 der — 166 črešne — 171 Turka. 20. Neznanega zapisovalca. — Iz N Pl. 108-200 Vraz ji je po svojem načinu dal dijalektično obleko, a nakrpal ji oblik, ki niso kranjske; tudi je v 58 I. Pripovedne pesmi 20. b. 5 Kakor u sveto nebo. Gor in dol po izbi hod’, Lepe brumne molitve mol’. Šou je u line visoke, In gleda u ravno polje. 10 Po ravnem polj’ pubič teče, Gvišno mu bejli nist nese. Še mu je šou naproti, Še ga na pragu sreča: Z enou rokou je odperau, 15 Z drugou beli list prijemati. Uže list bejli je prebrati, Gori kliče dvanajst hlapcou: „ Hitro gori ustajajte, Na vojsko napravljajte, 20 Berzdajte šternajst konjčou ! Tur’k nam hoče Sisek vzet. Ce nam Tur’k Sisek uzame, Mesto Ibljana bou pokrajna, Krajnska dežela turska gmajna. 25 Uže sou na konjče sedli, Te sou terdo preč zdirjali, Pa niso preji obstali, Ko per bistri vodi Savi: „Oj gori, gori, brodniki! 30 Nas boute vi čez vozili: Turek nam hoče vzet Sisek." Uže u svilen' je žep segou, Zagrabu vunkaj je zlatou, Še jih brodnikam je podati: 35 „Nate to, mladi brodniki. De bi nas vy čez vozili In za nas srečo prosili." Uže so na konjče sedli, Te sou preč zdirjali, 40 In niso preji obstali, Kakor v beli Ibljančici. „Oj gori, gori, Ibljanci — Oj Iblancii oj zaspanci! Hitro, hitro ustajajte, 45 In za vojsko napravljajte: Tur’k nam hoče vzet Sisek. Če nam Tur’k uzeme Sisek, Mesto Ibljana bo pokrajna, Kranjska dežela turska gmajna. 50 Ibljanske gospe se sou jokale, Dnarje u bertacih nosile, In za gospode si prosile. Tako reče gospod Raubar Prelejpi konjski poglavar: 55 „Zdaj ni časa podkupovat, Zdaj je časa se vojskovat: Turek nam hoče vzet Sisek. Če nam Tur’k uzame Sisek, Mesto Ibljana bou pokrajna, 60 Kranjska dežela turska gmajna!“ b. Redakcija II. Tam stoji gospod Ravbar, 5 Kakor v svete nebesa. Lepi konjski poglavar, Gor’ in dol’ po ispi hodi, Notri v gostim smerečuju, Lepo božjo molitev moli. Kjer se drugam ne vidi, tem oziru nedosleden več ko preveč. Z enou rokou, sou, boute, uzame, poleg so, niso, bo, uzeme ni mogoče; tako tudi ne : Te sou preč zdirjali. Za Zagrabu {v. 33.) je po pomoti tiskano Zagrebu. — Pesmi se pozna, da je zapisana po narekovanju in ne po petju. Vraz jo ima najbrž iz Ljubljane (od Smoleta?). Redakcija II. (b) je iz SPKN. IV. 34 —36., kjer je v v. 3. tiskano: go¬ stim, v v. 51. pa bertazih nam. bertasih. 59 I. Pripovedne pesmi 21. Šel je v line visoke In gleda v ravno polje. - 10 Po polju pobič teče, Gotovo beli list mu nese. Še mu je šel naproti, Še ga na pragu sreča. Z eno roko je odperal, 15 Z drugo beli list prejemal. Še beli list prebere, Gflri kliče hlapcov trinajst, „Berzdajte konjičev štirnajst! Hitro, hitro mi vstajajte, 20 Na vojsko se napravljajte! Turk nam hoče vzeti Sisek. Ce nam Turek Sisek vzame, Mesto Ljubljana bo pokrajna, Krajnska dežela turška draj- na.“ 25 Že so na konjče sedli Ino terdo proč zderjali, Pa niso pred obstali, Ko pri bistri vodi Savi: „Gori, gori, brodniki! 30 Nas bote čez vozili; Turk nam hoče vzeti Sisek." Še je segel v žep svoj svilen, Zagrabil je vunkaj zlatov, In jih je podal brodnikam: 35 „Nate to, brodniki pridni! Nam bote sreče prosili, De bi nas čez vozili!“ Že so na koniče sedli, In so terdo proč zderjali, 40 In niso popred obstali, Kakor tam v beli Ljubljani: „Gori, gor’, Ljubljanci! Ljub- ljanci! Ljubljanci, Ljubljanci! ste zaspanci! Hitro, hitro mi vstajajte, 45 Se na vojsko napravljajte: Turk nam hoče vzeti Sisek, jfie nam Turek Sisek vzame, Mesto Ljubljana bo pokrajna, Krajnska dežela turška draj- na.“ 50 Ljubljanske so gospe jokale, Dnarje v bertasih nosile, Za gospode so prosile. Tako je rekel gospod Ravbar, Lepi konjski poglavar: 55 „Zdaj ni časa podkupvati, Zdaj je čas se vojskovati: Turk nam hoče Sisek vzeti. Ce nam Turek Sisek vzame, Mesto Ljubljana bo pokrajna, 60 Krajnska dežela turška draj- na.“ Turki pred Dunajem. 21 . (Iz tolminskih hribov.) Turk vže zbira silno vojsko, Pomagaj, Bog, pomagaj nam, Nuben ne ve, kam pojde ž njo: In ljubi sveti Štefan sam ! 21. Zapisal A. Pegan. — Iz njegovega rokopisa (str. 345 — 346), ki ga hrani Matica. 60 I. Pripovedne pesmi 22. 5 Zvedel je to en žlahten gospod, Žlahten gospod, en Špiden- vert. On je na kojnka poskočil In je v mesto Dunaj šel: „Le gor, le gor, svitli cesar! 10 Turk je pod Dunajem le-kar." Svitli cesar je gor skočil In je vse mesto skup sklical: „Le gor, le gor, mesto moje, Jaz vam dam ključe moje, 15 Ključe moje in krono mojo: Podajte se al’ branite, Jaz grem pa v mesto Line!" Kmetje so se posvet vali, Posvetvali, sklenili: 20 „Podajmo se, podajmo se! Še raj damo krono cesarjevo, Ko damo glavo našo." Gospoda se je posvetvala, Posvetvala, sklenila: 25 »Podajmo se, podajmo se! Še raj damo krono cesarjevo, Ko damo glavo našo." Šolarji so se posvetvali, Posvetvali, sklenili: 30 „Branimo se, branimo se! Še raj damo glavo našo, Ko damo krono cesarjevo." Prve tope k so spustili Iz mesta ven, pobil’ so Turka an part; 35 Druge tope k so spustili Iz mesta ven, pobil so Turka pol; Tretje tope k so spustili Iz mesta ven, pobil’ so Turka vsega. Na kolena so dol popadali 40 In Boga so zahvalili: »Pomagal s’, Bog, pomagal nam, In ljubi sveti Štefan sam!" 22 . (Iz ljubljanske okolice.) Hud Turek piše v Dunaj lep Temu cesarju svitlemu: „A1’ se vdaste, al podaste, Al ključ od Dunaja daste?" 5 Mu Dunajci odpišejo: „Počakaj le še štirnajst dni, Da vole štir zakoljemo, Da Turku jest’ pripravimo!“ Spet Turek piše v Dunaj lep 10 Temu cesarju svitlemu: „A1’ se vdaste, al’ podaste, Al ključ od Dunaja daste?" Dunajc’ nazaj odpišejo: »Počakajte še ure tri, 15 Da svete maše minejo, Da nam na pomoč pridejo !“ Ko svete maše minejo, Prišle so že pomoči tri. Najprej prijezdi poljski kralj, 20 Za njim pa Moskovitar sam, 22. Zapisal Davorin Petelin. — Vzeta iz prve knjižice njegove roko¬ pisne zbirke (str. 13—14). 61 I. Pripovedne pesmi 23. Najzadnji pa Anglež je bil: „Ti ga od spred, jaz bom ga od zad!“ Po Dunaj’ vsem pa vkup zvoni, Da se ne sliši ženski jok, 25 Oj ženski jok in jok otrok. Po Dunaju pa teče kri, Da b’ gnala mlinske kamne tri. Ta vel’ka voda Donava Je s Turkom b’la zaježena. 30 Preden je bila ura tri, Že hud’ga Turka n’kjer več ni. 23 . (Kranjska.) Pred Dunejam toljko polka leži, De ga komaj zemlja derži. V Dunaj je pisal hudi Turk K cesarju svitlimu: 5 „ Al’ se vdarite, al’ se po¬ daste, Al daste ključe od Duneja?“ ,,,, Dajte nam odloga Štirnajst dni.“ “ 23. Neznanega zapisovalca, najbrž M. Kastelca. Iz SPKN. IV. 110— 112. Zelo podobna ji je varijanta v V 0. VIII. 40, katero ima Vraz, kakor spričuje sam, res od M. Kastelca. Navedeni Vrazov prepis se razlikuje od zgore- njega natiska, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in na to, da je Vraz pesem skušal podati v kranjskem dijalektu, v tem-le: 1 Dunajam tolk ljudstva — 4, 11, 18 K] K temu -— 5 udarte . . . podajte — 6, 12, 20 Dunaja — 7 Daj — 9 mu] jim — 10 Dunaj — 12 udarte . . . podaste — 14] Daj še nam od¬ loga le tri dni — 10 Nobene] Al nobene — 19 udarte — 21] Daj še nam od¬ loga le ure tri — 22 Da — 23 vojaki] Žolnirje milijo — 24] Ki nobedin ne jedo ne pio ni — 25 Dvajst dni na črno zemljo sedio ni — Za v. 25. je vtak¬ njen nov: U velki cirkvi vkup zgoni — 26 Per ljubimu, svet’mu Štefani — 27 Usi . . . u cirku — 28 manjka — 29, 30] Zgonite in musicirajte — Da ne bi se slišao ženski jok, * Niti vrisk majhenih otrok — 32 podigno — 33 Prot’ polku] Proti ljudstvi — 35] Marija v oblakih v pomoč stoji — 36 perti] se preti — 37 Hudga — 38 Nar pervi] Najprej — 39 potlej je prišla] potler Golendarca, — 40 Golendarca — 42 zajezil’ — 43] Zahvalen bodi večni Bog — 45, 46] De si nam peršla na pomoč, * Da žiher spali smo to noč! — Ta prepis svoj je Vraz uporabil, da ga je tiskal v NPI. 41 — 42, a s temi izpremembami: v partic. stavi u mesto končnega o v moškem spolu (celo peršou, sediu). — 12, ■ 19 po¬ dajte ( mesto vprašaja stavi klicaj!) — 14 li — 21 le ure] minute — 25 zemljo] zemljico — 29 bi] bo — 42 Dunavo. Nekatere predrugačbe niso kaj srečne, n - P- minute nam. ure, milijo nam. smilijo, sediu za sedel (sedi r,) ■, ali je v verzu 1. in 33. prvotni foljk izpremenil v ljudstvo Vraz, se ne da določiti. Obleganje Dunaja po Turkih v l. 1683. opeva še druga pesem, katera pa se mi ne zdi narodna. Narejena je najbrž po kaki nemški historični pesmi, kakor so se širile po tako zvanih ,,fhegende Bldtter.“ Podajcm je drobno tiskano pod črto v obeh meni pristopnih zapisih M. Kavnikarja-Poženčana iz njegovih MP. I. 35—36, kjer sta napisana drug poleg drugega. 62 I. Pripovedne pesmi 23. Svitli cesar je pisal na vse strani, Nobene mu pomoči ni. 10 V Dunej je pisal hudi Turk K’ cesarju svitlimu: „ Al’ se vdarite, al’ se podaste, Al’ daste ključe od Duneja ?“ „„ Dajte nam odloga še tri dni!““ 15 Svitli cesar piše na vse strani, Nobene mu pomoči ni. V Dunaj je pisal hudi Turk K’ cesarju svitlimu: „A1’ se vdarite, al’ se podaste, 20 Al’ daste ključe od Duneja?" ,,„Dajte nam odloga ure tri, De svete maše minejo. Men’ se že vojaki smilijo, K’ nobedin pil, ne jedel ni, 25 Štirnajst dni na černo zemljo sedel ni!““ Pri ljubim svetim Štefanu Vsi Dunajci v cerkev gredo, Tud je šel svitli cesar sam: „Zvonite, muzicirajte, 30 De se ne bo slišal ženski jok, Mladih otrok!“ Kadar je mašnik pozdvigal, Prot’ polku se je obernil: „Nič ne marajte, Dunajci vi! 35 Maria v oblaku stoji, Močno proti Turku perti, Hudiga Turka v Dunaj ne pusti!" (Z Gorenjskega.) Turk je bil cesarju pisal, De jo v gostje bo perbrisal, Svetli cesar govori: [:„Pridi, kadar se ti zdi.:] 5 Jaz sim se za te perpravil Zoper se ti bom postavil." K oljsk’ nedelji perure, [:Ravno solnce gori gre.:] Turk začne strašno streljati, 10 Dunej pa tako stresati, Kakor bi na vodi stal, [:Ali tresek ga majal.:] Svetli cesar se prestraši, Per Mariji, mater naši, 15 Pros pomoči noj kleči, [:Ker perpravljen bil še ni.:] 25 De naj delajo zvijače, Vere varvajo domače, De pokažejo serčnost, [:Dajo Duneju prostost.:] Šolci v’ Pragi ino Celji 30 Ino nemški vsi deželi Zdaj vsi tako reko: [:„Turk še li spoznal nas bo!:] Pred posekal nam bo buče, Preden dobil bode ključe 35 Našga mesta Duneja, [:Ker naš cesar dom ima.":] Kar jih jč v’ Praži, Celji Ino v nemški cel deželi, Hitro vsi vkup gredo 40 [:In zvijače zdaj počno.:] V Rim se h’ papeži oberne, Naj nadlogo on odverne, Šoljcam naj povelje da, 20 [:De pomore kot kdo zna.:] Oče papež piše v’ Celje, V’ Prag in nemške vse dežele, De vsi hitro jmajo prit’, [Turka strani odpodit.:] Komaj so jo permahali, Turki so se že podali, De orčžje ’z rok dajo, [:Šolci streljat pa začno.:] 45 Baša je na pragi stajal, Z’ belo ruto k’ miri majal Mat Marija oskerbi, [: Škode nič se ne zgodi.:] Zdaj mi doli pokleknimo 50 In Bogu se zahvalimo, De na prošnjo Marije [:čudno vse obvaruje.:] I. Pripovedne pesmi 23. 63 Nar pervi je prišel poljski kralj, Parski knez; potlej je prišla 40 Holendarca s svojo vojsko. Tak so se močno sekali, De so zajezli v6do Donavo. Bod’ ga Bog zahvalen večni, Bog in devica Maria! 45 De s’ ti nam na pomoč prišla, De b’ varno v Duneji stal’! V SPKN. II. 62—64 je ta zapis tiskan nekoliko drugači: 7] V oljsko nedeljo res privije — 10] Dunaj silno pretresati — 15] Pros’jp. noj k. — 17] Dalje k ,papežu se ob. — 18 nadloge — 19 povelje] ukazo — 20] Vsak poma¬ gaj, kakor zna 21] Papeš pisal tje je v C. — 22] V Prag in n. v. d. — 23 jrnajo] majo — 24 Turka — 29 ino Celji — : 31] Z. tako v en glas r. — 32 li — 34] Pred ko de dobil bo kluče — 35 Našiga •— 3b Kjer —37] Šolci v Pragi ino v Celji — 38 Cel] vsi — 44—44] Šolci streljati začno, * Turki orOžje iz rok dajo; * Komaj tje so primabali, * Turki so se že podali — 49—52 manjka. Manj umetalno lice ima zapis b. (Z Gorenjskega.) Turk je cesarju pisal, De mi hoče v’ gostje priti. Svetli cesar je nazaj pisal, De li pridi, kadar hoč: 5 „Jez sim teb vselej perpravljen In ti hočem nasproti stat/ Turk je hitro prišal Na oljsko nedeljo jutro, Z’ solncam vred. 10 Turk je iz boštanje streljal, De se mi je Dunej tresel, Kakor bi na vodi stal. Svetli cesar se je prestrašil, Ker še perpravljen ni bil, 15 Ker še perpravljen ni bil. Doli je padel na kolena Pred Divico Marijo, De bi mu hotla pomagati, De bi Turke premagali, 20 De bi Turke premagali. Doli je padel na kolena Pred očeta papeža, De ima pisat po študente V’ Prag ino Celje 25 In na vse nemške dežele, De imajo hitro prit’ Iz Praga ino Celja In ’z vsih nemških dežela, De bodo kunšti pravhali. 30 Tak so rekli študentje V’ Pragi ino v Celji In v’ vsih nemških deželah: „Mi pa raji glavo damo, Kakor Turku ključe dat’. 35 Od našga mesta Dunaja/ Študentje so hitro prišli Iz Prage ino Celja In iz vsih nemških dežela, De so kunšti pravhali. 40 Komaj so prišli študentje, Turki so se že podali, Orožje so iz rok djali. Študentje so jeli streljati. Turški paša na pragi stoji, 45 Cesarske ključe v’ rokah derži. Marija je na boštajni stala In je kugle varovala, In je kugle varovala. Zdaj mi doli pokleknimo, 50 Zahvalimo gospod Boga, Ljubo Dvico Marijo, Ker sta nam pomagala, De smo Turke premagali, De smo Turke premagali. 64 I. Pripovedne pesmi 24. Turek označuje naše zastave. 24 . (Gorenjska.) Turk zbira silno vojsko, Deleč potegne ž njo, Deleč pod mesto Beli grad, Deleč pod mesto Beli grad. 5 To pervo bander se permoli, Tako mi Turk govori: „Jez to bander dobro po¬ znam. To je iz vogerske londšofti: Vogri so ž’vota grozovitniga, 10 Pa serca cagovitniga. Perbom! perbom ! soldatje moji, Li naprej, nikar nazaj!“ To drug bander se permoli, Turk mi tako govori: 15 „Jez to bandero dobro po¬ znam, To je iz hrovaške londšofti: Hrovatje so res hudi možje, Pa se preradi v’ tek spuste. Perbom ! Perbom ! soldatje moji, 20 Li naprej, nikar nazaj!“ To tretje bander se permoli, Turk mi pravi, govori: „Jez to bandero dobro po¬ znam, To je iz štajarske londšofti: 25 Štajarci so res života vso- ciga, Pa so serca gnjilobniga. Perbom ! perbom! soldatje moji, Li naprej, nikar nazaj!“ To četert bander se permoli, 30 Tako mi Turk govori: „ Jez že to bandero dobro po¬ znam, To je iz koroške londšofti: Korošci so života prav de- beliga, Pa so serca prav leniga. 35 Perbom! Perbom ! soldatje moji! Li naprej, nikar nazaj!" To pet bander se permoli, Turk strašno zagermi, De se strese vsa turška ar¬ mada : 40 „Jez to bandero dobro po¬ znam, To je iz ljubljanske londšofti: Begam, begam, soldatje moji. Li bolj nazaj, nikar naprej! To so tatje štebalarji, 45 Teb se jez močno bojim, Teh se nam je treba bat! On so res života drobniga, Pa so serca hudobniga: Li bolj nazaj, nikar naprej! 50 Li bolj nazaj, nikar naprej 1 “ 24. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. I. 32—34. I. Pripovedne pesmi 25. 65 25 . (Gorenjska.) Turk nabere silno vojsko, Deleč on potegne ž’ njo, Deleč not’ pod Beli grad, Deleč not’ pod Beli grad. 5 Perv’ bander se permoli, Turk tako pregovori: „To bandero, vem, Sliši ogerskim ljudem: Žvota grozovitiga, 10 Serca so pobitiga. Bomberbom! vojak’ moji, Vsak naj li naprej hiti!" Drug’ bander se permoli, Turk tako pregovori: 15 „To bandero, dobro vem, De hrovaškim sliš’ ljudem: Oni so hudi ljudje, Pa se radi v’ tek spuste. Bomberbom! vojak’ moji, 20 Vsak naj li naprej hiti!" Tretje bander se permoli, Turk tako pregovori: „To bandero, dobro vem, Sliši štajarskim ljudem: 25 On so žvota visociga, Pa serca gnjilobniga. Bomberbom! vojak’ moji, Vsak naj li naprej hiti! “ To četrt’ se permoli, 30 Turk tako pregovori: „To bandero, dobro vem, De koroškim sliš’ ljudem: Žvota so debeliga, Serca grozno leniga. 35 Bomberbom! vojak’ moji, Vsak naj li naprej hiti!" Pet’ bander se permoli, Turk serdito zagermi, Zgane turški se vojak, 40 De je straha letel znak. 25. Zapisal M. K a v n i k a r - P o ž e n č a n. — Iz MF. I. 32 — 34. Po njem je že natisnjena v SPKN. I. 130 — 132, a predelana je precej. Ne glede na na¬ glasna znamenja, apostrofe in manj bistvene pravopisne drobnosti, razlikuje se ta natisek od našega v tem-le: 2 Daleč — 3 Deleč not’] Daleč tje — 4] Z vojsko misli vse ugnat’ — 5] Se bandero primoli — 6] Pervo, Tur’k tak govori — 7 vem] dobro vem — 8 Sliši] De gre — 9] Živ6ta groznovitniga — 10 Serca] Serca pa — 11, 19, 27, 35 vojaki — 12, 20, 28, 36 le — 13] Ko se drugo pri¬ moli — 14,, 30 tako pregovori] tako-le govori — 16 hrovaškim sliš’] horvaškim gre — 17 Oni so hudi] Oni hudi so res — 21] Ko se tretje primoli — 22 Turk . . . pregovori] Turek . . . govori — 24 Sliši štajarskim] De gre štajerskim — 25] Ti so života visbciga — 26 gniiobniga — 29] Se čveterto primoli — 32 sliš’] gre — 33 Života — 34 Serca] Serca so — 37] Ko se peto primoli — 38 serdito zagermi] serdit zdaj zagromi — 43] Begama, vojaki moji — 46 kot pa] kakor — 47 nam je treba] treba nam je — 49 Života — 52 unesti] odnesti. Iz SPKN. je pesem kesneje ponatisnil Zakrajšek v Goriškem letniku za l. 1864. na str. 210—211, zopet marsikaj izpremenivši, n. p. primoli v prikaže in približa, begama ( t. j. begoma) ® begajmo (!) itd. Opomnja. Slovenske deželane označuje Turek tudi v pesmi o La v d on u lz begunjske okolice (st. 28.), katere primerjaj. 5 66 I. Pripovedne pesmi 26. „To bandero, dobro vem, De ljubljanskim sliš’ ljudem : Begam! vi vojak’ moji, Vsak naj zdaj nazaj hiti! 45 Ti štibalarski tatje Hujši so kot pa voleje: Teh se nam je treba bat’ Zlodji znajo vse končat’. Ž’vota so res drobniga, 50 Pa serca hudobniga, Vsak naj urno stran beži, Kdor unesti ’če kosti! “ „Turek je pisal beli list.“ 26 . (Gorenjska.) [O d 1 o Turk je pisov beli list Za našga cesarja svetliga: „01a, ola! cesarska svetlost! Al’ maš inakov telkoj, 5 De b’ se skusil z’ manoj ?“ Svetli cesar piše nazaj: „Kaj me prašaš, Turk ti! Jes imam inakov telkoj, Trese se zemla pod manoj! 10 Ti me počaki leta tri, m e k.] Da se men folk bol poredi: Se bova poskusila Za Beli grad, za Temežvar, Za Beli grad, za Servio.“ 15 Me ga komej mat’ obdoji, Že pod Karlovcam s’ punklam stoji, Bobato palco v rokah derži, Se tebe, Turk, nič ne boji! 26. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. XXI. G. 14—15. Pisana od precej okorne roke. Zopet prepisana v VO. XX. 22 s temi predrugačbami: 1 pisal — 4 imaš junakov — 5 skušli — 8 Jest imam junakov tolkaj — 9 Trese . . • menoj —'13 Temežvar. Kar se konca te pesmi tiče, primerjaj spodaj pesem o La v do nu iz begunjske okolice (št. 28.). I. Pripovedne pesmi 27, 28. 67 „Turski je baša v Limbuši “ 27 . (Iz okolice ljutomerske.) [Odlomek.] Turski je basa v Limbuši, Vojsko si sbira z vseh krajov, Sam si ne ve, kam pojde ž njoj. On se poda v ravno polje, 5 V ravno polje pod Beli grad. Po ravnem polji vojska gre, Čudo, kaj zemlja jo derži. Meni pa, se tak terdno zdi, Kaj je moj ljubi najnaprej. 10 Tak ravno čern klobučec ma, Ravno kak moj ga ljubi ma. Za klobukom si pušelc ma, Ravno kak moj ga ljubi ma. „ Ljubi, obin me ti s rokoj!“ 15 „„Srečnoostan zdaj, ljuba ti! Ne bova se več vidila, Neti več razgovarjala.““ „Ce se glih ne va vidila, Pa va se z serdca ljubila. “ L a v d o n. 28 . (Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) Lavdon zbira silno vojsko, Pa sam Bog ve, kam pojde ž njo: An taužent komandirarjov, Dva taužent pomarširarjov, 5 Tri taužent lepih konjikov. To prvo menderce izpusti. Tako je' reku turški car : „Oh le, oh le, vojska moja, Le bolj naprej, koker nazaj! 10 Jest to menderce dobro poznam 27. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. p. 281. Očividno imamo pred seboj dve pesmi, začetek (do verza 7.) je odlomek pripovedne, konec (od v. 8.) Pa je odlomek ljubezenske pesmi. Vraz ima pesem prepisano tudi v VO. IX. 8, a brez poslednjih šest verzov, in sicer s temi predrugačbami: 2 sbira z] zbira °d — 3] Saro še ne ve, kam se poda — 4 poda] obrne . . . pole; ta verz je dvakrat postavljen — 5 pole . . . beli — 6 poli . . . gre — 7 kaj zemlja jo] da n .io ( pozneje jo) zeinla — 8 se tak terdno] se trdno — 9 Ka . . . lubi najnapre ~ 10] Tak črni klobučec ma — 11, 13 moj ga ljubi] ga moj lubi — 12 si pu- selc] zelen pušlic. — Po tem prepisu je pesem Vraz tiskal v NPI. 7 — 8, a pi¬ šoč e pred rom in u namesto poudarjenega m Ne glede na neka naglasna zna¬ menja, izpremenil je samo v verzu 7. besedo Čudo v čtida. 28. Zapisal A. Jeglič. — Iz njegovega rokopisa (str. 12), ki ga hrani Matica. Očividno nekoliko pesmi manjka. Prim. št. 24., 25. in 26. 5 68 I. Pripovedne pesmi “ 29 . In ga tud’ dobro znam. To menderce je iz koroške londšafti: So ž’vota majhnega, Ino so vsi kronfasti." 15 To drugo menderce izpusti. Tako je reku turški car: „Oh le, oh le, vojska moja, Le bolj naprej, kakor nazaj! Jest to menderce dobro poznam 20 In ga tud’ dobro znam. To je menderce iz štajerske londšafti: So oni ž’vota velic’ga, Pa so srca cagov’ga.“ To treko menderce izpusti. 25 Tako je reku turški car: „Oh le, oh le, vojska moja, Le bolj nazaj, kakor naprej! .Jest to menderce dobro poznam In ga tud’ dobro znam. 30 To menderce je iz ljubljanske londšafti: So oni ž’vota majhnega, Pa so srca korajžnega." Kranjc, so pa zavber ljudje: Preden ga mat oddoji, 35 2e s punkelcom pred Kar- lovcom stoji Z ano robato palico, In čaka na malico. 29 . (Kranjska iz Trojane.) Lavdon zbera silno vojsko, Bog ve, kam pojde ž njo: Al pojde na bele ceste, Al pojde v ravno polje. 5 Zdaj se vzdigne in mi gre Pod Beli grad v ravno polje. Mladi Turčič v lini stoji, Tako mi pravi, govori: „Lavdon, si prišot mene častit, 10 Al si prišot zajce lovit?" „„Nisem prišot zajcov lovit, Jest sim prišot tebe častit: S černim purflam te bom kadit, S svinčenim’ kuglam’ te ’m škropit." “ 15 Cesarske puše pokajo, Turške žene se jokajo. Cesarski meč’ se bliskajo, Turški otroc’ z strahu vris¬ kajo. Cesarski pumbe mečejo, 20 Turki se z grada vlečejo. Pod Belim gradom teče kri, De b’ gnala mlinske kamne tri. 29. Neznanega zapisovalca. — Vzeta iz MU. 291. I. Pripovedne pesmi 30. 69 V Belim gradi že zlo gori, 25 V en’ roki derži svitli meč, Lavdon še sred vojske stoji. V ti drugi sveti roženkranc. Kaj prošnja in vera nuca nam, Vučimo se nad Lavdonam. 30 . (Iz okolice ljutomerske.) Balon-baron, mladi gospod, On sbira silno si vojsko, On sbira silno si vojsko, Al sam ne zna, kam pojde s njoj. 5 On se poda v ravno polje. V ravno polje pod Beli grad. Pod Belim gradom vojska leži, Čudo, kaj zemlja jo derži. Mladi Turčin v linji stoji, 10 No si gledi v ravno polje. Po ravnem polji vojska gre, Med jimi mladi Balon je. „„Ja sem ne priša zajcov lovit, Al ja sem priša tebe častit. S černim te punfrom kadja bom, 20 S žarečim’ kruglam’ škropja bom.“ “ Cesarski štuki dunkajo, Ki Beli grad raznašajo, Cesarske bombe mečejo, Se Turki z grada vlečejo. 25 Cesarske puške pokajo, Se turske žene jokajo. Turske se žene jokajo, Da si ne vejo, kam domo. „Balon-baron, mladi gospod ! Jočte se, jočte, ali ni, Po kaj si priša, kaj stojiš? 30 Cesar zdaj Beli grad dobi! 15 Al si priša zajcov lovit? Cesarov je bia, cesarov bb, Al si priša mene častit?" Beli grad še cesarov bo! 30. Zapisal St. Vraz. — Vzeta iz VO. XIX. I. 9, kjer je v 22. v. Ki * svinčnikom popravljeno v No. Vraz je pesem pozneje zopet prepisal (VO. I. 1.) m jo predelal tako-le: 1] Baron Balon je mlad gospod — 2] On zbira si silno vojsko — 3 zbira — 4 zna . . . ž njoj — 5 polje — 8 njo obdrži — 9 linjah ~ 10 gleda — 12] Pred vojskoj ide mladi Balon — 15, 16 si] si ti — 17 Ja sem ne] Nesem jaz — 18 jaz — 19] S črnim bom punfrom te kadia — 20] Z žarečimi kruglami pa kropia — 23 Cesarski — 24] poznejša predrugačba: Turki se itd. — 26] poznejša predrugačba: Turske se — 29] Jočte se al se ne jočte vi. V NPI. 8 —.9 jo je tiskal potem drugem prepisu, davši ji še bolj dija- lektično obliko s tem, da je premenil povdarjeni u v u (razen: 25 puške; a poleg tega 9 Turčin). Nedijalektična pa je oblika njo (4); mesto lj je tiskano 1 in v v. Čuda za Čudo. Tiskovna hiba je v v. 14 Pa nam. Po. 70 I. Pripovedne pesmi 31. 32. 31 . (Iz celjskega okraja.) Oj stojaj, stojaj Beli grad! Za gradom teče r’deča kri, Za gradom teče r’deča kri, De b’ gnala mlinske kamne tri. 5 Tam Laudon vojvoda stoji, Kervavi meč v rokah derži. On hoče 'met Beli grad In turško vojsko dokončat’. Ošaben Turk se mu smeji 10 In Laudonu tok govori: „Si prišel mene ti čestlt, Alj prišel si zajce lovit?" „j,Ne pridem jez zajce lovit, Alj prišel 'sim tebe čestit: 15 Z svinčanim’ kuglam’ te škropil, In s’ černim pulfram bom kadil. ““ Cesarske pukše pokajo — Se turske gospe jokajo, Cesarski bombe mečejo — 20 Se Turki z grada vlečejo. Glej, tok mogočen Laudon je Premagal vse sovražnike; In dokler Beli grad stoji, Naj slavo Laudonu slovi! Gospod Baroda. 32 . (Kranjska.) Stoji, stoji turška vojska, Pa po vojski sluga hodi, Vojska turška in beneška. Hodi in po kervi brodi: 31. Iz Akacijeve zbirke „Koroške ino Štajerske pesme enokoljko poprav- lene ino na novo zložene. V Celovci 1833.“ str. 100, 101, z melodijo (narodno?). Nahaja se, iz Akacija prepisana, tudi v MP. I. 37, kjer poleg manj bistvenega stoji: 1 Oj stoji, stoji — 8 dokončat — 9 Ošabni — 11] Al prideš mene ti častit — 12] Al prideš zajce ti lovit — 15 kropil — 21 Glej, tok] Tako — 24] Naj hvalo Laudonu deli. Iz Akacija jo je ponatisnil Vraz v NPI. 10 — 11, davši ji dijalektično obleko in izpremenivši: Oj v Ej (1), tok v tak (10, 21), pulfram v punfram (16). Pesem je potem bila z malimi premembami še večkrat tiskana. Narodno melodijo glej v Kocijančiču I. 4 — 5. O p o m n j a. V SPKN. I. 60—63 je tiskana 72 verzov obsezajoča pesem Lavdon, katero je zapisal M. Ravnikar-Poženčan (MP. I. 38 — 40) in katera se pričenja: ,,Lansko leto naša armada * Doli na Ogerskiin leži" itd.; a pesem je umetna, zatorej ji ne moremo dati mesta v ti zbirki. Isto velja o drugi pesmi o Lavdonu, ki se nahaja v Ravnikarjevih MP. I. 40—41 ter se pričenja tako-le: Lavdon, general častiti, * Hotel je nazaj dobiti * Le-to mesto Beligrad. * Pustil je most narediti" itd.; ta je preložena iz nemške historične pesmi, ki se pri¬ čenja tako: „Prinz Eugenius, der edle Ritter, * Wollt’ dem Kaiser wiederum kriegen * Stadt und Festung Belgarad. * Er liess schlagen einen Brucken" itd. 32. Zapisal M. Valjavec (?):“ — Iz Novic XVIII. (1860) 118. Ne vem, ali je zgoraj podani hatisek poseben zapis, ali samo posebna redakcija pod nastopno številko objavljenega zapisa iste pesmi. I. Pripovedne pesmi 33. 71 5 Išče svojega gospoda, Žlahtnega gospod Baroda. Ko ga najde, vstraši se ga. Govori gospod Baroda, Govori mu in naroča: 10 „Ti si mene zvesto služil Od malega do velic’ga In do verlega junaka! Pojdi mojih ran pogledat: Ali rane so m’ erdeče, 15 Ali rane so mi Černe. Ako rane so m’ erdeče, Pojdeš meni zeljšča kuhat; Ako rane so mi Černe, Pojdeš meni jamo kopat. 20 Ti boš meni jamo kopal, Jaz pa testament bom delal. “ Šel je sluga ran pogledal, Ali rane so mu Černe. Šel je sluga jame kopat, 25 Gospod testament je delal. Rekel mu je in naročal: ,,K’ boš otroke svoje vozil, Devlji spred jih, zad pa moje, Da ne bodo peš hodili, 30 Ker se niso naučili. E,’ boš otrokom kruha rezal, Daj ga svojim iz pšenice, Mojim daj ga iz soršice: Ajdov’ga ne bodo jedli, 35 Ker se niso naučili. Ko boš memo grada jezdil, Lepo poj in lepo žvižgaj, Kakor prej si mene slišal/ 1 Mimo grada sluga jezdi, 40 Lepo poje ’n lepo žvižga. Gospa je pa v lini stala, Sama s sabo govorila: „Večni Bog! zahvaljen bodi! Naš gospod sam domu jezdi, 45 Sluga je pa v vojski pustil/' „„Le sem, le sem, otročiči! Boste testament prebrali. ““ Testament je gospa brala, Premilo se je zjokala: 50 „Lepi moji otročiči! Šluga je domu prijezdil, Gospoda je v vojski pustil!“ 33 . (Gorenjska.) Stoji, stoji turška vojska, Vojska turška in beneška. Pa po vojski sluga hodi, Hodi in po krvi brodi, 5 Iše svojiga gospoda. Ko ga najde, se ga vstraši. »Ti moj dragi, verni sluga, Ti si mene zvesto služil Od majhniga do velic’ga 10 In do vrliga junaka! Pojdi mojih ran pogledat: Ge so moje rane črne, Pojdeš meni jamo kopat; Ge so rane mi rudeče, 15 Pojdeš meni zelša kuhat. Ti boš meni zelše kuhal, Jaz pa testament bom delal. “ 33. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, M gaje hranil Miklošič. Primerjaj zadnjo spredaj stoječo številko. 72 I. Pripovedne pesmi 34. Šel je sluga ran pogledat, Ali rane so mu črne. 20 Začne sluga jamo kopat, Testament gospod je delal, Rekel mu je in naročal: „Boš otroke vozil svoje, Deni spred jih, moje zadej, 25 De ne bodo peš hodili, Ker se niso naučili. Boš otrokom kruha rezal, Svojim beliga dajal boš, Iz reži ga mojim dajaj: 30 Črniga ne bodo jedli, Ker se niso naučili. Ko boš memo grada jezdil, Lepo poj in lepo žvižgaj, Kakor prej si mene slišal.“ 35 Memo grada sluga žvižga. Pa gospa je v lini stala, Sama sabo govorila: „ Večni Bog! zahvaljen bodi! Naš gospod prot domu jezdi, 40 Sluga je pa v vojski pustil.‘‘ „,,Le-sem, le-sem, gospa moja! Boste testament prebrali.”“ Testament gospa je brala, Prav milo se je jokala: 45 „Lepi moji otročiči! Sluga je domu prijezdil, V vojski je gospoda pustil!“ 34 . (Kranjska.) a. Redakcija I. K’ seb pokliče svojga hlapca: „0 le pojde gledat rane: Ge so rane kervave, Pojd po padarja; 5 Če so rane Černe, Pojd delat jamo, Široko in globoko." Je šov gledat perve rane, So se vidle možgane; 10 Pogledov je te druge rane, Vidlo se je k serce. Reče gospod Baroda: »Kader se damu popeleš, Bojo te po men prašal: 15 Ge je žlahten Baroda? Rec: on se zadej pelje." M’ je šov delat jamo, Široko in globoko. Tako je rekel Baroda: 20 „Z’ brinjam me pokad, Z’ vejam me zagrad, De me ne bojo tič kljuval, Le ti Černe tič uranov!" 34. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. XXI. C. 18 — 19, iz katerega zapisa precej okorne roke se je zgoraj tiskalo to-le drugači: 1 hlabca — 2 poide — 4, 6 poid. Drugi prepis ne menj okorne roke se nahaja v VO. XX. 20, ki se od zgorenjega natiska, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, razlo¬ čuje v tem: 8 šel — 9, 10 manjka — 22 kjuval — 23 Tiste černi t. u. I. Pripovedne pesmi 35. 73 b. Redakcija II. K sebi kliče hlapca svojga: „0, le pojdi gledat rane! Ako rane so kervave, Berž mi teci po zdravnika; 5 Ako pa so rane Černe, Pojdi, hldpec, delat jamo Mi široko in globbko!" Je šel gledat perve rane, Vldil hlapec je možgane: 10 Je pogledal druge rane, Vidilo se je do serca. Reče gospod Baroda: „ Kadar se domu popelješ, Bodo za-me te prašah: 15 Kje je žlahtni Baroda ? Reci: zadej se pelja!" Šel je hlapec delat jamo Mu široko in globoko. Tak je rekel Baroda: 20 ,Dobro z brinjem me pokadi. Terdno z včjami me ogradi, De ne bodo odkopali Vranov tiči, me kljuvdli!“ Poljska kraljica. 35 . (Gorenjska.) O stražnik, benečanski straž¬ nik : „Vstanite, Benečani in kapi¬ tani! Po morju se vozi poljska kraljica, Za sabo vleče tri sto bark, 5 U vsaki barki tri sto vojakov, Vsaki vojak ima svojga slugo, Vsaki sluga svojga podlož- niga. Zdaj bo vzela beneški tabor, Svetiga Marka vsoki zvonik." 10 Hitro so vstali Benečani in kapitani, Po tem zapisu je pesem tiskana v SPKN. II. 70 — 71, samo da stoji v v. 21. Terdno. Pesem je iz spredaj priobčenega zapisa prenaredil Prešeren, kar je sklepati iz tega, da se v VO. XVI. A. 20 nahaja enak od Vrazove roke pisan prepis, kjer Vraz izrečno pristavlja, da ga ima od Prešerna. Ne glede na naglasna znamenja in apostrofe se ta Vrazov prepis od zgorenjega natiska (b) razločuje v tem-le: 1 K sebi] Gospod — 2 0, le pojdi] Hitro pojdi mi — 6 delat jamo] kopat jame — 7, 18] Oj široke in globoke — 8 Je šel] Ko šeo — 9 Vidu — 10 Je pogledal] Ko pogledao drugo rano — 11 Vidlo . . . serdcii — 13 domo — 17 Šeo . . . jame — 19 reko — 20 s brinjam me okadi — 21 s vejam. Vraz jo je po tem prepisu potem tiskal v NPI. 171 s temi pre- membami • 1 svojega — 2 Hitro pojdi] O hitro pojd — 8 šeo] šo je — 9 Vidid — 11 serca — 13 doma — Iti zadi — 17] Š6 je hlapec kopat j. — 19 reko — 20 z . . . pokadi — 21 s] z. 35. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz SPKN. I. 122 — 123. b Ravnikarjevi ostalini ni enakega prepisa, ampak samo pesem „Španjska 74 I. Pripovedne pesmi 36. Naproti so tekli poljski kra¬ ljici : „0 milost, milost, poljska kraljica! Hočemo se podati, ti pre- bivalše dati, Dati vojakam jesti in piti." 15 Kraljica pravi: „Jest ne ma¬ ram za jesti, Ne za piti; vojaki moji 'majo dosti; Ge mi ne daste španskiga kraljica, Zdaj zdaj bom vzela be¬ neški tabor, Svetiga Marka visoki zvonik. “ 20 Hitro so tekli po španskiga kraljica, Ino so ga peljali poljski kra¬ ljici. Mat’ ga spremljala, se milo jokala. Tako je rekla poljska kra¬ ljica : „Jest sim ga redila tri cele 14ta, 25 Pa si mi ga vkradla, španska kraljica! Z njim si vskočila sim na Benečijo." Tako je rekla poljska kra¬ ljica : „Kaj vam pravim, moji vo¬ jaki, Streljajte meni še na veselje, 30 Godite meni še na veselje, De dobila nazaj sim špan¬ skiga kraljiča!“ Španjska kraljica 36 . Španska kraljica je bogata vdova. Ona ima svoje vojšake; Se misli vojskovati, Na morje se podati. Ona se gor in dol po morji vozi, Pušice in orožje za sabo vodi. Prišla je pod bele Benedke, (Gorenjska.) 5 kraljicada je pesem res on zapisal, to sklepam iz tega, lcer je Vraz, kije pesem tiskal v NPI. 43—44, v kazalu na str. 201. priložil ji enako znamenje, kakor drugim Ravnikarjevim narodnim pesmim, namreč zvezdico. Morda se je nahajala v izgubljenem I. zvezku. VP.; toda težko, ker med naslovi „stanji povasnih pesmi“ v II. in IV. zvezku VP. ni nobene „Poljske kraljice.“ Že omenjeni Vrazov natisek se od zgorenjega razlikuje v tem-le: 1 benečanjski — 2 Vstanite] Vstanite že . . . kapetani — 6 sluga — 7 podložnika — 9 vsoki zvonik] visoki turen — 10 Kapetani — 13 prebivališe — 14 vojakom — 16 Ne za piti] Za piti ne; . . . imajo — 17, 20, 31 španjskiga — 18 bodem — 19 zvonik turen — 26 skočila — 28 vojaki] soldatje — 29 Strelajte. 36. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. III. 94—95. I. Pripovedne pesmi 37. 75 Ona je prišla okol in okol mesta Z’ svojimi vojšaki. 10 Pervič vahtar zavpije: ,,G6ri, gori, Benečane! Bote zaspali svoje glave In bele Benedke!“ Spet drugič zavpije: 15 „Gori, gori, Benečane! Bote zaspali svoje glave In bele Benedke!" Tretjič so se zbudili ' In so gor ustali 20 In so tako djali: „0 gnada, gnada, španska kraljica, Mi hoč’mo pokorni biti, Z’ tabo vred čern gvant nositi." Romar sv. Jakopa komposteljskega. 37 . (Kranjska.) Kdor mi hoče romar biti, Romar svetga Jakopa, More zjutraj zgodaj vstajat, Zvečer pozno spat iti, 5 Kakor je vstajal kraljič, Le-ta lepi španski kralj, Ko kraljica je menila, De je hbdil k’ moškram vas. En jutro je zared’ vstala 10 Šla pogledat za njim. Ker ga je bla ona najdla V’ leti svetli kamrici, Ker je on zvesto preklečal Per podob’ Šent-Jakopa. 15 Tukaj je Boga on prosil, De b’ mu dal en srečni pot, K’ se na božjo pot zdviguje. On ima zraven sebe Le-to palco romarsko 20 Ino debeli roženkranc. Zraven tudi je ležalo Za njegov popotni ronc Tri mošne, vse polne dnarjev, Ker on gre na božjo pot. 37. Zapisal M. Ravnikar - Poženčan. — Iz PF. 24—28; v 14. verzu je s prva pisano spodob’, s je pozneje s svinčnikom izbrisan. V ostalini Pozenčanovi se nahajata še dva prepisa, a nekoliko predrugačena; prvi (St) v VP. II. 99—101 in 106 — 107, drugi (33) pa v MP. I. 42—44. Razlikujeta se od priobčenega v tem-le: 9 St je zaredi, 33 Eno jutro zgodaj — 17] 33 K’ se vzdviguje iz doma — 18] St, S3 Tukaj on per sebi ima — 19 Le-to] 31 Eno — 20 In — 22] 33 Njemu za po¬ potnico — 24 on gre] pojde — 20] 3133 Ubogejme jih bo dajal — 31 Vsem] Tem — 34 Tak je rekla mu] 31 Tak je rekla zdaj, 33 Tako rekla je — 38 Na pot se vi] 3133 Se na pot — 42 Notri] 33 V’ Galicjo — 43] St Tak zdaj slišat j e kraljico; 33 manjka — 44 58 hoditi — 47 on] 3133 Zdaj — 49 Notri v’glo¬ boko] St V’ globoko to, 33 U globoko — 50 po Turškim hodi] St po nji je šal — 51] 3t Sveti roženkranc on moli — 52 premišljuje] 31 mu misel gre — 53 76 I. Pripovedne pesmi 37. 25 Perve dnarje je napravil, De jih bo ubogejme dajal Vsim sroticam in beračam, Kter’ po hišah prosijo. Druge dnarje je napravil, 30 Ubogejme jih bo dajal Vsim cerkvam, ki so ubožne. Tretje dnarje sam bo vžil, Ker pojde po božjih potih. Tak je rekla mu kraljica: 35 „Kaj prezgodaj vstajate? Al bom sama zdaj srotica, Kam, gospod, vi pojdete? Na pot se vi napravljate, Nam pa nič ne poveste." 40 Tak je rekel mladi kralj: „Grem v’ lepo Galicijo, Notri h’ svetim Jakopu." Tako rekla pa kraljica: „Deleč ni za vas hodit’: 45 Ge vas Turki vgledajo, Vas v’ ječo veržejo." Še se ’z doma on vzdvigne. Kamur deleč je prišal, Notri v’ globoko Turčijo. 50 Gorindol’ po Turškim hodi. Moli sveti roženkranc; Gor in doli premišljuje, Kje bi prišal h’ svetim grob'. Dobili so ga carjov’ hlapci. 55 Vergli v’ ječo ga tamno. To je zvedila kraljica, Se naprav’ po romarsko, Se deržala ko srotica, Z’ sabo vzela citrice, 60 Aj te citre pisane. Šla v’ Turčijo je globoko. Gor’ in dol po Turškim gre. In je citrala lepo. Turški car jo je zagledal, 65 Tak ji pravi, govori: „Kaj češ, ubožec, Iona jmeti. K nam tako znaš citrati ?“ „„Lona jez nič druzga no¬ čem, Kot jetnika vašiga.““ 70 Car dovol’, kar ona hoče. Dal ji ’z ječe romarja. 21 božjim grobi, 83 Kje bi najdel b6žji grob — 54] 2( Carjov hlapci ga dobe (33 dobili) — 56] 31 33 Zvedla je le to kraljica — 58 Ko srotica] 21 Kol srotica, 33 kot kak revež — 61 Šla ... je] 21-33 Gre — 02 po Turškim gre] 2t vse ob- grede, 33 po Turškim hodi — 63] 2123 Ino citra sprelepo — 65 Tak ji] 33 Tako — 66 21 'božic, 33 božec — 68 jez nič druzga] 83 druzga jmeti — 70 33 dovoli ■— 71] Ut 33 Dal iž ječe je moža. Po zgoraj natisnjenem prepisu je dal pesem tislcati M. Kastelic v SPKN. I. 72—75 s temi-le premembami, od katerih je nekatere s svojo roko vpisal v Itavnikarjev rokopis (PF. 24 —28): 6 Le-ta lepi] Lepi (Le ta je lcesneje prečrtano že v PP.) — 7 menila] mislila — 8 mojškram — 10 pogledat je za — 11 Kjer — 12 le-ti] lepi — 14 Per — 16 srečin — 17 vzdiguje — 19 Leto palico] Palico — 20 debel rožnikranc — je ležalo] so ležale — 26 De jih v Boga ime bo d. — 28 manjka — 32 vžival — 33 Kjer — 45 hoditi -- 46 u — 48] Kamor daleč je prišel — 54 carjovi — 58 K’ si- rotica — 60 Aj te] Mile — 66] Kaj pa češ plačila imeti — 68 Druz’ga nečem nič plačila. O po mnj a. Neka druga . narodna pesem samo našteva, kaj mora imeti, romar sv. Jakopa kamposteljskega, ter ni pripovedna, I. Pripovedne pesmi 38. 77 Školastika. 38 . (Gorenjska.) Prelepo hčer ’ma haupt- manca, Te hčer je jme Školastika. Živela grozno je lepo, Zročila v’ varstvo se Bogu. 5 Ko zvedil turški car za njo, Imeti hoče jo ženo. Hiti ji drobni list pisat, Do nje v’ Ljubljano ga po¬ slat’. Ko pismo to prebrala je, 10 Je milo izjokala se. Očetu hauptmanu ga da, Kaj on za pravo zdaj spozna. Ker on, kar pismo pravi, zve, Udirajo se mu solze, 15 Poda ga ženi hauptmanci, Kaj dna ve zdaj svet vati. Ko pismo ta prebrala vse, Sladko je posmejala se: ,,Kako bo to vender lepo, 20 Saj lepši bit bi ne moglo! Jez bom ljubljanska haupt- manca, Ti boš pa turška carinja!“ — Turčin’ drobno po njo driče, Lih kakor ptice v’ ljuft’ lete. 25 Školastika gre v’ kamrico, U kamrico vso svetlo, H’ podobi božje Matere, Megla gosto se stri krog nje. Veliko prišlo angelov, 50 Školastiknih prijatelov, Leti vzemo Školastiko, Turčini prazni stran’ gredo. 38. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. I. 44 — 46. Drugi prepis Ravnikarjev se nahaja v VP. II. 123—124 in se od zgoraj podanega razlikuje, ne glede na dijakritična znamenja metelčice, v tem-le: 1 hauptrnanca] stotnica — 3 grozno] ona — 4] V’ varstvo se ’zroči Bogu — 6] Jo hoče vzeti za ženo — 11 hauptmanu] stotniku — 14 Vdirajo —.15 hauptmanci] stotnici — 17 ta prebrala vse] vse prebrala je — 21 hauptrnanca] stotnica — 23 derče — 26 U . . . vso] V’ . . . beži — 28] Megla se gosta stri kol nje — 29 prišlo] v ’ megli — 31 Leti vzemo] Oni so vzel’. — Po tem drugem prepisu je pesem tiskana v SPKN. III. 54 — 55, a neglede na naglasna znamenja, apostrofe in manj bistvene oblike, s temi predrugačbami: 2 Ti . . . ime — 4 se ’zroči] dala s . e — 5 Ko] Ko je — 6 za] si — 10 zajokala — 13 Ker] Ko — 17 pismo vse] list gospa — 19 vunder — 22 boš pa] bodeš — 23 Turčini — 24 ljuft’] zrak’ — 26] Aj v kamrico vso svitlo — 27] H podob’ Marie matere — 28 Kol] krog — 29 v’ megli angelov] prišlo angeljev — 30] Školastike prijateljev — 31 so vzel’] vzamo. 78 I. Pripovedne pesmi 39. Mladi Marko pobije turške goste. 39 . (Gorenjska.) Stoji sivna skala, beli grad, Noter se s’haja Marka mlad, In mlada Alenčica, Lepa turška devojčica. • 5 Sta zjutro zgodej vstajala, Šla sta na ganke visoke Odperat linje široke. Toko mu Alenka govori: „Koko se don’s leto godi? 10 Gosta megla po polj’ leži." Toko je reče Marka mlad: „„To pak ni nobena megla, To je sapa turških konj: K’ men v goste jejzdijo. 15 Bojo pod grad perjezdili, Le sama jim odperat pojd. Te po mladmu Marke barajo, Ti jim pa tak odgovor daj: Mladga Marka ni doma 20 In ga tud drev ne bo, Še juter večer javelnej. Za rumeno mizo jih posad, Dost jim pit in jesti daj. Orožje jim imaš pobrat, 25 Nesti ga v kamro sednajs- krat. Jest pak bom brusil sabelco, Da se bo tresuv svetli grad.““ — So Turke pod grad per¬ jezdili, Alenčca je odperat šla. 30 Toko je Turke govore: „Kaj je to ’n koko je to, De tok’ na verhe ropota ? Gvišno, de je Marka mlad doma, Gvišno, da on brusi sabelco!“ 35 ,Mladga Marka ni doma, Ino ga tud drev ne bo, Še juter večer javelnej: To le naše putice grebo, K’ mlade jajčica neso.““— 40 Lenka vince je napivala, V nederca si ga je zlivala. Toko je Turke ona vpijanla, De se po kleh tam valjajo. Marka v hišo perleti, 45 Unkaj zdere sabelco, In je posekov Turke vse, An sam se je pod mizo skrov. Toko me Turk govori: „Kaj te prosim, Marko mlad, 50 Le mene pusti živiga, Oj živiga in zraviga! Bom vedi! povedat od tebe, 39. Neznanega zapisovalca. — Vzeta iz VO. XXI. C. 1 — 6. Zapisana je očividno po narekovanju in ne po petju, od pisanja ne zelo vešče roke, ki ni razločevala dobro med s in z, š in ž ter pisala za aj, ej, oj včasi tudi ai, ei, oi. V zgorenjem natisku so te stvari podane tako, kakor se pišejo dandanes; druge posebnosti pisave pa so vestno pridržane. Samo v v. 4. se je za defoizhiza tiskalo devojčica, v v. 70. pa bova nam. rokopisnega bovo. Za rokopisni zsar, zsarinja je tiskano car, carinja. V VO. XX. je pesem prepisana na listu 16. še enkrat (33) in drugič do verza 24. na listu 17. ((£) od enake, pisanja ne zelo vešče roke. Ta prepisa izvirata iz zgoraj podane redakcije. Razločki so ne glede na naglase, apostrofe in zameno črk s in z, c in č, š in ž, potem ne glede na pisavo ai, ei, oi za aj, ej, oj, te-le: 8 33 Tako mo — 11 93 Tako — 17 33 Marke, I. Pripovedne pesmi 40. 79 Kaj Marka za n inak. 8 Toko je rekel Marka mlad: 55 „„Jest bom pustil tebe ži- viga, Ziviga, pak ne tud zra- viga! “ “ Je zlekov ga spod mize von, Polomu me njega kosti, Steknu me njega oči, 60 In ga na konča posadi, Svoje bender me v roke dal, K’ njem’ je reku inu djal: „Na, to nesi čare turškimu, In gvišno toko reč’: 65 Ge se ’m kaj za mene zdi, Naj pride sam k’ mene v gosti, Se bova m’dva poskušala, K’ter od nas je gorš’ inak. “ Turk se vzdigne inu jezdi 70 V Turčijo noter globoko. Turski car per voknu stoji, K’ seb’ kliče svojo carinjo: „0 le-sem, le-sem, carinja! Že Turke nazaj jezdijo: 75 Markov bender naprej neso, Gvišno, de ga zadej peljejo!“ Je Turk pred grad perjezdil bil, Toko je rekel turške car: „A1’ si bil ti per Marke v gostjeh ?“ 80 Toko me sluga govori: „„Jez sem bil per Marke v gostjeh, Pak blo bol, k’ bil zlodje v pesteh! Polomu m’ je moje kosti, Steknuv m’ je moje oči, 85 Na kojnča me berš posadi, Svoje bender m’ je v roke dal, On rekel inu djal: Ge se t’ kaj za njega zdi, Pojdi sam k’ njemu v gosti: 90 Se bota v’dva poskušala, K’ter od vaj je gorš’ inak.““ 40 . (Gorenjska.) Stoji silna skala, beli grad, Nbtri se shaja Marko mlad Ino mlada Alenčica, Prelepa turška d’vojčica. 5 Sta zjutrej zgodej vstajala, Veselo se sprehajala, Šla na tine sta visoke, Odperat line široke. E Mark’ — 18 E tok — 22 ® posad’ — 23 99 njim piti in jest — 25 33 Nesi — 30 Turki — 31 kako — 32 verh — 39 jajeice — 41 nederce — 42 upjanla ~ 43 tleh — 45 Unkaj . . . sablico — 46 posekal . . . use — 47 skril — 48 tako mo — 50 zdraviga — 53] Kaj je Marka za en junak — 54 Tako — 55 Jest ~ 56 zdraviga — 58 Polomuv mo — 59 mo — 60 kojnča — 61 Svoj’ . . . mo je — 62 ino — 63 turškimo — 64 reči — 66 Naj pridejo sem k' meni — 68 junak — 69 uzdigne ino — 72 carjino — 73 carjina — 74 Turk — 76 zadej] zdej — 78 turški — Tako mo — 81 Jest . . . Mark’ — 83 Polomil me — 84 8tefcnel me — 85 me je — 87 ino — 88 se ti — 89 njemo — 90 v’dva — junak. 40. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Vzeta iz MP. I. 18—23. * ozna se ji, da jo je umetalni pesnik prenaredil. — Še bolj je predrugačena 80 I. Pripovedne pesmi 40. Tako Alenka govori: 10 „Gosto megla po polj’ leži: No kaj je to, kako je to? Kaj, Marko moj, iz tega bo ?“ Tako je rekel Marko mlad: „Nobene megle ne vidiš stat’, 15 Tako li turški konj’ sopo, Ker k’ meni v’ gostje zdaj gredo. Ko Turki pridejo pod grad. Jim proti pojdi ti do vrat. K’ po mladim Marki prašajo, 120 Po turško se obnašajo, Lepo jim ta odgovor daj: Doma ni mladga Marka zdaj, Ne bo ga tudi drevi še, Še jutro večer javoljne. 11 25 Ko so pod grad perjezdiii. Samo odperat’ vidili, Z’ desnico je sprejemala, Z’ levico jih objemala: „No dobro jutro, Turki h’di! 30 Doma zdaj mladga Marka ni. Ne bo ga tudi drevi še, Še jutro večer javoljne." K’ rumeni miz jih posadi, Dovolj da piti no jedi, 35 Orožje pa jim strani djat’, Ga nese v’ kamro sedmnajst- krat. Zdaj Turkam je napijala, Si v’ nedrije vin zlivala. In sablo brusi Marko mlad, 40 De se potresa svetli grad. Tako en Turčin govori: „No kaj naverh tako gremi ? Gotovo Marko je doma, Gotov’ na brusi sablo jma.“ 45 Tako Alenka govori: „Zdaj mlad’ga Marka doma ni, Ne bo ga tudi drevi še, Še jutro večer javoljne. Li naše putice grebo, 50 Ko mlade jajčica neso." Turčine je vpijanila, Sebh v’ nedro praznila. V’ hišo Marko perleti, Iz nožnic sabla zazvoni: 55 Use posekal Turke je, En sam pod mizo skriva se. v SPKN. II. 37 — 41, kjer je tiskana po Ravnikarjevem zapisu, od katerega se, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in manj važne oblike, razlikuje v tem: 3 In — 4 Lepa . . . devojčica — o zgodaj — 7 tine] ispe — 12 moj], kol — 14] Tam ni nobene megle znat’ — 15] Le turški konji tak’ sopo — Iti Ker] Ki — 18] Naproti pojdi jim do vrat - - 19] Ko pa po meni vprašajo — 21] Od¬ govor jim tako le daj — 24, 32, 48 Še jutro ... javoljne] In jutri. . . javeljne —; 25 Ko] Že — 27 je] jih — 29 h’di] vi — 30 Doma zdaj] Pri domu — 34 piti no] vina in — 35 Hiti orožje jim pobrat’ — 36 kamro sedmnajstkrat] hram sedmnajstkrat — 37 napivala — 39 In] Si — 40 svitli — 41 Turek — 42] Koga na verhu tak gromi — 47 tudi drevi] drevi tudi — 49 Li naše] Tako le — 50 mlade] drobne — 52] Si v nedrije ga zlivala — 53 V’ hišo] Zdaj v hišo . • prileti — 55] Turčine je posekal vse — 57 Tako spod mize] Turčin tako zdaj — 60] Oh glavo me nikar ne djat’ — 01 Li pust’ mej Me pusti — 63 slišal bo usak] bode zvedil vsak — 67 In živga hočem] Jez hočem živ’ga — 71 P°' lomi njemu] Polomil mu je — 72] Staknil mu potlaj je oči — 73 kojn’ča — 70, 77] Poročil pa je bil njemu: * „Če se mu kaj do mene zdi — 78 u] sam v — 79] Se bova vkupaj skusila — 80 De vidi sam] Bb vidil on — 81] Turčin se vz¬ digne in leti — 82 dalječ prihiti — 83 V’ linij Pri oknu — 84 H’ sebi kliče] Skli¬ cuje k sebi — 88 zadej ga ženo] zad ga peljejo — 89] Turčin pod grad prijezdil bil — 90 Močno se] Se turški — 91 Nevtegama — 92 per — 93 slepic govori] Turk I. Pripovedne pesmi 40. 81 Tako spod mize govori: „Oj čakaj, čakaj, Marko ti! Oj čakaj, čakaj, Marko mlad, 60 Nikar ob glavco mene djat’! Li pust’ me živga, zdraviga, Te prosim jez junaškiga: Od mene slišal bo usak, Kako vi, Marko, si junak. “ 65 Tako je rekel Marko mlad: „Usmiljenje ti ’čem skazat’, In živga hočem te pustit’, Oj živmu,. pa ne zdravmu bit’.“ Hiti ga iz pod mize zleč, 70 Po svoje hoče mu postreč, Polomi njemu vse kosti In stakne mu potlej oči. Na berzga konjča ga je djal, Bandero svoje v roke dal, 75 Ga nesti čaru turškimu, Poročil je bil tud’ temu: „Če kaj do mene se mu zdi, Naj pride k’ meni u gosti, Se bodeva poskusila, 80 De vidi sam, kaj Marko zna." Uzdvigne Turk se in leti, V’ Turčijo deleč perhiti, V’ lini turški car serčno H’ sebi kliče carinjo. 85 „Oh lesem, lesem, carinja! Vesela bode najina: Bandero Markovo neso, Gotovo zadej ga ženo!" V’ gradiše Turk perjezdil bil, 90 Močno se car je veselil. Natvegama ga je sprašval: „ Al’ si per Marki se gostval ? “ Tako mu slepic govori: „Bile so čudne te gosti: 95 Per Marki bil sim u gosteh, Pa b’ zlodju rajši bil v’ pe¬ steh ! Polomil mi je vse kosti, Staknrl mi potlej je oči, Na berzga konjča meje djal, 100 Bandero svoje v’ roke dal. Poročil je, če se ti zdi, De pojdi k’ njemu u gosti: Se bodeta poskusila, Boš videl sam, kaj Marko zna!“ odgovori — 94] Te bile čudne so gosti — 95] Bil, car, pri Marku sim v gosteh — 96 Pa b’ zlodju] Bi zlodju raji — 100 svojo — 102 u] sam v — 103] Se bota vkupaj skusila — 104 videl sam] vidil ti. Te predrugačbe je pač pripisavati Prešernu, kateri je pesem v enaki obliki že prej bil izročil Vrazu (NPI. 205), ki jo je v svojem pravopisu, davši ji na polovico dijalektično obliko, tiskal v NPI. 12 — 15. Vrazova redakcija se od redakcije SPKN. razlikuje, ne glede na pravopis, naglasna znamenja, apostrofe manj bistvene oblike, v tem: 2 zhaja — 4 turska — 6 zprehajala — 7 ispe] ganke — 15 turski — 20 tursko — 24, 32, 48 jutro — 25 Že] Še — 40 potrese (!) — 53 perleti — 64 bode zvedil] zvediii bode — 66 zkazat — 72 potlej — 73 konjča — 74 svoje] svojo — 79, 103 vkupej — 82 daleč — 83 turski — 84 Zklicuje — 85 Oh — 87 manjka. 6 82 L Pripovedne pesmi 41. 41 . (Gorenjska.) Stoji silna skala, beli grad. Notri se shaja Marka mlad In mlada Alenčica, Lepa turška divojčica. 5 Sta zjutrej zgodej vstajala, Sta šla na ganke visoke, Odpirat line široke. Tako mi Alenka govori: „No kaj je to, kako je to, 10 Ko tako gosta megla po polj leži?" Tako je rekel Marko mlad: „„To ni nobena megla, To je sama sapa turških konj, Ki k’ meni v gostje jezdijo. 15 K’ bodo Turki pod grad perjezdili, Sama jim odperat pojdi. Ko po mladim Marki vpra¬ šajo, Ti jim ta odgovor daj: Mladga Marka doma ni, 20 In ga tud drev’ še ne bo, Jutro večer javoljne."“ So Turk pod grad perjezdili, Sama jim je odperat šla. Z’ eno roko jih je perjemala, 25 Z’ to drugo jih je objemala: „Bog daj dobro jutro, Turki h’di!“ 30 In ga tud’ še drev ne bo, Pa tud jutro večer javoljne.“ Za rumeno mizo jih posadi. Dost jim pit’ in jesti da, Orožje jim je pa pospravila. 35 Nesla ga je v’ kamro sedem¬ najstkrat. Alenka jim je z’ vinam na- pijala, V’ nedrije si ga je vlijala, De bi bla lože Turke vpja- nila. Marka je pa brusil sablico. 40 Da se je tresel svetli grad. Tako mi en Turk govori : ,, Kaj na verh tako ropota ? Gotov, de je Marka doma, Gotov, de on brusi sablico. “ 45 Tako mi Alenka govori: „Mladga Marka doma ni, Ga tudi drevi še ne bo, Jutro večer javoljne: To li naše putice grebo, 50 Ki mlade jajca neso. Alenka jim je z’ vincam na- pijala, V’ nedrije si ga je zlijala, Tako dolgo, de je Turke vpijanila. Marka mi v’ hišo perleti, Se je po mladim Marki 55 "Vunkej potegne sablico vprašajo. In je posekal Turke vse: Ona jim ta odgovor da: En sam se mu je pod mizo „Mladga Marka ni doma, skril. 41. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Natisnjena tako, kakor jo podajejo MP. I. 18 — 21, kjer je pisana zraven poprejšnje varijante s pristav¬ kom „kakor nekteri pojo“. I. Pripovedne pesmi 42. 83 Tako mi Turk govori: „0 le čakaj, čakaj, Marka mlad, 60 Li pusti mene živiga in zdraviga, Jez bom vedel pač povedati Od tebe frišniga, Kaj si, Marka, za en junak." Tako je rekel Marko mlad: 65 „„Jez bom pustil tebe ži¬ viga, Oj živiga, pa ne zdraviga!““ Še ga je zlekel spod mize vun, Polomil mu je njega kosti, Staknil mu je njega oči, 70 Posadil ga na konjča. Svoje bander mu je v’ roke podal In mu tako rekel ino djal: „Na! to nesi čaru turškimu In mu tako reci: 75 Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni u gosti, De se bova poskusila, Bo vidil, kaj je Marka ' Za en frišen junak." 80 Turk se vzdvigne in leti Notri v’ Turčijo globoko. Turški car per oknu stoji, H sebi kliče svojo carinjo : „Ah lesem, lesem, carinja! 85 Turki nazaj jezdijo, Markov bander naprej neso, Gotov’, de ga zadej peljejo." Je Turk pod grad perjezdil bil, Tako je rekel turški car: 90 „A1 si bil tud ti per Mark’ v’ gosteh?" Tako mi Turk govori: „„Jez sem bil per Mark’ v’ gosteh, Pa bi blo bolj, de b’ bil zlodju v’ pesteh: Polomil mi je moje kosti, 95 Staknil mi je moje oči, In me na konjča posadil, In mi svoje banderce v’ roke dal In djal: če se ti kaj do njega zdi, Pojdi k’ njemu u gosti, 100 Boš vidil, kaj je Marka Za en frišen junak!““ 42 . (Kranjska.) [O d 1 Markec je Turke v gostje povabil, Sestri pove: „Turkam gostje napravi! Jest se bom noter u kamro skril, e k.J Bom Turkam use kosti po¬ lomil." 5 Še Turki mi perjezdijo, Za Markata sprašujejo. Sestra jim tako govori: 42. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. XX. 19., kjer je pisana od precej vkorne roke, očividno po narekovanju. Vraz jo ima najbrž od Smoleta. (3* 84 I. Pripovedne pesmi 43. „ Markovič je šel V Novo mesto v sejrnen." 10 Turki z’ konj odsedejo, In jih sestra dobro gosti. Kadar so narbolši volje bli, Marka mi s kamre perleti, Petim glave odvali. 15 Ti drugi kojnče zasedejo, Preč na Turčijo jezdijo. Še jih ljudje srečujejo In jih poprašujejo: „Ce ste imeli kaj lepe gosti?" 20 Turk tako pravi, govori: „„Zlod nej uzame Markca in gosti, K’je nam polomil use kosti! “ “ 43 . (Iz Viša na Pesnici.) Stoji, stoji en skalen grad, En skalen grad tega Marka mlad, En skalen grad tega Marka mlad. Po poli Turki jahajo, 5 Po mladem Marki barajo, Po mladem Marki barajo: „Oj hajla, hajla, Lenčica! Jel ti Marka maš doma? Jel ti Marka maš doma?“ 10 „ Že ne včeraj, že ne gnes, Že ne celi tjeden ves, Že ne celi tjeden ves!““ „Oj hajla, hajla, Lenčica! Pernesi piti, jesti gor! 15 Pernesi piti, jesti gor! Pernesi jesti, Lenčica, Kaj bo se miza žvujgnila, Kaj bo se miza žvujgnila. “ Pernesla je jesti Lenčica 20 Kaj se je miza žvujgnila, Kaj se je miza žvujgnila. Turki so jeli no pili, Ki so se opijanili, Ki so se opijanili. 25 Da so se opijanili, Za rajfngo so pogervali, Za rajfngo so pogervali. „ Jaz pa ne vem rajt’nge delat, Naj vam jo dela Marko mlad, 30 Ki je v svetli kamerci. Marko je v svetli kamerci, No brusi si svetlo sablico. No brusi si svetlo sablico. Z žutim je medom medana, 35 Z kačjim je giftom giftana, Na Turke je zpominjena." Marko je priša fort domo No ž njimi je dela rajfngo, No ž njimi je dela rajfngo: 40 Dvanajstim je verga glave proč, Trinajsti se je pod mizo skria, Trinajsti se je pod mizo skria. 43. Zapisal Josip Muršec. — Iz VO. I. 38., natisnjena tako, kakor je tam bila napisana prvotno; verzi, pri katerih je .znamenje, da naj se ponore, natisnjeni so dvakrat. Pozneje je Vraz v rokopisu to-le predrugačil: 17, 18 boj de — J9 Pernesla je] Pernese — 35 Z kačjim je] No z kačjim. — Tiskal P I. Pripovedne pesmi 44. 85 On pa ga lepo je prosia: „ Pusti ti mene živega, 45 Oj živega te zdravega! “ „Ce te pustim jaz živega, Te ne pustim te zdravega, Te ne pustim te zdravega. Odsekam ti pravo roko, 50 Odlomim ti levo nogo, Odlomim ti levo nogo. Na konjiča te posadim : Ti jaha boš pod Beli grad No prava, kaj je Marko mlad!“ “ 44 . (Iz Frama na Štajarskem.) Po polji gredo Turkeci, Po polji gredo Turkeci: Imajo erdgče kapice Ino zelene suknice. 5 Po mladem Marku prašali, Po mladem Marku prašali: „Le holaj, holaj, Lenčica, Le kam je mla di Markec šel ? “ „„Je uže minoli sedem let. 10 Oj sedem let, osmega pol, Da Markeca domu nič ni bilo!“ * „Le holaj, holaj, Lenčica, Le prinesi nam dosta piti. jesti, Le dosta piti, jesti gor, 15 Da sg bo miza ušibavaia.“ Prinesla dosta piti gor, Dosta jesti, piti gor, Da sg je miza ušibavala. „Le vino teče, luč gori, 20 Moja družina vsa bedi, Plačila vemdar nijednega ni. “ „„Vsej ti uže čemo plačati. Da tg bo glava bolela.““ Turki sq sg opijanili, 25 Glave na mize naslonili. Markec je ngtre v kamri bil, Je bil si sabljo nabrusil. On je le noter v hišo šel, Usekal jim je vsem glavice proč. 30 Edensgjepodmizgumekngl, Useka mu levo nogo, Levo nogo, desno rqk,Trije bratje“. A ni treba misliti, da bi bil narodni pesnik Jenkotiča in De- 88 I. Pripovedne pesmi 47. Za eniga belih tolarjev, Dvajset belih goldinarjev. “— Šla sta v Turčijo globoko, Za Marka sta kup delala. 20 Tako je rekel Jenkotič: „No kaj ti pravim, turški car! Moreš dati vojakov sedem sto ?“ „„Privergel jih bom sedem¬ najst, In pojdem tudi sam s teboj." “ 25 Še vzdignejo se in grejo, Kamor predalječ pridejo, Kje do ječe Markove tamne. Tako je rekel turški car: ,, Pokaži Marka mladiga, 30 Pa vunder nikar zdraviga, Po turško zakovaniga." Ječo tamno odklenejo, Marko za mizo tam sedi, Ino z zobmi zaškerpenti, 35 Po vsi ječi ogenj leti. Tako je rekel turški car: „To ni nobeden Marko mlad, To je sam peklenski tat.“ Vzeli so Marka mladiga, 40 Šli so v Turčijo globoko. Kamor predalječ pridejo, Dalječ k vOdi Kolpini. Tako je rekel Marko mlad: „ O milost, milost! turški car! 45 Jez tudi sim jetnike imel, Vsakimu sim eno milost dal, Tudi jo daj meni, turški car ! Odkleni meni desno roko, levo nogo, Da si bom svojo glavo vrnil: 50 Mene moja glava boli, Pri mojim sercu dobro ni. Dajte meni mojo sabljico, Sabljiča je težka centa dva, Oj centa dva in funte tri!“ — 55 Še so mu dali kupico, Tud njčga svilo sabljico. Začel je Turke sekati, Jih je posekal sedem sto in sedemnajst. Marka je hitro domu šel, 60 Nar pred je šel v Jenko- tičev grad. Bratica pri mizi sedeta, In si dnarje delita. Tako je rekel Marko mlad: „Zakaj si dnarje delita, 65 Saj jih ne bota vživala ?'— Vi dva sta .... Jest bom vama po vitezko!“ Iz noženc potegne ojster meč, Obema verže glave preč. beljaka imel za rodna brata junakova; bratca pomeni dobra, najljubša prija¬ telja ; ni pozabiti, da pesnik rabi samo diminutivum. V verzu 7. je napak tiskano nam’, v verzu 63. pok je. V verzu 66. nadomeščajo pike pač grdo psovko; katero, ni mi več mogoče uganiti. I. Pripovedne pesmi 48. 89 Kraljevič Marko reši svojo ženo. 48 . (Iz Tnrčeca blizu Koprivnice na Hrvaškem.) Zvečera se Marko oženio, Do sveta mu bela kniga došla, Da bu moral vu vojnicu iti, Svoju mladu lubu ostaviti: 5 „Ovo jesi moja luba mlada.! Ak me ne bo devet godin dana, I deseta bode nastajala, Ti si idi za koga ti drago." Ni je Marko ni u vojno zašel, 10 Prosili ju premnogi snoboki, Nije štela za nijedne iti. Neg su došli tri Nemčiči mladi, Nit prosili, nit majko molili, Nego so jo šilom odvodili. 15 Zminolo je devet godin dana, I deseta baš je nastajala, Da jo Marko iz vojnice jahal. Zdalka ga je majka opazila, Zdalka mu je dvore razpirala: 20 „Pomoz Bože, moja stara majka!" „„Bog te primi, drago dete moje!““ „Gde dar si je moja luba mlada ?“ „„Prije neg si i u vojno zašel, Prosili ju premnogi snoboki, 25 Nije štela za nijedne iti. Neg su došli tri Nemčiči mladi, Nit prosili, nit majko molili, Nego so jo šilom odvodili.““ 48. Zapisal Tomo Sataič, klerik nadb. zagr. — Iz Plohl-ovih HNP. I 89 — 91. Melodijo podaje Kuhal IV. št. 1501. — Podobno snov opevajo pesmi 0 kralju Matjažu, gl. zgoraj št. 1 — 8. 90 I. Pripovedne pesmi 48. „Ovo jesi moja stara majka! 30 Je 1’ je dalko ta nemačka zemla?“ ,,„Nit je dalko, niti jako blizo : Na zločestem konju letni danak, A na dobrom jeden dopoldanak.“ „Speci meni beloga kolača, 35 Kaj bom jahal vu nemačko zemlo.“ Dojahal je vu nemačko zemlo, Njegva luba na vulici v kolu. „Pomoz Bože, kolu kolovodja!“ „„Bog te primi, neznani delija!““ 40 „Je F slobodno vu to kolo iti ?“ „„Slobodno ti, neznani delija.““ „Je F slobodno, kraj koga mi drago? „„ Slobodno ti, kraj koga ti drago.““ Prijel se je za nje roko desno. 45 Prvi krat se kolo zanihnolo, Strgel ji je papuče z nožiče: „Ovo jesi neznani delija! Zašt mi trgaš papuče z nožiče? Moji su je šuštari šivali, 50 V mojem dvoru i u moje majke. 1 ' Drugi krat se kolo zanihnolo, Strgel ji je bisera spod vrata. „Ovo jesi neznani delija! Zašt mi trgaš bisera spod vrata? 55 Moje su ga sestre nanizale, V mojem dvoru i u moje majke.“ Treči krat se kolo zanihnolo: Bacil ju je pred se na konjiča, Nesel ju je svoji stari majki. GO Za njim beže tri Nemčiči mladi, Ona jim je zdalka govorila; „Ne bežete, tri Nemčiči mladi, Ovo si je kraleviče Marko/ 1 I. Pripovedne pesmi 49. 91 Kraljevič Marko bije svojo ženo. 49 . (Iz Torčeca blizu Koprivnice na Hrvaškem.) Tri krat mi se Ana za muž uda vala : Prvi krat se dala za sina Ivana, Drugi krat se dala za vojvodu Janka, Treči krat se dala za kralevič Marka. 5 Njo mi je zapital kraleviče Marko: „0 Jano, Janiča, bela golobica! Noš ti meni kaži, kaj te bodem pital: Ti si mi se trikrat za mož udavala, Po kojern ti, dušo, ponajbole bilo?" 10 „„Ja bi tebi Marko taki kazi vala, Da me ne bi vudril po lica pluskanje, Da me ne bi črna krvca oblejala.““ „Ti slobodno poveč, kaj ti goder znadeš, Ti se neboj, dušo, po lice pluskanja, 15 Nit po liee črne krvce oblejanja.“ „„Prvi krat se dala za sina Ivana, Za sina Ivana priprosto živlenje, Ali za njim hodi navek me mišlenje! Drugi krat se dala za vojvodu Janka, 20 A i on je imal dosti srebra, zlata. Tretji krat se dala za kralevič Marka, A kralevič Marko i pol više ima: Ali da bi meni na zbiranje bilo, Obadva bi dala za sina Ivana!““ 25 Ali to se Marku jako za žal vidlo, On udari Jane po licu pluskanje, I po licu jo je krvca oblejala. Počela se Jana jako žalostiti, Kaj se dala Marku tako prevariti. 49. Zapisal Tomo Sataič. — Iz Plohlovih HNP. I. 91 — 93. 92 I. Pripovedne pesmi 50. Kraljevič Mark« kaznuje svojo ženo. 50 . (Belokranjska.) Kraljevič se Marko na voj- nico spravlja, Svojo ljubo na domu ostav- lja. Pred ko projde, tako joj govori: „Boga tebi, verna ljuba moja! 5 Čuvaj dvora i poštenja, Čuvaj deco i grada beloga : Ja čo Marko na vojnico projti.“ To izusti na konja se spusti. Malo za tem postojalo vre¬ me, 10 Dojde kučka Senjanin Ivane, Dojde kučka, ljubico prevari. Tri je nočke z ljubo pre- nočio I tri dane bele predanio. Pervo nočko, kojo je no- čeval, 15 Daroval joj tico popevačo. Ali drugo, kojo je nočeval, Daroval joj kolardeje zlate. Tretjo nočko, kojo je no- čeval, Daroval joj perstan ozor- mana. 20 Govorila tiča popevača: „Ja čo k Marku na vojnico projti.“ Pa poleti u šator do Marka Jjmu stane pesmico prepevat. „Bogom brate, kraljeviče Marko! 25 Zla te sreča je zadela doma: Dojde kučka Senjanin Ivane, Pa prevari neverno ljubico. Tri je nočke z ljubo pre- nočio I tri dane bele predanio." 30 Kad bi Marko pesmo razu- mio, Zove k sebi hitra Šarca svoga: „Hajde šarac, da idemo damo, Da vidimo, što kod kuče biva." Zdaleka ga zagledala ljuba, 35 Pa Ivanu tiho besedila: ,,Boga tebi, Senjanin Ivane! Zajahaj mi konja najboljega, Pak mi zderkni čez to polje ravno, Da te Marko uhvatio ne bi.“ 40 Marko dojde na Šarcu hi- trome, Berzo skoči, v hišo poterči. Ljuba mu se do zemlje pri¬ klanja. Lepo ti ga pozdravljati stala : 50. Zapisal Jurij Kobe. — Iz „C'vetja slov. nar. I. 23 — 27. — Tiskana tudi je v Sl. Bčeli II. 1. 1851. 141, 142, a tam so verzi 30 —3.9 po pomoti prišli med verz 58. in 59. I. Pripovedne pesmi 51. 93 „ Dobro došal, lepo moje zlato!“ 45 Ali Marko ne razvedri lica, Gnjevom škripa, oko va- trom gori, Pa govori neverni ljubici: „Boga tebi, neverna lju¬ bica ! Zašto so ti oči potamnele ? 50 Zašto so ti nedra razvezana ? Zašto so ti lasi pomerlani?" Draga nežna, što bi govorila, Derhee jadna, pa mu od¬ govarja : „Vetar mi je kose pomerlao: 55 Na vetru sam pšenico ve¬ jala, Prahom sam si oči natroh- niia; Sinu sam ti sisati davala, Uz toga sem takova postala." Govorila tiča popevača: 60 „Nije tako kako ljuba kaže, Več je tako, kako ti ja kažem. Kad ti h kuči, projde ber- dom Ivan.“ Govorio kraljeviče Marko : „Boga tebi, neverna ljubica! 65 Alj voliš mi k večeri svetiti, Alj na dvoru zvezdice bre¬ jih ?“ Govorila neverna ljubica: „„Ja ne volim k večeri sve¬ titi, Ni na dvoru zvezdice bro- jiti.““ 70 Marko ljubo žeplom naihazio, Pa jo vatrorn zapalio ljutom. Draga gori, suzami se bori, Pak ovako Marku prego¬ varja : „ Prosti, Marko, ne muči ljubice! 75 Gledaj usta, ka so te ljubila, Gledaj roke, ke so te gerlile, Gledaj persi, sinka so dojile!“ To izusti, dušico izpusti. Marko odseče materi glavo. 51 . (Zagorska na Hrvaškem.) Markec se spravlal vu voj- sku Celi sedem godin: „Draga moja mamica! Kada jidem vu vojsku, 5 Čuvajte mi Katicu, Tovarušicu moju.“ Markec je prešel vu vojsku, Priperla stara Katicu, Zaperla je v komarku, 10 V komarki je struhnola. — Markec je došel dimu, Zminolo je sedem let. 51. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Vzeta iz njegove zbirke 221. 94 I. Pripovedne pesmi 52. Markec je došel nazaj: „Draga moja mamica! 15 Kam ste mi deli Katricu, Tovarušicu moju?“ „„Tamo ti je v komarki, Rubčece ti prebira, Kej b’ išla za drugoga.““ 20 Tekel je Markec v komarku. Komarka se je odperla, Katica se je razsipala Na drobni prah i pepel. Zmeknol Markec sabljicu, 25 Odsmeknol majki glaviču: „Naj ide glava ze glavoj, Naj ide dušš. ze dušoj!“ Marko yre na jelensko polje. 52 . (Zbelavska v varažd. žup.) Kaj se jono sveti pod goro visoko: Jeli so snegovi ali labudovi ? Niti so snegovi niti labudovi, Neg mi jono Marko konjiča podkava, 5 Konjiča podkava, konjič stati neče: „Postaj, konjič, postaj, drago dobro moje! Zato te ne kujem, kaj bi te prodaval, Neg te zato kujem, kaj me pelal bodeš, Kaj me pelal bodeš, gda pod Jelič pojdem, 10 Gda pod Jelič pojdem, po jelinskom polju, Tam bodo gledele jelinske divojke, Jelinske divojke, jelinske snešice." — Tenek visok junak na konjiču sedel, Njega so pitale jelinske divojke, 15 Jelinske divojke, žene i snešice: „Jodkoda si junak s černima očima? Lipo černo glediš, kakti terninica: Na persi ti sonce, na čeli ti mesec, Po životu imaš lipe drobne zvizde ?“ 20 Njemu se čudile jelinske divojke, „Ježuš i Maria, kakov je to junak! Kakov je to junak, kakov je to sinek!" 52. Zapisal Iv. Kukuljevič. — Iz njegove zbirlce 232. On misli, cla je Jelič te pesmi to kar Jelen = Grobnih; jelensko polje == grobniako polje. 1. Pripovedne pesmi 53. a. 95 Deklica vojak. A. 53 . (Ooreiijska.) a. Redakcija 1. Leži, leži stezičica, Katera gre sred Turškiga, Kar vidi deleč mi oko, V’ Turčijo notri globoko. 5 Po nji pertekal na enkrat Turčinov čara sluga mlad. Bog me da, de je ta, de velja! Na prag stoji Alenčica, Sestrica svojga Gregica: 10 „No sluga mladi, kam ti greš, Al meni kaj povedat veš, Kaj dobriga al hudiga Od mojga Gregca ljubi ga Bog me da, de je ta, de velja! 15 Odgovor tak ji sluga da, Aj sluga čara turškiga: „Od Gregca meni znano ni. Od njega se ne govori. Zagledal ga pa nisim sam. 20 Saj njega jez šene poznam.“ Bog me da, de je ta, de velja! Tako rekla Alenčica, Sestrica svojga Gregica: „Vsakmu Turku je on kos, 25 Do pet pa dolgo haljo nos’, Obilno rož na nji se vid, Zo svilo je vse obšit’. Bog me da, de je ta, de velja! Ko britvo sablo jma ojstro, 30 In kakor solnce vso svetlo, Po sredi kača ji leži, Na konci ogenj ’ž nje gori, U kačjim strup je kaljena, Čez Turke je namenjena. 35 Bog me da, de je ta, de velja! Rudečo kapo jma na glav’, Za kapo je tri pera djal, Tri pera so žerjavove." — in sluga nji tako pove: 40 „„Od Turkov je en tak ubit, Utegnil bi tvoj Gregic bit.““ Bog me da, de je ta, de ' velja! Lej, kaj stori Alenčica, Sestrica svojga Gregica! 45 U svetlo šla je kamrico, Oblekla eno haljico, K’ je dolga, dolga do peta, Vsa taka, kot jo Gregec ’ma. Bog me da, de je ta, de velja! 53. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. 1.29 — 32. Kakor kažejo varijante nastopnih številek, je Iiavnikar pač marsikaj prenaredil; go¬ tovo je „dva lepa bela nagelna“ v n. 95. on podvrgel za „cizeja“ drugih varijant. ces , s tem bo pesem bolj decentna! 96 I. Pripovedne pesmi 53. 6. 50 Uzela sablico ostro, In kakor solnce vso svetlo, Po sredi kača gor leži, Na konci ogenj ’ž nje gori, U kačjim strupu kaljena, 55 Čez Turke je namenjena. Bog me da, de je ta, de velja! Rudečo kapo na se de, Na kapi pera tri stoje, Žerjavove so pera to: 60 Use je, kot per Gregcu blo. U štalco smukne na enkrat, Si berzga konja osedlat. Bog me da, de je ta, de velja! Na pavce se naslonila, 65 Na konjča berzno perhnila. Ko tiča deleč zdaj ferči, Sotorje turško ker stoji. Oj Gregcova sestričica, Junaškiga si serčica! 70 Bog me da, de je ta, de velja! V’ šotorji dirja, gre v’ skok In Turke seka vse okrog, Za njo lih tol’ko jih leži, Ko snopja zadej za ženjci, 75 Al drobne trave spod kosa Ko Bog nam dobro letno da. Bog me da, de je ta, de velja! U okni turški car stoji, Tako le pravi, govori: 80 „Hudobe turške, ve gerde, Nič druzga ni vas kot leže ! Vi pravte: Gregca ubili smo, Sam vidim delat ga strašno. Bog me da, de je ta, de velja! 85 V’ šotorji dirja, gre v’ skok, Ker naše seka vse okrog, De tolko jih za njim leži, Ko snopja zadej za ženjci, Al drobne trave spod kosa, 90 Ko Bog nam dobro letno da. “ Bog me da, de je ta, de velja! Kaj strila je Alenčica, Sestrica svojga Gregica? Junaško bliži čara gre, 95 Pokaže černi kiti dve, Dva lepa bela nageljna: „Ima take tvoja carinja?“ Bog me da, de je ta, de velja! b. Redakcija 11. Leži, leži stežičica, In ta pelja sred Turškiga, Kar vidi daleč mi oko, V Turčijo notri globoko. 5 Po nji priteku je enkrat Turškiga čara sluga mlad. —- Bog me da, de je ta, de velja! Najbolj podobna zgoraj podani redakciji je redakcija Prešernova, kakor jo je tiskal Vraz v NPI. 29—32 in kakor je zgoraj tiskana pod b. ’ ti redakciji je gotovo neke stvari pripisati Vrazu, tako: 20 sdaj nam■ sil — 51 kako nam. kakor. — Zgoraj je pesem tiskana natančno po Vra¬ zovih NPI. 29 — 32; izpremenila se je samo v v. 87. besedica njo v njim, ker je to očividna napaka: turški car vendar misli , da ima Gregca pred seboj- Tudi SPKN., kjer je ta redakcija natisnjena v II. zvezku na str. 5 — 9, imajo I. Pripovedne pesmi 53. b. 97 Stoji na prag’ Alenčica, Gregi čova sestrici ca: 10 „No, sluga mladi, kam pa greš ? Al meni kaj povedat veš, Kaj dobriga, kaj hudiga Od mojga Gregca ljubiga?" Bog me da, de je ta, de velja! 15 Odgovor tak’ ji sluga da, _ Mlad sluga čara turškiga: „Od Gregca mi nič znanga ni, Od njega se ne govori; Zagledu ga jes nisem sam; 20 Pa sdaj ga tudi ne poznam." Bog me da, de je ta, de velja! Tak rekla je Alenčica, Sestrica svojga Gregica: „Brat moj je vsak’mu Turku kos, 25 Do pet pa dougu halo nos’; Obilno rož na nji se vid’, In ze svilo je ves obvit. Bog me da, de je ta, de velja! Ko britva sabljo ma ojstro, 30 In kakor sonce vso svitlo, Po sredi kača ji leži, Na koncu ogenj z nje gori. Je v kačjim strupu kaljena, Med Turke je namerjena. 35 Bog me da, de je ta, de velja! 40 „„Od Turkov biu enak je vbit, Tvoj Gregic znau bi tisti bit!““ Bog rne da, de je ta, de velja! Zdaj kaj stori Alenčica, Sestrica svojga Gregica ? 45 Berž teče gori v kamrico, Obleče dougo halico: Je douga, douga do peta, Vsa taka, kakor Gregčova. Bog me da, de je ta, de velja! 50 In vzame sablico ojstro, In kako sonce tak svitlo: Po sredi kača ji leži, Na koncu ogenj ji gori; Je v kačjim strupu kaljena, 55 Na Turke je namerjena. Bog me da, de je ta, de velja! Budečo kapo na se de, Na kapi pera tri stoje, Žerjavove so pera to: 60 Vse je, ko je pri Gregcu blo. In teče v štalico takrat Si berz’ga konjča obsedlat. Bog me da, de je ta, de velja! Na pauce se naslonila, 65 Na konjča berzno perhnila, Ko tiča daleč zdaj ferči, Kjer šotor turški mi stoji: O Gregčova sestričica, Junaškega si serčica! 70 Bog me da, de je ta, de velja! Budečo kapo ma na glav’, Za kapo je tri pera djau, Žerjavove so pera te.“ — In sluga zdaj tako pove: isto pomoto. Ta natisek se od Vrazovega, ne glede na naglasna znamenja, apo- strofe in neke manj bistvene oblike, razlikuje v tem: 2 v sred — 3 dalječ — 9 Gregčova — 20 sej — 27 Ino z — 29 britve — 47, 48] Ji dolgo, dolgo do peta * Vso tako, kakor Gregcovo — 55 Na] Med — 59 te — 65 berzo — 66] 7 98 I. Pripovedne pesmi 54. a. V šotorje dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog: Li tol’ko jih za njo leži, Ko snopja za ženjicami, 75 Al drobne trave zpod kosa, Ko Bog nam dobro let’no da. Bog me da, de je ta, de velja! Pri okni turški car stoji Ino tako le govori: 80 „Hudobe turške, ve gerde, Nič drujga ni vas ko laže! Vi prav’te: Gregca vbili smo! Sam vidim delat ga strašno. Bog me da, de je ta, de velja! 85 V šotorje dirja, dirja v skok, In Turke seka vse okrog, De tolko jih za njim leži, Ko snopja tamkej za ženci, Al drobne trave- zpod kosa, 90 KoBognamdobrolet’noda.“ Bog me da, de je ta, de velja! Zdaj kaj stori Alenčica, Sestrica svojga Gregica ? Junaško bližej čara gre, 95 Pokaže ffi mi kiti dve, Dva lepa bela cuzika: „Ma take tvoja carinja P" Bog me da, de je ta, de velja! 54 . (Gorenjska.) a. Redakcija L To me leži stežičica Noter v Turčijo globoko. Bog me ja, de je ja, de velja! Po steze je pertekel sluga, 5 Sluga mlad čara turškiga. Bog me ja, de je ja, de velja! Na prag je stala Alenčica, Gregcova sestričica: „Kaj te prašam, sluga mlad, 10 Sluga čara turškiga! Bog me ja, de je ja, de velja! Al si ti že kaj ga vidil, Al od njega pravti slišal, Od mojga bratca Gregeca ?“ 15 Bog me ja, de je ja, de velja! „„Jaz ga še nesim nič vidil, Od njega nič pravti šlišal, Tud’ ga dobru ne poznam.““ Bog me ja, de je ja, de velja! 20 „On nosi dovgo haljo, Dovgo, dovgo za peta, Z’ žnorami prežnorana, Z židami preštepana. Bog me ja, de je ja, de velja! 25 On nos’ rudečo kapo, Za kapo nos’ tri pera, Ko ptica dalječ zdaj derči — 81 Driiziga ni vas, k’ — 85 šotorju — 88 tamkej za ženci] za ženjicami — 96 cuzika] cizeja — 97 Ima.]— Verz 97. stoji dvakrat. 54. Neznanega zapisovalca. — Pisana od precej okorne roke. V rokopisu stoji včasi oi za oj in pa: 66 konca — 76 žecmi — 89žečmi (iz žencmi); za car, I. Pripovedne pesmi 54. a. 99 Pera tri žerjavove. Bog me ja, de je ja, de velja! Ima svetlo sabelco, 30 Svetlo kakor sonce, Vojstro kakor britva; Posred nje kača leži, Na konc nje ogen gori, V’ kačjem strup je kaljena, 35 Turkam je namenjena.“ Bog me ja, de je ja, de velja! Toko je rekel sluga, Sluga mlad čara turškiga: „„Jez sim ga že dobru vidil, 40 So ga že Turke ubil, Tvojga bratca Gregeca.““ Bog me ja, de je ja, de velja! Kaj je strila Lenčica, Gregcova sestričica? 45 Tekla je v svetlo kamro, Oblekla dovgo haljo, Dovgo, dovgo za peta, Z’ žnorami prežnorana, Z’ židami preštepana, 50 Glih ravno ano tako, Koker nje bratca Gregeca. Na glavo vzame ridečo kapo, Za kapo dene tri pera, Pera tri žerjavove. 55 Bog me ja, de je ja, de velja ! Perpaše svetlo sabelco, Svetlo kakor sonce, Vojstro kakor britva; Posred nje kača leži, 60 Na konc’ z nje ogen gori, V kačjem strup je kaljena, Turkam je namenjena. Bog me ja, de je ja, de velja! Tekla v svetlo štalico, 65 Je kojnča obsedlala, Tega kojnča berzdniga. Bog me ja, de je ja, de velja! Na pauce se naslonila, Na kojnča je perhnila; 70 Noter deleč je derčila, Deleč kje v turške kamp. Bog me ja, de je ja, de velja! Gor in dol po kampe dirja In Turke doli deva, 75 De jih za njo leži, Kakor snopovja za ženci, Ali trave za kosci, Kader Bog dobro letno da. Bog me ja, de je ja, de velja! 80 Turške car je v oknu stal In je rekel inu djal: „Hudobe turške, ste se hvalil, De ste Gregeca ubil! Ga jes dobru vidim sam, 85 Bog me ja, de je ja, de velja! K’ gor’ in dol po kampe derja, Vas Turke dole deva, De jih za njim leži, Koker snopovja za ženci, ca rinja se povsod piše czar, czarinja (v bohoričici). — Ta zapis je prepisala enako okorna roka v VO. XX. 14 s temi prenaredbami in pomotami, ne glede na na¬ glasna znamenja: 1 stezicica — 3 je pisan, a pozneje izbrisan — 7 pragu — 8> 44 sestricica — 14 Gregica — 16 nisim nič videl — 18 dobro — 20, 21, 47 dolgo — 29, 56 svetlo sablico — 39 Jest . . . dobro — 40 Turki ubili 7~ 41, 51, 83 Gregica — 45 v’ svitlo — 50] Glih ravno enak tako — 58 britvo — 60 z ’ —. (55 kojniče — 71 turški — 73 derja — 76 snopja za sečmi — 77 trava ~~ 80 Turški — 84 jest dobro — 86 Ki . . . dirja — 89 sečmi — 91 Kadar . . . 7* 100 I. Pripovedne pesmi 54. 6. 90 Ali trave za kosci, Kader Bog dobro letno da.“ Bog me ja, de je ja, de velja! Kaj je strila Lenčica, Gregcova sestričica: 95 Pokazala dve lepe Černe kite, Dva lepa bela cizeja: „A1’ ma tvoja carnja take?" Bog me ja, de je ja, de velja! b. Redakcija II. Tu mi leži stezičica, Ta mi derži v’ Turčijo glo¬ boko. Bog me ja, de je ja, de velja! Po stezi mi pertekel sluga, 5 Sluga mladi čara turškiga. Bog me ja, de je ja, de velja! Na pragi je stala Alenčica, Gregcova sestrica: „No kaj te prašam, sluga, 10 Sluga mladi čara turškiga! Bog me ja, de je ja, de velja! Ali si ga ti kaj vidil, Al si kaj od njega pravit slišal, Od mojga bratca Gregica?"' 15 Bog me ja, de je ja, de velja! Tako je rekel sluga, Sluga mladi čara turškiga: „Jez ga še nisim nič vidil, Tud nič od njega pravit slišal, 20 In ga še ne poznam." Bog me ja, de je ja, de velja! Tako je rekla Alenčica, Gregcova sestričica : „On nosi dolgo haljo, 25 Dolgo haljo do peta, Z’ rožcami prežnorano, Z’ židami preštepano. Bog me ja, de je ja, de velja! On ima svetlo sablico, 30 Svetlo kakor solnce, Ojstro kakor britvo : Po sredi nje kača leži, - Na konci ’ž nje ogenj gori; V’ kačjim strup’ je kaljena, 35 Gez Turke je namenjena. Bog me ja, de je ja, de velja! On nosi r’dečo kapo, Za kapo nosi tri pera, Tri pera žerjavove." 40 Bog me ja, de je ja, de velja! Tako je rekel sluga, Sluga mladi čara turškiga: Bog me ja, de je ja, de velja! „Jez sim ga že dobro vidik 45 Pa so ti ga že Turki ubilk letno — 94 Gregicova sestričica. Kedč je Vrazu dal ta dva prepisa? Najb f ‘ jih ima iz Ljubljane od Prešerna ali Smoleta. Skoraj enak zapis, a od Poženčana, nahajamo v MP. I. 29 -32 kot rijanto zgoraj pod št. 53 priobčene pesmi s pristavkom: „kakor nekteri P 0 J°,'u Poženčan je tudi v tej pesmi besedo cizeja izpremenil v nageljna. Ker je raso I. Pripovedne pesmi 54. c. 101 Tvojga bratca Gregica." Bog me ja, de je ja, de velja! Kaj je storila Alenčica, Gregcova sestričica? 50 Je tekla v’ svetlo kamro, Oblekla dolgo haljo, Dolgo, dolgo do peta, Z’ žnorami prežnorano, Z’ židami preštepano, 55 Lih ravno eno tako, Kakor nje bratca Gregica. Bog me ja, de je ja, de velja! Na glavo pokrije rudečo kapo, Za kapo vtakne tri pera, 60 Tri pera žerjavove. Bog me ja, de je ja, de velja! H’ sebi perpaše svetlo sab- lico, Svetlo kakor solnce, Ojstro kakor britvo: 65 Po sredi nje kača leži, Na konci iž nje ogenj gori ; V kačjim strup’ je kaljena, Čez Turke je namenjena. Bog me ja, de je ja, de velja! 70 Tekla je v’ svetlo štalico, Je konjča obsedlala, Tega konjča berziga. Bog me ja, de je ja, de velja! Na pavce se je naslonila, 75 Na konjča je perhnila. Kamur deleč ferči, Deleč v’ ta turški kamp. Bogme ja,deje ja,de velja! Gori in doli po kampi dirja, 80 In Turke doli deva, De mi jih za njo leži, Kakor snopja za ženci, Ali pa trave za kosci, Kadar Bog dobro letno da. 85 Bog me ja, de je ja, de velja! Turški car je v’ okno stal, In je še li tako djal: ,,Vi hude hudobe turške, Zakaj ste se hvalili, 90 De ste Gregica ubili? Zdaj ga jez dobro vidim sam : Bog me ja, de je ja, de velja! Tu gori in doli po kampi dirja , Vas Turke doli deva, 95 De mi jih toliko leži, Kakor snopja za žanjci Ali trave za kosci, Kadar nam Bog dobro letno da.“ Bog me ja, de je ja, de velja! 100 Kaj je storila Alenčica, Gregcova sestričica? Pokazala dve lepi černi kiti, Dva lepa bela nageljna: „A1 ima tvoja carinja 105 Tudi take ?“ Bog me ja, de je ja, de velja! c. Redakcija LIL Tam leži stezičica Po stezi perteče sluga, Dol’ v Turčijo globoko. 5 Sluga čara turškiga. Bog meja, de je j a, de velja! Bog meja, de je ja, de velja! vendar precej, ponatisnemo ta zapis pod b. — Dalje se v V O. XX. 15 nahaja se ena redakcija te pesmi, ki sloni najbrž na zgoraj prijavljenem zapisu a; a 105 I. Pripovedne pesmi 54. c. Tam stoji Alenčica, Greg’cova sestričica: „Kaj te prašam, sluga mlad, 10 Sluga čara turškiga! Bog me ja, de je ja, de velja! Al si ti kaj vidil ga, Pravit’ slišal od njega, Moj’ga brat’ca Gregi ca ?“ 15 Bog me ja, deje ja. de velja! „„Jest nič nisim vidil ga, Slišal pravit’ od njegd, Ne poznam ga bratica, Brata tvoj’ga Gregeca. “ “ 20 Bog me ja, de je ja, de velja! „Dolgo haljo brat ima, Dolgo, dolgo do peta, Z žnorami prežnorano, Z židami preštepano. 25 Bogmeja, de jeja,de velja! Brat rudečo kapo jma, In za kapo tri pera, Pera tri žerjavove. Bog me ja, de je ja, de velja! 30 Ima svitlo sablico, Kakor britva tak’ ojstro, In ko sonce se bliši, Kača v sredi nje leži, Kon’c nje pa ogenj gori; 35 V kačjim strupu kaljena, Turkam je namerjena. “ Bogme ja, de je ja,de velja! (Tu je prepisovalec po nepazljivosti izpustil nekaj verzov.) Kaj je strila Lenčica, Greg’cova sestričica? 40 V svitlo hrambo tekla je, V haljo je oblekla se, V dolgo dolgo haljo, Dolgo dolgo do peta, Z žnorami prežnorano, 45 Z židami preštepano, V haljo, ki je taka bla, Kakor brata Gregeca. H kapi pera tri perpne, Pera tri žerjavove. 50 Bogmeja, de je ja, de velja! Si perpaše sablico, Kakor britva tak’ ojstro. Kakor sonce se bliši, Kača v sredi nje leži, 55 Kon’c nje pa ogenj gori, V kačjim strupu kaljeno. Turki! vam namerjeno, Bog me ja, de je ja, de velja! Še se v konjski hlev poda, 60 In konjiča obsedla, Mladiga in berziga, Bog meja, de je ja, de velja! Se na pavce nasloni, Na konjiča zaluči, 65 Kamor predaleč 'zderči, Kjer v šotorih Tur’k leži. Bog me ja, de je ja, de velja! Gor’ in doli mi derči, Ino Turke tak’ mori, 70 De za njo jihtolk’ leži, Kobkor snopov za ženci, Al pa trave za kosci, Ko Bog dobro letno da. Bogmeja, de je ja, de velja! 75 Turški car je v okni stal In je rekel ino djal: „Ste, hudobe, se hvalil’, De ste Gregeca že vbil’! Tam na konju ga spoznam, 80 Jest ga dobro vidim' sam. Bogmeja, deje ja, de velja! Gor’ in doli mi derči, Ino Turke, vas, mori, De za njim jih tolk’ leži, pozna se ji, da je po umetalnem pesniku prirejena. Najbrž ji je to lice dal Prešeren; objavljam jo pod c. I. Pripovedne pesmi 55. 103 85 Kolkor snopov za žencl, Al pa trave za kosci, Ko Bog dobro letno da.“ Bog me ja, de je ja, de velja! Kaj sturi Alenčica, 90 Greg’cova sestričica? Mu pokaže kite dve, , Dolgi, černi, prav lepe; Dva pokaže Cizeja, Bela, čversta, prav lepa: 95 „Ima take carinja, Tvoja lepa carinja?" — Bog meja, de je ja, de velja! 55 . (Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) Turki so Alenki bratca vbili, Turki so Alenki bratca vbili. Hololaj, demdemdaj! Posval so ji po Žnidarja, 5 Posval so ji po Šuštarja, Hololaj, demdemdaj ! De so j’ de vali po turški gvant, Lepe rajtarske ji škornjice, Lepo mniško haljo. 10 Hololaj, demdemdaj! Halja je imela knepfelnov Sedemdeset ino sedem, Srebrnih in zlatih vmes. Hololaj, demdemdaj! 15 Alenka se usede na konjiča, Kakor tičica na vejico. Hololaj, demdemdaj! O kam mi pa deleč zdrči. Leto v Turčijo to globoko. 20 Hololaj, demdemdaj! Koder mi Alenčica drči, Povsod turške gval’ preč brče! Hololaj, demdemdaj! Toko' je reku turški car: 25 „0 hudi vi Turčini, K ste se mi hvalili, De ste Gregeca ubili! Hololaj, demdemdaj! Gregec pa po pvac drči, 30 Mojim Turkom pa, gvale vali! “ Hololaj, demdemdaj! Tok so rekli Turki, „To ni nobeden Gregec! Hololaj, demdemdaj! 35 Je le sestra njega, Lepa, mvada Alenčica!" Hololaj, demdemdaj! Tok je reku turški car, Tok je reku turški car: 40 Hololaj, demdemdaj! „Pojte in jo ujemite, In jo k meni pripeljite, Ta mi bod žvahtna gospa!" Hololaj, demdemdaj! 45 Alenčica je konjca spod- vrniva, Turku fije pomoliva: Hololaj, demdemdaj! „Na, na, tu imaš, turški car, Men se ne zmanjka Kranjcov, 50 Lepih regla junakov!" Hololaj, demdemdaj! 55. Zapisal A. Jeglič. — Iz njegovega rokopisa (str. S — 4), ki ga hrami Matica. 104 I. Pripovedne pesmi 56. Deklica vojak. B. 56 . (Gorenjska.) Je Rožmanu prišlo pismo tak, Da treba mu bo soldata dat’, — Pa nima nobenega lepga sinu, Pa ima devet lepih hčeri, o Alenčica zala, najmlajši hči, Očetu zdaj pravi in govori: ,,0'če, vi pojte v Riden lep, Kupite konjča berzdega Ino tud’ puško in sablico: 10 Na koncu bo imela pangelc zlat, Lih kakor ga ima višji soldat. “ Oče je šel v Riden lep, Kupil je konjiča berzdega Ino tud’ puško in sablico: 15 Na koncu je imela pangelc zlat, Lih kakor ga ima višji soldat. Se Alenčica hitro usuknila, Na konjiča urno je smuknila. Je Lenčica dalječ dirjala, 20 Dalječ, oj dalječ v ravno polje. Višji soldat v lini stoji In tako pravi ter govori: „Sem spoderči Rožmanov soldat: Žensko telo je preserčno, 25 Možko telo je prelepo; Mi ga pa moremo skušati. Peljimo ga h konjskim berzdam tje: Ge je to res možko telo, Ro berzde rado prebiralo : 30 Če je pa žensko to telo, Jih še ne bo pogledalo." Ona je berzde prebirala, Svojemu konjiču je eno ku¬ pila. Višji soldat še govori: 35 „Mi ga pa moramo skušati, Štenge mu z lojem nama¬ žimo : Če je to res žensko telo, Bo gori in doli po štengah šlo In se bo milo zajokalo; 40 Ge je pa to možko telo, Bo gori in doli po štengah šlo. Pa kerhko bo zašentalo.” Je Lenčica gori in doli šla, Pa je kerhko zašentala. 45 Višji soldat še govori: „Meni je prišlo pismo tak, Da bomo šli vsi v pare spat, Z menoj bo pa šel Rožmanov soldat." Alenčica pravi in govori: 50 „„Ge pa gremo, le pojmo, Orožje med nama ležalo bo. Kdor mene skušal bo, Orožje moje skušal bo.““ 56. Zapisal Gr. Krek. — Slov. Glasnik III. (1859) I —5. V v. 36. j e tiskano Stenge nam. Štenge. I. Pripovedne pesmi B7. 105 Višji soldat še govori: 55 „ Kdor bo preplul veliko vodo, Veliko vodo, vodo Donavo, Spet lahko domu bo potlej šel.“ Preplula je ona veliko vodo, Veliko vodo, vodo Donavo. 60 Ko je priplula unkraj vode, Snela je kapco dol z glave: Po herbtu ste padli ji kite dve, Oj kitice dve kot gajžle dve. Višji soldat še govori: 65 „Do zdaj si bila moj berhki soldat, Od zdaj boš pa žena moja.“ Alenčica pravi in govori: „ „Kar je rečeno, je storjeno; Jest pa zdaj spet domu bom šla: 70 Imam doma jest grunte tri, In tudi goršega, kakor si ti. “ “ 57 . (Gorenjska iz predvorske okolice.) [Odlomek.] Prišla, prišla je pošta ta Do mladiga zastavnika, De mora on soldata dat, Soldata dat al pa najet’. 5 Najet’ ne sme, tud’ sam ne gre. Prišla je pa Alenčica, Preljuba mlada deklica: *Oj če mi daste dober Ion, Oj dober Ion, al pa svoj dom, 10 Pa jez za vas na vojsko grem/' — „Pošljite mi po Šuštarja, Bo delal čevlje mi nove, Pa lih take, pa ravn’ take, Kot mlad zastavnik jih ima. 15 Pošljite mi po Žnidarja, Bo delal halo mi novo, Pa lih tako, pa ravn’ tako, Kot mlad zastavnik jo ima. Pošljite mi po konjiča, 20 Prebistriga, prebrziga, Lih taciga, ravn’ taciga, Kot mlad zastavnik ga ima.“ Poslali so po konjiča, Prebistriga, prebrziga, 25 Lih taciga, ravn’ taciga, Kot mlad zastavnik ga ima. Na konjiča se ysedla je. Po ravnim polj’ zadirjala. Do vojske prisopela je, 30 Na vojski pa jo vjeli so, Prelepo mlado Alenčico. 57. Zapisal M. Valjavec. — Iz Miklošičevega rokopisa. Enako snov, kakor jo podajejo pesmi „Deklica vojak B.“, je uporabil za umetno pesem neki r. (Poženčan?) pod naslovom ..Zormanov vojak“ (Norice XXI. [1863] 32—93.). 106 I. Pripovedne pesmi 58, 59. Deklica vojak. C. 58 . (Iz Samobora na Hrvaškem.) Vu toj, vu toj gori Kamen stanoviti, Na njem, na njem stoji Momče žalovito. 5 Ono, ono stoji I godine broji: „Vre mi, vre mi teče Devet leto dana, Kaj vre, kaj vre služim 10 Jelačiča bana. Nigdo, nigdo ne zna, Da sem ženska glava, Da sem samo jedna Vešerica mlada. 59 . (Iz Vrbovca.) Prošlo, prošlo jeje devet godin dana, Što ja, što ja služim Jelačiča bana, Jelačiča bana, horvackoga krala. Nitko, nitko nežna, da seru ženska glava. 5 Samo, samo jedna vešerica mlada, Vešerica mlada košulice prala, Košulice prala, pak je to zeznala. 58. Zapisal M. St o kan. — lz „Biser-a“ str. 60. 59. Zapisal F. R. Plohl. — Vzeto iz HNP. I 6C. Iz Slanja ima isto ‘ ps. z melodijo (,jezični se naglas vrlo hrdjavo slaže sa napjevom") Kuhac L, št. 339. Razlikuje se od naše varijante v tem: 1 jeje devet godin] je jur devet godin’ — % 3 Jelačiča — 3 hrvatskoga kralja — 4 sam — 5 vešerica] maju- rica. Mesto poslednjih dveh verzov pa stoje ti-le štirje: To počuo bane, bane gospodine, Do sad si mi bio veran, veran sluga, Pa govori bane: „Ej, čuješ li, Janko? Pa sada mi budeš verna, verna ljuba." Zastran tega konca primerjaj spodaj kranjsko pesem o „mladem hlevarju.' 1 O p o m n j a. O narodnih pesmih, v katerih se kaže deklica, ki gre na vojsko, je pisal obširno J. Sazonovič v „Russkem filologičeskem Vestniku“ XIV, XV, XVI. pod naslovom „Pesni oderuške voine i byliny o Stavre Godinoviče" • I. Pripovedne pesmi 60. 107 Kaj se po svetu godi. 60 . (Kranjska.) Oj svetel, svetel grad stoji, Pred gradam so lipe tri, Pred gradam so lipe tri. Pod lipam zbor častit sedi, 5 V sredi svetli gospodar, V sredi svetli gospodar. Rožič zvit prime v roke, In piska, tresejo se gore. Pervič zapiska, zaroži, 10 Perv’ služabnik tu stoji. „Kaj se, kaj se po svet godi, Povej nam zdaj, služabnik ti! “ „ „ Jez pridem iz perve dežele: V nji vesel, dobri ljudje, 15 Z celim svetam v mir žive. Drugič piska, zaroži, Drug služabnik tu stoji. „Kaj se, kaj se po svet godi, Nam razloži, sluga ti! “ 20 „., Jez pridem iz druge dežele, Kjer Polkonji so doma: Za vojske navajeni, Kot blisk so urni in strašni, Pesoglave uganjajo, 25 Ki nič človeškiga ne vedo.““ V tretjič piska, zaroži, Tretj služabnik tu stoji. »Kaj se, kaj se po svet godi, Nam razloži, služabnik ti!“ .30 „„Jez pridem iz tretje dežele, Ker doma velik ljudje: Gore na gore znašajo, Prot neb’ sopihajo in štur- majo, Pa kolkor viš’ se vzdigjejo, 35 Hujs jih strele bijejo."“ V četrtič piska, zaroži, Četrt služabnik tu stoji. »Kaj se, kaj se po svet godi, Nam razloži, služabnik ti! “ 40 „ „ Jez pridem iz četrte dežele, Ker tiče kraljestvo si drže : Železne kljune, parklje 'majo, In s pogledam otrovajo; Med sabo v strašni vojsk žive, 45 Ko toča mrlič na tla lete."“ V petič piska, zaroži, Peti služabnik tu stoji. »Kaj se, kaj se po svet godi, Razloži nam, služabnik ti!" 50 „„Jez pridem iz pete dežele, Ker si zver’ kralja derže: Vsaka želi več imet, Pa mora še za se v strah živet. Večanje, t’lenje noč in dan, 55 Srečen, komur to ni znan’."“ V šestič piska, zaroži, Sest’ služabnik tu stoji. „Kaj se, kaj se po svet godi, Nam razlož, služabnik ti P 60 „ , Jez pridem iz šeste dežele, Ker gospodarjo modre glave, Skrivnosti pretuhtujejo. Sivobradci znajo govorit, Kakor bi rožce sadil, 65 Njih bi zmiraj lahko poslušal, De b’ ne jedel in ne pii.““ V sedmič piska, zaroži, Sedin’ služabnik tu stoji. »Kaj se, kaj se po svet’ godi, 60. Zapisal M. Ravnikar - Poženčan (?). — Objavil jo je iz VO. F. Kočevar v Slov. Glasniku 1868, str. 201.; v VO. sedaj ni več najti te pesmi. 108 I. Pripovedne pesmi 61 70 Nam razlož, služabnik ti!“ „ „ Jez pridem iz sedme dežele, Ker junacje kraljujejo: Koder kol po svet gredo, Junaške pojejo, godo. 75 Nič jim pretežko ni, Si zaslužit kaj časti. Kamur doseže kol morje, Njih bendera se permole, Svetinje jih spremljajo, 80 Pred nesrečam varjejo."" V osmič piska, zaroži, Ena ptica perleti. „Kaj se, kaj se po svet godi, Razloži nam, ptica drobna ti! 8 85 „„Jez pridem iz osme dežele, Kamur od tod nihče ne gre. Divice, kakor tud žene Same brez mož kraljujejo. Njih lepoti je vse krotko, 90 Bodi si zver, al kar živo. Njih dežela Kolovozia Z zlatmi hrib ograjena; Po zlatim pešk’ vode teko, Rožce božji duh dajo. 95 Ko b’ kdo 'tel dežel’ vzeti, Bi mogel vmret brez milosti, Viši z neba bi b’li nam pomoč. Poterjenje mira ti dam pi¬ sano, S čisto krvjo podpisano, 100 De v Čari gori ni zbrisano." “ Devetič piska, zaroži, Račiča bela perleti. Odložila tri peres, Deklica je kot z nebes. 105 „ Kaj se, kaj se po svet godi ? Razloži nam, deklica, zdaj ti!“ „„Jez sim z devete dežele Jeleniča, Do nas nobeden prit’ ne zna. Jez ti za gotov povem, 110 Per nas žene kraljujejo, Ki več ko drug ljudje vedo : Per nas možake je dobit, Ki černo šolo znajo učit, Sebe in kraljestvo skrit. ““ 115 Potlej je odperla škatelco, Iž nje potresla Stupico; Zginila je Jeleniča, De se ni vedlo, kod in kam, Ko blisk je odletela dam. 120 Svetli gospodar tako govori : Z ženskim se ne bojujemo, Mirne per miru pustimo; Pesoglavco v ne potrebujemo, In tako per mir ostanemo. Mrtvec pride po ljubico. (,, Lenora. “) 61 . (Iz predvorske fare.) Je rožice naberala, Iz rožmarina nemškiga, De bode pušeljc delala, 5 lz nageljna rudečiga, De bode pušeljc delala Iz nageljna rudečiga: 61. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Primeri varijanto, ki p>ride prva za to. Je-li poslednja res nov za¬ pis, in ne samo nova redakcija ? I. Pripovedne pesmi 62. 109 62. Zapisal Mat. Valjavec. — le knjige ,,Narodne pripovjedke skupio ■ u i oko Varaždina Matija Kračmanov Valjavec.“ Varaždin 1858, str. IV— VI 110 I. Pripovedne pesmi 62. Enajst je ura vdarila, Anzelj na okence trkljd, 15 Anzelj na okence trklja: „A1 živ sem Anzelj al mrtev, Po pušeljc vendar sem prišel, Po pušeljc vendar sem prišel.” Z eno roko j’ odpirala, 20 S ta drugo ga j’ obimala, S ta drugo ga j’ obimala. Hitro se je napravila De bo z Anzeljnam rajžala, De bo z Anzeljnam rajžala. 25 Na konjča k seb’ jo posadi, In hitro hitro mi zdrči, De vse spred njih nazaj leti. Kamor predeleč prideta, Do jen’ga polja ravnega, 30 Do jen’ga polja ravnega: „Poglej, poglej, deklesce ti, In pa povej, al’ strah te ni, In pa povej, al’ strah te ni: Luna in zvezde svetijo, 35 Mrliči hitro jezdijo, Mrliči hitro jezdijo." „„Kaj bo me strah, kak bo me strah? Sej s’ ti pri men’, moj Anzelj mlad, Al pusti v miru mrtve spat’: 40 Luna in zvezde svetijo, De nama kraj’ čas delajo, De nama kraj’ čas delajo.““ Še hitriše naprej drči, Da vse spred njih nazaj leti, 45 Da vse spred njih nazaj leti. Že spet ji prav’ in govori: „Poglej, poglej, deklesce ti, In pa povej, al’ strah te ni: Luna in zvezde svetijo, Mrliči hitro jezdijo, Mrliči hitro jezdijo." „„Kaj bo me strah, kak bo me strah? Sej s’ ti pri men’, moj Anzelj mlad, Al’ pusti v miru mrtve spat’: Luna in zvezde svetijo, De nama kraj’ čas delajo, De nama kraj’ čas delajo. ““ Še hitriše naprej drči, De vse spred njih nazaj leti, De vse spred njih nazaj leti. Še v tretje prav’ in govori: „Poglej, poglej, deklesce ti, In pa povej, al strah te ni. Luna in zvezde svetijo, Mrliči hitro jezdijo, Mrliči hitro jezdijo." „„Kaj bo me strah, kak bo me strah ? Sej s’ ti pri men’, moj Anzelj mlad, Al’ pusti v miru mrtve spat’: Luna in zvezde svetijo, De nama kraj’ čas delajo, De nama kraj’ čas delajo."“ Še hitriše jo zadrči, De vse spred njih nazaj leti, De vse spred njih nazaj leti. Kamor predeleč prideta, Do britofa žegnanega, Do britofa žegnanega. En grob se tamkaj razdeli, Anzelj se v njega položi, Anzelj se v njega položi. Na črni grob se j’ zgreznila, Svojo dušo izdihnila, Svojo dušo izdihnila. 50 55 60 65 70 75 80 I. Pripovedne pesmi 63. 111 \ 63 . (Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) Majdalenka j’ pušeljc skva- dava, In je tok’ rekva, djava: „Le bod Anzel živ al’ mrtu, Po pušeljc mi moreš priti! 5 Po pušeljc mi moreš priti!" Majdalenka je mav dolilegva, De bi biva mav zaspava, Že zavpije Anzel pod voknam: „Vstan gor, Majdalenka, 10 ’No mi pa zberej vkup gvantec!“ Majdalenka je le trdo mo¬ ča va, Kakor bi ga slišova na biva, Kakor bi ga slišova na biva. V drugo zavpije Anzel pod voknam: 15 „Vstan gor, Majdalenka, ’No mi pa zbirej vkup gvantec!“ Majdalenka je le trdo mo- čava, Kakor bi ga slišova na biva, Kakor bi ga slišova na biva. 20 V trečo zavpije Anzel pod voknam: „Vstan’ gor’, Majdalenka, Ge ne vstaneš, al’ bo druga! “ Majdalenka seje prestrašiva, Hitro je gor poskočiva, 25 Hitro je gor poskočiva: Z ano roko mu j’ odpirova, Z drugo ga je poprijemova. Prijev jo je za belo roko, Posadu jo je zad na konja, 30 Posadu jo je zad na konja. Še onedva mav jezdita, In tako je reku Anzel: „Zvezdice ’no lunica To nama lepo svetijo, 35 Mrtli hitro jezdijo : Al’ te nič ni strah, Majda¬ lenka, Al’ te nič ni strah, Majda¬ lenka?" „„Bog daj vernim dušam večni mir in pokoj! Pusti, Anzel, mrtle z miram ! 40 Pusti, Anzel, mrtle z miram!" “ Še onedva mav jezdita, In toko je reku Anzel: „Zvezdice ’no lunica, Nama lepo svetijo, 45 Mrtli hitro jezdijo : Al’ te ni strah, Majdalenka, Al’te ni strah, Majdalenka ?“ „„Bog daj vernim dušam večni mir in pokoj! Pusti, Anzel, mrtle zmiram! 50 Pusti, Anzel, mrtle z miram!““ 63. Zapisal Ant. Jeglič. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica (str. 33—35). O p o m n j a. Literaturo o pesmih in pravljicah, katerih snov je enaka Burgerjevi „Lenori“, nahajaš v Pastrnkovi knjigi „Bibliographische Ubersichi iiber die slavische Philologie 1876 — 1891.“ na str. 172. Nehaj slovenskih pravljic l e še neobjavljenih. 112 I. Pripovedne pesmi 64. Še onedva mav jezdita,^ Kar že daleč prijezdita, H ani beli cerkovci, Notri pred mežnarjeve duri, 55 Notri pred mežnarjeve duri. Šu je Anzel dol iz konja, In šu na žegnan britof, In šu na žegnan britof. In tako je reku Anzel: 60 „Vstajajte gor, bratje moji, Pojte mojo nevesto spre¬ jemat, Pojte mojo nevesto spre¬ jemat !* Majdalenka se je prestrašiva, De je dol’ raz konja padva 65 Notri pred mežnarjeve duri. Začeva je ura dvanajst biti, Petelin’ so začel peti, Petelin’ so začel peti. „Srečaje tvoja, Majdalenka, 70 K’ je začeva ura dvanajst biti, Petelin’ so jeli peti, Petelin’ so jeli peti; Ko b’ ne biva jeva ura dva¬ najst biti, Petelin’ ne bdi jeli peti, 75 Petelin’ ne bdi jeli peti, Tok’ te bdi raztrgali te mrtli, Koker kamen v mlinu moko. Le prid’ zetro na žegnan britof, In poglej po tvoj’ obleki, 80 Na vsakem grob jo je an kosec." Godec pred peklom. 64 . (Iz Cerovca pri Ljutomeru.) a. Redakcija 1. Stoji mi polje široko, Po polji steza vglajena. Po stezi pride kralj Matjaš In se jako hudo derži. 5 Njega pa sreje večni Bog: „Oj kaj je tebi, kralj Matjaš, Kaj tak namilo se deržiš?“ „„Kaj meni ne bi blo hudo, Ki meni že za dolgo let 10 Moja mati mertva leži, No duša v pekli njoj gori!““ „Oj nikaj, nikaj, kralj Matjaš! Le idi ti na senjem lep, Si kupi žolte goslice, 15 Ino pred peklom zaigraj. Da boš igra minote tri, De tebe pita satan vrag, Kaj bode ti za plačo da. Ti pa le njemu odgovor’, 20 Kaj boš si plačo sam jema!” 64. Zapisal St,. Vraz ( septembra 1834. I.). — Iz VO. XIX. D. 32- Naš natisek podaje Vrazov prvotni zapis na navedenem mestu; kesneje je ze tamkaj Vraz nektere stvari prenaredil: 5 Jega — 6 Oj] Pa —• 7] Kaj se ti tak hudo deržiš — 11 joj — 13 senjem — 19, 27 jemi — 30 Jo — 39 Daj Kaj 40 gora — 41 terpa. Tudi nekatera naglasna znamenja so^iz poznejše dobe, sodeč po črnilu. Namesto lep je Vraz s prva zapisal ljep. Se bolj pa je Vra - pesem (mati — ljuba!) prenaredil v svojem prepisu v VO. I. 3., katerega podajem I. Pripovedne pesmi 64. 6. 113 Gre kralj Matjaš na senjem lep, Si kupi žolte goslice Ino pred peklom zaigra. Da igra je minote tri, 25 Je pita njega satan vrag, Kaj bode mu za plačo da. On pa njemu odgovori, Kaj bo si plačo sam jema. On prime svojo matere, 30 Njo prime za belo roko, No pelja z pekla žerečega. Kak hitro njo perpelja vun, Tak hitro mati pregolči: »Nesrečni bodi, pekel ti, 35 Kaj boš zdaj moga prazen bit!“ Kak hitro mati pregolči, Tak hitro pa nazaj zleti. »Nesrečen bodi, jezik ti, Da nesi moga tiho bit, 40 Zdaj pa na veke gorja boš, Zdaj pa na veke terpja boš!“ b. Redakcija II. Stoji mi pole široko,, Po poli steza vglajena. Po stezi pride kral Matjaš No se močno hudo drži. 5 Jega pa sreje potnik star, Potnik star, sam večni Bog: „Pa kaj je tebi, kralj Matjaš, Kaj se ti tak hudo držiš?" • „„Bog vam plati na pitanje! 10 Kaj se ja ne bi hudo drža, Ki že meni za dougo let Moja luba mrtva leži, Moja luba mrtva leži, No duša joj v pekli gori.““ 15 „Oj nikaj, nikaj, kral Matjaš! Le idi ti na senjem lep, Si kupi žoute goslice, No pred peklom zaigraj. Da boš igra minote tri, 20 De tebe pita šatan vrag: Čuješ, ti igre, kral Matjaš, Kaj pa bom ti za plačo da ? Ti pa mu odgovor daj, Kaj boš si plačo jema sam." 25 Kral Matjaš gre na senjem lep No si kupi žoute goslice, Te on ide pred pekel, No pred peklom zaigra. Da je že igra minote tri, pod b kot redakcijo II.; pri verzu 5. je kot varijanta za potnik pripisano ro¬ mar. l } o ti redakciji je Vraz potem ps. tiskal v NPI. 6 — 7, pišoč e pred vom, u za povdarjeni u (in i v šuroko), u za ou (iz zlogotvornega la), jaz za ja, žarečega za žerečega in izpremenivši neka naglasna znamenja. Pri prvem prepisu (VO. XIX. D.) se nahaja tudi ta-le načrt melodije (za vijolino): Melodijo podaje tudi Kuhač IV. št. 1489. 8 114 l. Pripovedne pesmi 65. Ga je pita satan vrag: „Čuješ, ti igre, kral Matjaš ! Kaj pa bom ti za plačo da?“ „„Cuješ, ti satan, peklenski kral! 35 Jaz bom si plačo sam jema.““ On prime lubo za belo roko No jo pela z pekla žerečega. Kak hitro jo perpela vun, Tak hitro luba pregouči: 40 „Nesrečen bodi, pekel ti, Kaj boš zdaj moga prazen bit!“ Kak hitro luba pregouči, Tak hitro nazaj v pekel zleti. „Nesrečen bodi, jezik ti, 45 Kaj nesi moga tiho bit! Zdaj pa na veke goria boš, Zdaj pa na veke trpia boš!“ 65 . (Kranjska.) . Po morji se vozjo barke tri, Po morji se vozjo barke tri. V’ eni barki se vozi Jezus gospod. V’ drugi se vozi gospod Bog, 5 V tretji se vozi deveti kralj, Deveti kralj, ta žalostni. Tako je rekel gospod Bog: „Kaj je tebi, deveti kralj, De si tako močno žalosten?" 10 „„Zakaj bi jez žalosten ne bil, Sim imel dosti žlahtne stariše: Povsot sim jih iskal, nikjer jih ni; V svetih nebesih sim tudi bil. “ “ Tako je rekel gospod Bog: 15 „Deveti kralj, pojdi v’ en lep smenj, Pa kup’ ene gosli pa čern lok, Pa pojd pred peklenske vrata gost. Pred peklam godi en letni dan, En letni dan in noč in dan. 20 Ob letu bo prišal satan ven, Poreče: Kaj bomo mi tebi dali za en Ion, 65. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — lz njegovega rokopis® SNF. 3—5. I. Pripovedne pesmi 65. 115 Ker nam godeš en letni dan, En letni dan in noč in dan ? Dnarjov ti damo, li kolkor jih hoč, 25 Oj duš ti pa ne damo nič, Oj duš ti pa ne damo nič! Še od Kristsovga terpljenja jo zagod. Še v’ drugič bo prišal satan ven, Poreče: Vzem duš, kolkor jih hoč, 30 Mi tebe ne mormo poslušat več.“ Šal je deveti kralj v’ en lepi smenj, Je kupil ene gosli pa čern lok, Šal je pred peklenske vrata gost. Pred peklam je godel letni dan, 35 Oj letni dan in noč in dan. Ob letu je prišal satan ven: „Kaj bomo mi tebi dali za en Ion, Ker nam godeš letni dan, Oj letni dan in noč in dan? 40 Dnarjov ti damo, kolkor jih hoč, Duš ti pa ne damo nič.“ Še od Kristsovga terplenja jo je zagodel. Še drugič je prišal satan ven: „Li pojd notri in vzem duš, kolkor jih hoč, 45 Mi tebe ne mormo poslušat več/ Deveti kralj je šal v černi pekel. Deveti kralj je imel dolg plaš, De se je za njim ulekel: »Prijemajte se, duše, plaša mojga!“ 50 Prijele so se ga duše vse. Kamur k verhi jih je prinesel, Utergala se je njegova mat, Pa tri druge ž njo. „Odperaj, Peter, vrata gor! 55 Pekel sim spraznil, nebo napolnil, Na svojo mater sim pozabil. Moja mat so goljufna bli, Goljufna bli, jezična bli: Ker so vidili ene pjane ljudi, 60 Vodo med vino pertakali, Prav dobro drago so jim rajtali/ 8 116 I. Pripovedne pesmi 66. 66 . (Kranjska.) Po morji se vozijo tri ladje: * v eni se vozi Jezus, naš gospod, * v drugi se vozi sam gospod Bog, * v tretji se vozi deveti mož, * žalostni mož. Praša ga Kristus, naš gospod: * „Kaj pa je tebi, deveti mož, * da si tako žalosten?" Deveti mož mu reče in pravi: *, „Kaj bi žalosten ne bil! * Imel sem dosti žlahne stariše, * povsod sem jih že iskal; nikjer jih ni. * V svetih nebesih sem tudi bil, * v svetih nebesih jih tudi ni." Tako mu je rekel gospod Bog: * „Kaj ti pravim, deveti mož! * Pojdi na somenj, * kupi gosli in Cern lok, * pa pojdi pred peklenske vrata gost: * pred peklom godi let’ in dan, * let’ in dan in noč in dan. * Ob letu pride satan iz pekla, poreče: * Kaj ti bomo dali za plačo, * ker nam godeš let’ in dan * in noč in dan? * Denarjev ti damo, kolikor hočeš, * ali duše ti ne damo nobene. * Še od Kristusovega terpljenja jo zagodi. * Še drugič pride satan, poreče: * Vzemi duš kolikor hočeš, * mi te več ne moremo poslušati." Šel je deveti mož na somenj. * Kupil je gosli in čern lok, * šel je pred peklenske vrata gost. Pred peklom je godel let’ in dan .* in noč in dan. * Ob letu je prišel satan, pa je rekel: * „Kaj ti damo za plačo, * ker nam godeš let’ in dan * in noč in dan? * Denarjev ti damo, kolikor hočeš, * ali duše ti ne damo nobene." Še od Kristusovega terpljenja jo je zagodel. * Še drugič je prišel satan pa je rekel: * „Le pojdi v pekel, vzemi si duš, * kolikor hočeš, * mi te ne moremo več poslušati." Deveti mož je šel v černi pekel, * imel je dolg plašč, * da se je vlekel za njim. * Govori dušam: * »Prijemajte se, duše, mojega plašča!" * Prijele so se duše vse, * in nesel jih je iz pekla. * Kadar jih je k verhu prinesel, * utergala se je njegova mati * in tri druge duše ž njo. Deveti mož pride pred nebeške vrata * in pravi: * „Odperaj, Peter, vrata! * Pekel sem izpraznil, napolnil bom nebo: * pozabil sem pa svoje matere; * moja mati so se utergali * in tri druge duše ž njimi, * ker so zavidne bile in branile * drugim dušam, prijemati se plašča, * da bi se od teže ne utergal * in bi ne padle nazaj v pekel." 66. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika V. (1860.) 24. Pesem je zapisana v prozi, t. j. ni na verze razdeljena. Zvezdica kaže, kje je najbrž verzu konec; ker se je v pripovedovanju opustila palilogija. se je mnogo verzov okrnilo■ Verz sestoji iz štirih poudarjenih in iz nedoločenega števila nepovdarjenih zlogov; prim. spredaj stoječo pesem. I. Pripovedne pesmi 67. 117 0 svetem zakonu pojoča ptica. 67 . (Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.) Kraljič gleda iz belega gradu, Pa je slišal tič’co peti prav lepo, K’ je pela štuke tri. Ta prvi štuk je bil leta, o Od rojstva božjega; Ta drugi štuk 'je bil. leta, Od krsta svetega; Ta tretji štuk je bil leta, Od zakona svetega: 10 „Zakon, zakon, kak si svet, Na teb’ leži vesoljni svet!" Kraljič pa v linči stoji, Sliš’ vse, kar tič’ca govori. Tako pravi, govori: 15 ,,Kdor mi bi tič’co .vjel, Jaz mu dam kraljestva pol In dva bela gradu In mojo najmlajši sestro.“ Pobič je pasel ovčice in kozič’ce, 20 Sliši vse, kar kraljič govori. Pa je preč pustil ovčice in kozič’ee, Pa je šel lovit tičico. Z glave je pulil laščice In tič’ci nastavljal mrežice. 25 On jo je lovil sedem let in osmega pol. Se pa tič’ci zadosti zdi, Pa sama rada v mreže zleti. Vjel je pobič tičico In jo nesel v beli grad. 30 Kraljič je vzel tičico, Pa jo djal v foglovžek. Piti ji je dal sladke rebulce, Zobat pšenice rumene. Vzel je klobuk z gole glave, 35 Da bi not’ petice štel. Pobič pa pravi, govori: „Vera, vera, kraljič ti, Midva nisva za petice gli- hala!“ Prijel ga je za belo glavo 40 In ga vrgel v ječo temno. „Tak dolgo boš notri, pobič ti, Da boš rad petice vzel!“ Šel je gledat ptičico, K’ se žalostno drži. 45 Ne zoblje in ne pije, In ne poje štuke tri. „Zakaj si tako žalostna, Da ne zoblješ in ne piješ, In ne poješ štuke tri? 50 Ali si žalostna, ki te je po¬ bič vjel, Ali žalostna, ki sem te jaz v foglovž djal?“ Jaz nisem tega žalostna, Ki si me v foglovž djal; Jaz nisem tega žalostna, 55 Ki me je pobič vjel; Saj me je lovil sedem let, Sedem let, osmega pol: Meni se zadosti zdi, Saj sama rada v mrežo zle¬ tim. 60 Popred ne bom pila in zo¬ bala, 67. Zapisal A. Zorec. — Is njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. 118 I. Pripovedne pesmi 68. Dokler ne plačaš pobiču, Za kar sta vidva zglihala." Preč je šel po pobiča v ječo temno, Odkazal mu je precej kra¬ ljestva pol 65 In dva bela gradu In najmlajši sestro. Tičica je precej pila in zo¬ bala In zapela štuke tri. , Ta prvi štuk je bil leta, 70 Od rojstva božjega; Ta drugi štuk je bil leta, Od krsta svetega; Ta tretji štuk je bil leta, Od zakona svetega: 75 „Zakon, zakon, kak si svet, Na teb’ leži vesoljni svet!" 68 . (Kranjska.) „Oj zakon, zakon, ti si svet, Na teb stoji ves voljen svet!“ Stoji, stoji jelkica, Notri teče merzel Studenc. 5 Po studenci perplava ribica, V ustih pernese perstan zlat V jelki sedi pa tičica, Je vzela ribci perstan zlat. Tičica začela peti prelepo 10 Od tega zakona svetiga: „Oj zakon, ?akon, ti si svet, Na teb stoji ves voljen svet." Mem je prišal žlahten gospod. Ko je slišal to tičco pet, 15 Še mi tako govori: „Ko b’ men eden to tičco ujel, Hotel b’ mu dat’ prav do¬ ber Ion, Pol gradu, pa pol blaga, Pa svojo ta nar mlajši hčer." 20 Še ga je slišal pobič mlad In je začel tičco lovit. Ko je preteklo let in dan, Pobič je pa tičco ujel. Nesel jo je žlahtnimu go¬ spodu. 25 Gospod jo je djal v’ foglovž zlat, Dal ji rumene pšenice zobat. Tičca ni hotla pit, pa tud ne jest, Pa tud ne peti prelepo. Žlahtni gospod upraša tičico: 30 „Oh kaj je tebi, tičica! Ko nečeš pit in nečeš jest, In tud ne peti prelepo Od tega zakona svetiga, Al od rojstva božjiga?" 35 „„Jez pa že pred pela ne, bom, De mojmu lovcu Iona daš.““ 68. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovega rokopisa SNP • 7 — 10; v verzu 5. je pač po pomoti namesto perplava pisano perpua. Ravnikar je pesem objavil v Novicah V. (1847) 13 s temi premembami: 2, 12, 45 ves- voljni — 5 Studenc’ — 6 prinese — 8 ribi — 10, 33, 42 tega] stanu — 13 prišel — 16 eden to tičco ujel] to tičico kdo vjel — 19, 40 ta] tud’ — 20, 23 I. Pripovedne pesmi 69. a. 119 Žlahten gospod pošlje po pobiča, Dal mu je že prav dober Ion, Pol gradu, pa pol blaga, 40 Pa svojo ta narmlajši hčer. Tičica začela peti prelepo Od tega zakona svetiga In od rojstva božjiga: „Oj zakon, zakon, ti si svet, 45 Na teb stoji ves voljen svet! “ 69 . (Iz Grgarja na Goriškem.) a. Redakcija I. „Oj sveti zakon, zakon svet, Kako si ti lep, kako ši ti svet, Lih kakor je cel ta zvoljen svet!“ Ena ptičica je priletela 5 Iz dežele štajerske, In je lepo prepevala Od zakona svetega. Zaslišal ju je kriški grof, Klical je svojega hlapeča: 10 „Le sem, le sem, ti hlapec moj, Pojdi mi vlovit tu tičicu: Jez ti bom dal prav dober Ion, Jez ti bom dal 300 križanih kron; Jez ti bom dal svoj beli grad, 15 Jez ti bom dal svoju sestru Za brumnu Ženu in poštenu." Šel je lovit hlapec tu tičicu, Lovil ju je ’no leto in en dan. Kadar ju je vlovil tičicu, 20 Ni tela ne pit’ ne jest’. Ju je vprašal kriški grof, Ker ni tela ne pit’ ne jest’, Tudi ne lepo zapet’: „Zaki ne poješ, tičica, 25 Kakor si enkrat ppjela?" Tičica je odgovorila: „Ne bom pela, ne bom jela, Dočer ti hlapcu Iona ne daš!“ „Le sem, le sem, ti hlapec, moj, 30 Naj ti dam tvoj lepi Ion: Jez ti bom dal 300 križanih kron, Jez ti bom dal svoj beli grad, Jez ti bom dal svoju sestru Za brumnu Ženu in poštenu. “ 35 Kadar je Ion svojemu hlapcu dal, Tistikrat je tič’ca lepo zapela Od zakona svetega: „Oj sveti zakon, zakon svet’, Kako si ti .lep, kako si ti svet, 40 Lih kakor ta cel ’zvoljen svet !“ pubeč — 21, 23 tičico — 23 vjel — 24 žlahtnim’ — 26 ji] ji je — 27 Tičica ~7 29 vpraša — 34 Ali — 36 mojmu lovcu Iona] lovcu ti plačilo — 37 žlaht- ni .■ . . pubiča. 69. Zapisal M. Trnovec. — Bedakcija I. je iz Novic XXI. (1863) 329; redakcija II. pa se nahaja v Trnovčevem rokopisu, ki ga hrani Matica ( w » str. 15—16), ter je mlajša od prve. 120 I. Pripovedne pesmi 69. b., 70. b. Redakcija II. ,0 zakon, zakon, kak si lep, Lih kakor je ves 'zvoljen svet!“ Tak tiča je prepevala Od zakona presvetega. 5 Zaslišati jo je kriški grof, Pokliče hlapca svojega: „Le sim, le sim, ti hlapec moj, Poj mi lovit to tičico; Jest dadem ti prav dober Ion, 10 Prau dober Ion, sto zlatih kron, Jest dadem ti svoj beli grad, Jest dadem ti svojo sestro Za pridno in pošteno.ženo.“ Gre hlapec lovit tičico, 15 Loviti jo je cel let’ in dan. Kader je tičico vloviti, Ni hotela ni jest ni pet’ In tudi ne lepo zapet’. Še jo zavpraša kriški grof: 20 „0 kaj je tebi, tičica, Oj drobna tiča pisana, Da nočeš mi ne jest ne pet’,- In tudi' ne lepo zapet?" Še mu zavrne tičica, 25 Ta drobna tiča pisana: „Jela ne bom, pila ne bom, Lepo tud’ ne zapela bom, Ce hlapcu Iona ti ne daš.“ „Le sim, le sim, ti hlapec moj, 30 Da dadem ti tvoj dober Ion, Tvoj dober Ion, sto zlatih kron, Da dadem ti svoj beli grad, Da dadem ti svojo sestro Za pridno in pošteno gospo." 35 Kader je hlapcu Ion podau, Je tič’ca peti začenla Od zakona presvetega: „Oj zakon, zakon, kak si lep, Lih kakor je ves ’zvoljen svet!“ M orna r. 70 . (Iz Senožeč na Notranjskem.) Je lunica svetila In ura polnoč bila. Na bregu stal je mlad mornar, Na bregu stal je mlad čolnar. 5 V levici gosli mi derži, Z desnico strune vbira In pesen to prepeva, Po morji da odmeva: „Oj, veter, veter ti neba, 10 Oj veter, veter ti morja, Ti veš za morja ceste vse, 70. Zapisal Frančišek Meden. — Iz Zvona (dunajskega) VI. (1880) 311 — 313, kjer jo je objavil S. Butar v spisu „Slovenske pripovedi o morju.' 1 I. Pripovedne pesmi 70. 121 Ti veš za steze zemlje vse, Ne veš, kaj moje si želi serce! — Oj morje, morje široko, 15 Oj morje, morje globoko, Ti v sebi kriješ ribji trop, Ti bodeš moj zeleni grob; Oj ribe, ribice zlate, Ki v temnem morji plavate, 20 Ve boste mi pogrebnice, Da bi še koga druz’ga b’le!“ Na bregu jablana stoji, Na njo mornar upre oči, In glasne gosli z javora 25 Jej verze tja v zeleni verh. Čez morje veter pridervi, Skoz jablane zeleni verh šumi : „Saj veter vem za ceste vse, Za sleze vse čez zemljo in morje; 30 In tud’ to vem, oj mlad mornar, In tud’ to vem, oj mlad . čolnar, Kaj tvoje si želi serce!“ Od brega čoln je odvez’val In vanj mornar se je podal. 35 Po morji plava mlad mornar, Po morji plava mlad čolnar. Na morje veter zadervi, Mornarju v uho zasumi: »Mornar, na teh dišečih rož, 40 Da malo mi zadremal boš!“ In veter čoln naprej je gnal, U čolnu je mornar zaspal. Čez morje veter zadervi, Skoz jablane zeleni verh šumi, 45 Iz gosli glas se oglasi In v svetlo noč se razleti: „Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, Ti hči bogafga Ceharja! Po morji plava pisan čoln, 50 Je samih žlahtnih rožic poln. Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, Že kmalu bode beli dan, In mladi pride kavalir po te, Kakor sta s’noč zmenila se. 55 Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, Da iz teh lepih, žlahtnih rož Svoj krancelj spletala si boš, Prej kakor pride beli dan! “ Zbudila se je Jelvica, 60 Sama pri sebi prašala: „A1’ drobne tič’ce dan pojo, Al’ svatje po me že gredo ?“ Iz posflje Jel’ca vstajala, Skoz okno je pogledala, 65 Na okni je poslušala. Spet veter v gosli zasumi, Iz gosli glas se oglasi, In strune milo mi pojo, Bolj milo in še bolj sladko: 70 „Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, Ti hči bogafga Ceharja! Po morji plava pisan čoln, Je samih žlahtnih rožic poln. Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, 75 Že kmalu bode beli dan, In mladi pride kavalir po te, Kakor sta s’noč zmenila se. Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, Da iz teh lepih, žlahtnih rož 80 Svoj krancelj spletala si boš, Prej kakor pride beli dan ! “ Od okna Jel’ca vstajala In mojškro svojo klicala: „Ustajaj hitro, mojškra ti! 85 Poslušaj to-le petje mi: Al’ drobne tičce dan pojo, Al’ svatje po me že gredo ?“ „„Dan drobne tičce ne pojo, In svatje po te ne gredo: 90 Le veter piše čez morje, Od sebe daje glase te.““ Spet veter v gosli zasumi, Iz gosli glas se oglasi, 122 I. Pripovedne pesmi 71. Bolj milo strune zdaj pojo, 95 Bolj milo in še bolj sladko: „Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, Ti hči bogafga Ceharja! Po morji plava pisan čoln, Je samih žlahtnih rožic poln. 100 Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, Že kmalu bode beli dan, In mladi pride kavalir po te, Kakor sta s’noč zmenila se. Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, 105 Da iz teh lepih, žlahtnih rož Svoj krancelj spletala si boš, Prej kakor pride beli dan !“ Iz kamre zvabi Jelvico, Iz dvora zvabi Jelvico, 110 In k morji zvabi Jelvico, Lepo mlado nevestico. Stoji tik brega pisan čoln, K’ je samih žlahtnih rožic poln. Se stopi Jel’ca v pisan čoln, 115 Od brega splava sred morja. Zdaj veter hujše zašumi, Iz gosli'glas se oglasi, In strune zadnjič zapojo, Pa bolj terdo in bolj strašno: 120 „Saj veter vem za ceste vse, Ža steze vse čez zemljo in morje, In tud’ to vem, oj mlad mornar, In tud’ to vem, oj mlad čolnar, Kaj tvoje si želi serce!" 125 „„Ti morje, morje široko, - Ti morje, morje globoko, Ti v sebi kriješ ribji trop, Ti bodeš moj zeleni grob! Ve ribe, ribice zlate, 130 Ki v temnem morji plavate, Ve boste moje pogrebnice, Moje in moje ljubice!““ Zarika in Sončica. 71 . (Iz Srednje vasi Star Vah, stara Vahinja Sta prosila mi Boga, De b jima dal lepi rod. Bog jima dal lepi rod, 5 Dal jima je hčerke dve, Mlade in obe lepe: Prva je b’la Zarika, Druga je b’la Solnčica. Solnco je vkradel turški car, 10 Zar’ko vsnubil španski kralj. na Gorenjskem.) Zar’kin mož pa v somenj gre, Praša mlade Zarike: „Kaj ti kupim na somnji, Kar bi bilo všeč tebi?“ 15 „„Kar je tam naj dražjiga. Kar je tam naj lepšiga.““ Solnca na somnju stoji, Zar’kin mož tak govori: „Kol’ko Solnca pa velja?" 71. Iz Val jarčevega rokopisa, M ga je hranil Miklošič. Tam je pri verzu 49. pripisana varijanta: „I)ušo s Solnco vred pusti.“ Ker je v rokopisu Va- I. Pripovedne pesmi 72. 123 20 „„Solnca štir sto kron velja, Kdor jih ima, naj jih da, Kdor jih nima, naj neha."" „Kaj s’ mi kupil za somenj — Lepši, kakor sama sim, 25 Dražji, kakor sama sim!“ „„Nič ne maraj, Zanka, Stopnje bo pometala, Zmiraj grš prihajala."“ Solnca stopnje ometala, 30 Zmiraj gorš’ prihajala. Že mi skliče hlapce vse: „Pojte lovit ribice, K’ so z imenam kačice." Zar’ka kače kuhala, 35 Solnca jih pokušala. Ze jo glavca zaboli, V lica precej obledi. Šla je gori v gornji stan: „ Vleci, vetrček hladan, 40 Sem iz laških dežela, Kjer so oče ’n mat’ doma !“ Zarika poslušala, Se močno prestrašila; „0 ti sestrica moja! 45 De jez nisim vedla t’ga : Sim ti dala kačji strup, S tim je proč moj up!“ Zarika tud omedli In pri Solnci dušo p’sti. 50 Kak je vender to hudo, Sestra sestre ne pozna, Kačjiga ji strupa da! 72 . (Iz Predvora na Gorenjskem.) Star Vah jin stara Vahinja Prosiva sta lepo boga, De b’ jima dav jen poros lep. Boh jima j’ dav jen poros lep, 5 Boh jima dav je hčeri dve: Ta prva j’ biva Zarika, Ta druga j’ biva Sončica. Sončico vkrade turšči car, Zariko vzame španšči kralj. 10 Zaričin mož na semenj gre, Pa praša mvade Zariče: „Kaj pa ti kupim na semn ji, Kar bi po všeči b’o tebi?" Zarika tok odgovari: 15 „Kar najdeš tam nejlevšega, Nejlevšega, nejdražega!" Sončica na semnji stoji, Jin Zar’čin mož tak govari: „Kolk6 pa Sončica velja?“ 20 „„ Sončica štir sto kron velja, Gdor jih ima, ta nej jih da, Gdor jih pa nima,nej neha."" Zarika tako govari: „Kaj si mi kupu za semenj — ; 25 Vse levši, koker sama sem, Ijavčevem temu zajpisu pristavljeno ime Janez, napravil ga je pač Janez Va¬ ljavec; prim. opomnjo k nastopni pesmi. 72. Zapisal M. Valjavec. — Is knjižice „Zora in Solnca. Pripovedna Pesem v treh delih. Zložil M. Kračmanov Valjavec.“ V Celovcu 1867, str. 5. Tam piše Valjavec v predgovoru: „Pregledovaje svoje nekdanje zapiske tiarod- n ^h stvari, naletim na prosto narodno pesem z napisom Zarika in Solnčica, ki jo je bil l. 1850 moj rojak in žensev Janez Valjavec, ki je bil tačas z menoj 124 I. Pripovedne pesmi 73. Vse draži, koker sama sem!“ „ „0 nič ne marej, Zarika, Štenže nam bo pometova, Vsak dan bo grš’ prhdjova.““ 30 Sonca j’ štenže pometova, Vsak dan je levš’ prhajova. Že mi pokliče hvafce vse: „Le pejte vovtt ribice, Ki so z imenam kačice." 35 Zarika je kače kuhova, Sonca jih je pokušova. Sončico gvava zaboli, De precej v lica vobledi. Sončica j’ šva v ta gornji stan: 40 „Le vleci, vetrček hvadan, Semkej jiz vaščih deževa, Čer so voča jin mat’ doma.“ Zarika je posušova, Močno se je prestrašiva: 45 „0 Sončica, sestra moja, De nisem ved’va preh tega, Pa sem ti dava kači strup !“ Zarika tudi vomedli Jin dušo s Sončico spusti.— 50 Koko je vender to hudo, De sestra sestre na pozna Jin strupa kačiga ji dd! Lepa Vida. A. 73 . (Kranjska.) Lepa Vida je pri morji stala, Tam na prodi si pelnice prala. Cern zamoric po sivim morji pride, Barko vstavi, praša lepe Vide: 5 „Zakaj, Vida! nisi tak’ rudeča, Tak' rudeča nisi, tak’ cveteča, Kakor ti si perve leta bila P “ Vida lepa je odgovorila: „Kak' bi bla rudeča in cveteča, 10 Ker zadela mene je nesreča; Oh, doma bolno je moje dete, Poslušala sim neumne svete; Omožila sim se, starca vzela! vred učenec na ljubljanski gimnaziji, zdaj je pa jezuit v Požegi, v Srednji vasi na Gorenjskem zapisal in ki mi jo je nekaj časa potem tudi le malo različno od prvega zapisa v pero narekala mati pokojnega mi součenca Matevža Šavsa iz Preddvora na Gorenjskem. Prebravši jo, reče mi nekaj: naredi iz te pesemee epiško pesem po svoji glavi, in tako je postala ta pripovedka v verzih. 11 73 . Iz Smoletove zbirke priobčena v KG. III. 94 —. 97 . Pesmi se pozna, da jo je nekedo zeld prenaredil, najbrž Prešeren; celo metrum ne bo izviren- I. Pripovedne pesmi 73. 125 Malo kdaj sim, s’rotica, vesela; 15 Bolno dete cel’ dan prejokuje, Celo dolgo noč mož prekašljuje!“ Cern zamor’c ji reče ino pravi: „Ce doma jim dobro ni, žerjavi Se čez morje vzdignejo; ti z’ mano 20 Pojdi, serčno si ozdravit rano. Kaj ti pravim, po-te, Vida zala! Je kraljica španska me poslala, Ji dojiti mladiga kraljiča, Sinka njen’ga, mlad’ga cesarica. 25 Ga dojila boš ino zibala, Pestvala, mu posfljo postiljala, De zaspi, mu pesmi lepe pela, Huj’ga dela tam ne boš imela. “ V’ barko lepa Vida je stopila; 30 Al’ ko sta od kraja odtegnila, Ko je barka že po morji tekla, Se zjokala Vida je in rekla: „Oh, sirota vboga, kaj sim st’rila! Oh, komu sim jaz doma pustila 35 Dete moje, sin’ka naboglen’ga, Moža moj’ga z’ let’mi obložen’ga!“ Ko pretekle so ble tri nedelje, Jo h’ kraljici čern’ zamor’c perpelje. Zgodej lepa Vida je ustala, 40 Tam pri okni sonce je čakala. Potolažit’ žalost nezrečeno, Poprašala sonce je rumeno: „Sonce! žarki sonca! vi povete, Kaj moj sinek dela, bolno dete ?“ 45 „ „Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali P Včeraj svečo rev’ci so deržali, In tvoj stari mož je šel od hiše, Se po morji vozi, tebe iše, Tebe iše in se grozno joka, 50 Od britkosti njemu serce poka.““ Ko na večer pride luna bleda, Lepa Vida spet pri okni gleda, Da b’ si serčno žalost ohladila, . Bledo luno je ogovorila : 55 „Luna! žarki lune! vi povete, 8PKN. II. It)—22 sojo ponatisnile s temi premembami: 3 peljnice — 3, 31 morju — 27 pesmi lepe] lepe pesmi — 35 svoje . . . neboglen'ga — 3(5 svojga — 126 f. Pripovedne pesmi 74. a. Kaj moj sinek dela, bolno dete?" — „Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali P Dan’s so vbogo s’roto pokopali, Ino oča tvoj je šel od hiše, 60 Se po morji vozi, tebe iše, Tebe iše, se po tebi joka, Od britkosti njemu serce poka.“ Vida lepa se zajoka huje. K’ nji kraljica pride, jo sprašuje: 65 „Kaj se tebi, Vida! je zgodilo, De tak’ silno jokaš in tak’ milo?“ Je kraljici rekla Vida zala: „„Kak’ bi s’rota vboga ne jokala! Ko pri okni zldto sim posodo 70 Pomivala, mi je padla v’ vodo: Je iz okna padla mi visoc’ga Kup’ca zlata v’ dno morji globoc’ga!““ Jo tolaži, reče ji kraljica: „Jenjaj jokat’ in močiti lica! 75 Drugo kup’co zlato bom kupila, Te pri kralji bom izgovorila; Id’, kraljica doji, moj’ga sina, De te mine tvoja bolečina." Res kraljica kup’co je kupila, 80 Res pri kralji jo je zgovorila: Vida vsak dan je pri okni stala, Se po sinku, oči, mož’ jokala. 74 . (Kranjska.) a. Redakcija I. Prelepa Vida je pelnice prala Pri kraju morja na sinji skali. K nji se je pripeljal čern zamorec. Tako je rekel čern zamorec: 38 pripelje — 40, 43 solnca — 41, 43 solnee — 76 bodem 'zgovorila — 81 Vsak dan vunder je pri oknu stala. — Melodijo, baje s Krasa , nahajaš v J■ Vošnjaka drami „Lepa Vida“ str. 97, 98. 74. Neznanega zapisovalca. — Redakcija I. je iz SPKN. I. 116 — Ni¬ kjer pa je mnogo naglasov napačnih; redakcija II. pa je iz NPI. 149 — 151> kjer je očividno Vraz skušal pesem spraviti o neko pravilnejšo mero. Tudi v njegovem natisku je nekaj tiskovnih hib: 1, 8 Lepa — 19 špansku — 33 Zgodžj- I. Pripovedne pesmi 74. a. 127 5 „Kaj je tebi, lepa Vida! Ki nisi lepa več tak, kakor perve leta?" „„Kak’ hočem biti lepa, kakor perve leta! Doma imam stariga moža in bolno dete: Stari mož prekašljuje, dete prejokuje." 10 Tako je rekel čern zamorec: „Le z mano, le z mano, lepa Vida!" — Tako je rekla lepa Vida: „„Komu bom zapustila Stariga moža in bolno dete?"" 15 Tako je rekel čern zamorec: ,Le z mano, le z mano, lepa Vida, V špansko dežčlo! Po tebe je poslala španska kraljica. Ne boš drugiga imela, 20 Kakor bele postelje postiljala Ino gori boš ležala Ino boš dojila španskiga kraljica." V Mrko je stopila, od kraja odtegnila. Začela je jokati lepa Vida: 25 „Komu sim pustila stdr’ga moža in bolno dete!“ Pripeljal jo je v špansko deželo, V špansko deželo k španski kraljici. Zjutraj je zgodaj vstala, je pri oknu stala ’Zza hriba pride rumeno sonce. 30 Tak’ je rekla lepa Vida: „Kaj te prašam, ti rumeno sonce! Kaj moje bolno detice dela?" Sonce pravi: „Kaj bo delalo? Svečo so mu zdaj derždli! 35 Tvoj ubogi mož se pa po morju vozi, Se po morju vdzi, tebe iše, In se po tebi, lepa Vida, milo joka.“ Takrat še bolj se je zajokala, Bele si je roke lomila. 40 Zvečer je spet pri oknu stala. Izza gore pride svitla luna: „Kaj te prašam, ti svitla luna! Kaj moje bolno detice dela?“ Luna pravi: „Kaj bo delalo ? 45 Zdaj so ga pokopali! 128 I. Pripovedne pesmi 74. b. Tvoj stari mož se po morju vozi In se po tebi milo joka." Še'bolj se je zajokala lepa Vida, In k nji pride španska kraljica : 50 „Kaj ti je, prelepa Vida, De se tako milo jokaš?" „„Kaj bi se jez ne jokala! Sim pri oknu stala, zlato kupo pomivala, Padla mi je čez 6kno u morje globoko." “ 55 Tako je rekla španska kraljica: „Nič ne maraj,.ti lepa Vida! Jez bom spet drugo teb’ kupila Ino pri kralju svojim te izgovorila: Le lepo doji mojiga kraljica!" b. Redakcija II. Lepa Vida je peljnice prala Per kraju morja na sinji skali, K nji pa se perpelje černi zamorc. Tako nji je reko černi zamorc: 5 „Kaj je tebi, lepa moja Vida! K’ nis’ Več lepa kakor perve leta?" „„Kako hočem ti jaz biti lepa, Biti lepa kakor perve leta, Domd mam star’ga moža, boljno dete; 10 Celi dan mi dete prejokuje, Celo noč pa mož mi prekašljuje." “ Tako nji je reko černi zamorc: ,,Le z meno, le z meno, lepa Vida !“■ Tako mu je rekla lepa Vida: 15 „„Komu bom sirota jaz pustila Starega moža in boljno dete?““ Tako nji je reko černi zamoric: „Le z meno, le z meno, lepa Vida, Le z meno pojd u špansko deželo: 20 Po tebe pošlje me španska kraljica. Tam ti ne boš druziga delala, Kakor bele postlje postiljala, In na belih postljicah ležala, In dojila španskega kraljiča. 11 25 Lepa Vida v barko je stopila. Ko sta uže od kraja odtegnila, I. Pripovedne pesmi 74. 129 Je začela jokat lepa Vida: „Komu sem sirota ja pustila Starega moža in bolno dete?“ 30 Perpeljao njo je u špansko deželo, U špansko deželo k španski-, kraljici. Vida zjutrej je zgodej ustala, Zgodej ustala, per okni stala. Gori pride to romeno sonce, 35 Tak je rekla soncu lepa Vida: „Kaj te prašam, ti romeno sonce! Kaj detece moje boljno dela?“ Sonce pravi: „„Kaj bo zdej delalo? Rauno zdej so svečo mu deržali! 40 Tvoj star mož pa se po morji vozi, Se po morji vozi, tebe iše, In se po tebi, Vida, milo joka.““ Takrat še bolj se je zajokala, Bele roke sirota je lomila, 45 In zvečer je spet per okni stala. Gori pride ta presvitla luna: „Kaj te prašam, ti presvitla luna! kaj detece moje boljno dela?“ Luna pravi: „„Kaj bo zdej delalo! 50 Rauno zdej so ti ga zakopali! Tvoj star oče se po morji vozi, Se po morji vozi, tebe iše, In se po tebi, Vida, milo joka.““ Še bolj se je zajokala Vida. 55 Takrat pride k nji španska kraljica: „Kaj je tebi, moja lepa Vida! De se mi ti tako milo jokaš ?“ „„Kaj bi se sirota ne jokala! Ko sem zjutrej jaz per okni stala 60 Ino zlato kupco pomivala, Padla mi je u morje globoko!““ Tako rekla je španska kraljica: „Nič ne maraj, moja lepa Vida! Jaz bom tebi spet drugo kupila, 65 Tebe bom per kralju zgovorila: Le lepo doji mi mojga kraljiča!“ 9 130 I. Pripovedne pesmi 75. 75 . (Iz Krope na Gorenjskem.) Mlada Vida je štrence prala Pri kraju morja, na belem produ. Po morju se pripelja pisana barka, Notri sedi črni zamurček: 5 „Mlada Vida, kako je to, Da nisi več tako lepa, Kakor si bila prva leta, Kadar si bila pri meni za deklo?" „„Kako bom jaz toPkanj lepa, 10 Kakor sem bila prva leta, Kadar sem bila pri tebi za deklo! Doma imam hudega moža, Hudega moža, mlado dete. Noč pomine, dan pozajde, 15 Moje dete nikol’ ne vtihne."" „Jaz imam vse sorte kadila, Da bodeš dete ž njim kadila." Mlada Vida je šla, kadila zibelo. Morče zažene to barko, 20 Mlada Vida je tolkanj žabvala: „Kaj moje dete počenja!" „„Tiho, tiho, mlada Vida, Pri meni boš pogače jedla Ino bodeš vince pila."" 25 Po pisanem ganjku je hodila, Na belo luno je gledala. Kadar je prišla bela luna, Ona je lune vprašala: „Ali kaj veš, kako se na mojemu domu godi?“ 30 „„Jaz pa tega nič ne vem, Kako se na tvoj’mu domu godi. Ta rumen’ga solnca vprašaj, Kako se na tvoj’mu domu godi."" Komaj je to pričakala. 35 Gori je prišla rumena zarja, 75. Zapisal R. P o z n i k; narekovala, Mica Štular. — Iz rokopisne zbirke NB. (str. 152 — 154), ki jo hrani Matica. I. Pripovedne pesmi 76. 131 Za rumeno zar’jo pa rumeno solnce. „Jaz tebe vprašam, Kako je zdaj na moj’mu domu?" „„Tvoje dete pri kraj’ morja gori in doli teče 40 No svojo ljubo mater kliče."" Na to je solnce prosila: „Solnce, naj grem s taboj domu." „„0 tiho, tiho, mlada Vida! Z manoj boš težko hodila."" 45 „0 naj hodim, kakor morem, Jaz pa s taboj pojdem." „0 poldne bom eno uro stavil, Pa še ti z manoj počij. “ (Solnce jo je pripeljalo na dom.) Lepa Vida. B. 76 . (Od meje prekmurske.) Lepa Vida proso plela, Jako rano pred zorjami. Lepa Vida plela proso, Stepeno je najšla roso: ■i „Da bi, Bog daj, mojo bilo, Kaj nicoj je tod hodilo, Kaj nicoj je tod hodilo, Rano roso je strosilo!" Drugo jutro plela proso, 10 Stepeno je najšla roso: „Da bi, Bog daj, mojo bilo, Kaj nicoj je tod hodilo, Kaj nicoj je tod hodilo, Rano roso je strosilo!" 15 Tretjo jutro proso plela, Tam je najšla velko kačo. Kača mela devet repov, Na vsakšnem repi devet ključov: „Ne straši se, lepa Vida! 20 Kaj si prosila, si dobila: Saj sem jaz ne huda kača, 76 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. x. 4a, kakor je tam bila napi¬ sana prvotno. Pozneje je namreč Vraz premenil to-le: 31, 33 ga] jo — 32 On postane] Ona je — 34 On je] Je že — 43 grozna] dozdaj. — To pesem je Vraz kesneje prepisal v VO. VIII. 54 s temi premembami: 1 plela proso — 2 Jako rano Pfed] Rano med (s prva še pred) — 3 Lepa Vida] Prvo utro — 6, 12 nicoj je tod] todik je nicoj — 7, 8 manjkata 9 utro — 13 14 manjkata — 15] Da tretjo utro proso pleje — 10 Tam je najšla] V prosi najde — 17 inela] m a ti _ ]§ klučov — 21 ja — 22] Al ja sem ti mladi kralič — 23 ti] Al ja se »i ti en mladi kralič — 24, 45 kraluje — 28 poli — 30, 33 jo — 32 On Postane] Ona je — 34 On je] Grata — 35 Te ga] Da jo — 30 On postane] Te 9 * 132 I. Pripovedne pesmi 77. Saj sem jaz ne huda kača, Al jaz sem ti mladi kraljic, Ki kraljuje v belem gradi. — 25 Ti boš šla po gladkoj stezi, Jaz pam šla po gostem germji; Tam bova se mija zišla, Na polji per belem gradi. Tam vtergaj tri drobne šibe, 30 Ki bodo tri leta stare." — Da ga vujdre s pervoj šiboj, On postane od glave človek; Da ga vujdre z drugoj šiboj, On je do pojasa človek. 35 Te ga vujdre s tretjoj šiboj, On' postane do pet človek: „HaIa, hala' lepa Vida, Kaj si štela, si dobila : Vzemi, vzemi meni z repa, 40 Z mojega repa devet ključov, No odkleni bele gradi, No poberi srebro, zlato! Ce sem bila grozna kača, Pasem ti zdaj mladi gospon, 45 Ki kraljuje v devet gradili Z lepoj Vidoj nestrašlivoj." 77 . (Iz Cerovca.) Lepa Vida proso plela Rano rano pred zorjami. Kak od konca plela proso, Stepeno je najšla roso: 5 ,,Da bi, Bog daj, mojo bilo, Kaj je nicoj tod hodilo!" K drugem konci je perplela, Tam je najšla velko kačo, Tam je najšla velko kačo, 10 Velko kačo zaglavačo. Kača je mela devet repov, Vsakšni rep pa devet klučov. Mimo vlegla gladka steza, Po joj jaše mlad študentič: 15 „Hala, hala, mlada Vida, Vtergaj si ti drobno šibo, Vtergaj si ti takšno šibo, Ki za leto dni je zrasla." Mlada Vida vterga šibo, 20 Ki za leto dni je zrasla, Ino s šiboj vujdre kačo, Velko kačo zaglavačo. Kak je lehko jo vujdrila, Z repa ključe joj je zbila, že grata — 39 repov — 40] Z devet repov devet klučov — 43 grozna] dozdaj — 46 S — Po tem drugem prepisu je Vraz pesem tiskal v NPI. 48 — 50 pišoč ii za povdarjeni u, e pred r om in pa izpremenivši, ne glede znamenj nad vokali, to-le: 1, 3, 9 plela] pleje — 4 Stepeno je najšla| No ztepeno najde — 10] Ztepeno si najde r. — 15] Tretjo iitro pleje proso — 17 ma ti] ima — 18 sakšem —- 22 Alj Neg — 23 Al ja] Jaz — 27] Z konec steze va se zišla — 29 Tam vtrgaj] Vtfergaj si — 30 bojo — 31 jo ... s] kačo ... z — 36 človik — 39 meni z repov] z onih repov — 41 grady — 43 bila] bič — 46 Z. Melo¬ dijo podaje Kuhač II. št. 787. 77. Zapisal St. Vraz. — Iz V0.jXIX. x. 4b., kjer pa je pozneje pre- menjeno: 1 Lepa] Mlada — 26 No v] V mladega — Nektere stvari je Vraz menda precej ob zapisu popravil: devet repov devet klučov (12), kačo, kačo za¬ glavačo (22). — Drugič je pesem Vraz prepisal v VO. Vlil. 55 s temi pre- I. Pripovedne pesmi 78. 133 25 Ino kača se slilila No v kraliča spremenila: „Hala, hala, mlada Vida, Kaj ši želila, si dobila: Bila prosta si divica, 30 Zdaj pa svetla boš kraljica/ vSvoji ženi nezvesti gospod. 78 . (Kranjska.) „0 Špela, Špela, Špelica, Premila moja ljubica!" „„Kako čem vaša ljubcabit’, Ker nočete gospe ubit?"" 5 „Kako gospo svojo ubit’, Ker ne morem je zjezit’?" „„Gospod, ko domu pridete, Pobijte sklede cinaste, Da s’ tem gospo razjezite!"“ 10 Gospod, ko je domu prišal, Je sklede cinaste pobil. Gospa za to se ne jezi, Tako li ona govori: „Če boste te pobili zdaj, 15 Pa druge boste k’pili kdaj!“ Ko je gospod domu prišal, Vselej je h’ svoji Špeli šal: „0 Špela, Špela, Špelica, Premila moja ljubica!" 20 „„ Kako čem vaša ljub’ca bit’, Ker nočete gospe ubit’?““ „Kako gospo svojo ubit, membami: 1 Lepa] Mlada — 2 pred] med — 3 plela proso] je zaplela — ti je nieoj tod] nicoj je todik — 7 K drugem konci] Da do konca — 8 Tam] Si — 9 manjka — 12 Vsakšni rep pa] Na vsakšnem repi — 13 Mimo] Mimo je — 14 joj] stezi — 21] S šiboj vujdre velko kačo — 24 kluče njoj — 25] Kača pa se je zlilila — 26] V mladega kraliča spremenila — 29 divica] ženica — 30 Kratica. — Tiskal je Vraz pesem v NPI. 47—48 po drugem prepisu, a pišoč ti za povdarjeni u, e pred rum in izpremenivši, ne glede znamenj nad vokali, to-le: 1 Vida] Vida je — 3 zaplela] perplela — 4 Ztepeno — 6 todik] tod — 12 sakšem — 21 Z — 23 njo vujderla — 26 mlad’ga — 29 ženica] diklica. 78. Zapisal M. Bavnikar-Poženčan. — Iz MP. 1.104 — 107. Natisnil jo je Vraz v NPI. 163 — 165, a z mnogimi premembami, o katerih ne morem soditi, ali jih pripisovati njemu ali pa že Ravnikarju. Te premembe so, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in na to, da Vraz za končni 1 piše u, te-le: 3 kak hočem — 6, 23] Ker je ne moreni razjezit — 8 Pobite — 9 z tim — 10 in povsod: peršou — 11 pobiti (!) — 13 le — 14, 31 bote . . . zdej — 15, 32 Pa bote druge kupil’ kdej — 17 Vselej je] Je vselej . . . šou — 25, 28 skrinje malane] skrinje pisane — 34, 51 šou — 39, 56 gospo svojo] svojo gospo — 41 bote — 42 Ubite — 44 domu prišal] bili spet doma — 45—49] Ubije sinka tnladiga * De jezna bila bi gospa. * Tako je rekla zdaj gospa: * „Ste sinka ubil’ mladiga, * Bo vam Bog šenkou druziga — 50 domo — 58 ko domu p.] ko bote spet doma — 59, 60] Odrež’te nji bela cuzika, * Da jezna bo vaša gospa. — Namesto v. 61 —73. ima Vraz te-le štiri: Ko spet je biu gospod doma, Gospa nemila upila, Odreže nji bela cuzika: In takrat dušo pustila. 134 I. Pripovedne pesmi 78. Ker ne morem je zjezit’?" „„ Gospod, ko domu pridete, 25 Razbijte skrinje malane, Da s’ tem gospo razjezite!““ Gospod, ko je domu prišal, Je skrinje malane razbil. Gospa za to se ne jezi, 30 Tako le ona govori: „Če boste tč razbili zdaj, Pa druge boste k’pili kdaj!“ Gospod, ko je domu prišal, Je vselej h’ svoji Špeli šal: 35 „0 Špela, Špela, Spelica, Premila moja ljubica!“ „ »Kako čem vaša ljubca bit’, Ko nočete gospe ubit?““ „Kako gospo svojo ubit’, 40 Ker je ne morem razjezit’?" „ »Gospod, ko boste spet doma, Ubijte sinka mladiga, De jezna vaša bo gospa!““ Ko je gospod domu prišal, 45 Je svoj’ga sinka mladga ubil. Gospa za to se ne jezi, Tako li ona govori: „Ko sinka ste umorili, ’Mo od Boga druzga dobili." 50 Ko je gospod domu prišal, Je vselej h’ svčji Špeli šal. „0 Špela, Špela, Špelica, Premila moja ljubica!" „„Kako čem vaša ljubca bit’, 55 Ko nočete gospe ubit’?"" „Kako gospo svojo ubit’, Ker je ne morem razjezit’ ?“ „ »Gospod, ko domu pridete, Ji cuzka dva odrežite, 60 De gospo razjezite.““ Ko je gospod domu prišal, Gospe je cuzke rezat šal. Tako je rekla zdaj gospa: „0 Bog! o Bog! o vel’ki Bog! 65 De b’ me uslišal gospod Bog! Gospod nezvest naj okamni, Serce meseno ostoji, Naj Špelka v kačo se zmeni, V’ serce pikat’ ga hiti!“ 70 Le-to gospa ko zgovori, Gospod nezvesti okamni, In Špelka v’ kačo se zmeni, Gospoda pikati hiti. Po isti Ravnikarjevi redakciji je pesem tiskana tudi v SPKN. II- 74 — 77, a tudi tukaj z mnogimi premembami, ki so, ne glede na naglasna zna¬ menja, apostrofe in manj važne oblike , te-le: 3 kak hočem — 5 vbit’ — (j, 23] Ker je ne morem razjezit’ — 8, tl cinjaste (!) — 10 in povsod: prišel — li, 31, 41 bote — IB, 32 Pa bote druge kupili kdaj — 17 Vselej je] Je vselej — 25, 28 malane] pisane — 44 domu prišal] bil spet doma — 45 —47] Ubije sinka mladiga, * De jezna bila bi gospa. * Tak so gospa govorili — 49] Spet druz’ga bote dobili — 57 jo. — Od 58. verza naprej imajo SPKN. namesto 16 zgoranjih v našem natisku teh-le 9: „„ Gospod, ko bote spet doma, Recite, naj zakonski da Vam perstan, de bi dal’ mi ga.““ Ko je gospod bil spet doma, Ji reče, naj zakonski da Mu perstan, de ga Špeli da. Tako je rekla zdaj gospa: „Bog, o Bog, o vel’ki Bog! De bi me vslišal gospod Bog!" 135 I. Pripovedne pesmi 79. 79 . (Iz Ribnice na Kranjskem.) Kadar gospud v Lublanco gre, Se se per Spelici pomudi: „Po vsi Lublani luči nej, Per moji Spelici sta pa dvej: 5 Z bejlimi rokami šiva drobna šiv, Z bejlo nogo zible sineka." Kadar gospud v Lublanco gre, Še se per Špelci pomudi: „Oj ti Špela, Špelica! 10 Cartana moja lubica!" „„Kak bom jaz njih lubica, Ker gospud gospo jimajo? Naj gospud gospo vbijejo, Potlej bom jaz njih lubica!“ “ 15 »Kako čem jaz gospo ubit, Ki jo ne morem razjezit ?“ »»Njih gospa ima Židan gvant: Naj Židan gvant sesekajo, Potlej pa gospa huda bo.““ 20 Gospud pride k gospej damo, Še ji seseka židan gvant. Gospa tok pravi, govori: „0 Špela, Špela, Špelica, Ona je moja sovražnica! 25 Pa le nič se ne kregajva, Le dobre vole bodijva: Nam bo pa Buh druzga dao. “ Kadar gospud v Lublanco . gre, Še se per Spelici pomudi: 30 „Oj ti Špela, Špelica, Gartana moja lubica!" „„Kok bom jaz njih lubica, Ker gospud gospo jimajo? Naj gospud gospo vbijejo, 35 Potlej bom jaz njih lubica.““ »Kako čem jaz gospo ubit, Ker je ne morem razjezit ?“ „„Njih gospa ima sinka dva: Naj zakolejo obedva, 40 Potlej pa gospa huda bo.““ Gospud pride nazaj damo, Zaklao je sinka obedva. Gospa zavpije premočnu: „0 ti Špela, Špelica, 45 Ona je moja sovražnica! Pa le nič se ne kregajva, Nam bo pa Buh druzga dao. “ Kadar gospud v Lublanco gre, Še se per Špelci pomudi: 50 „Oj ti Špela, Špelica, Gartana moja lubica!" „„Kok bom jaz njih lubica, Ker gospud gospo jimajo? Naj gospud gospo vbijejo, 55 Potlej bom jaz njih lubica. “ “ »Kako čem jaz gospo vbit, Ker je ne morem razjezit?" »»Njih gospa ima ciska dva, Naj ji odrežejo obedva.““ 60 Gospud pride nazaj damo, Odreže gospi ciska obedva. Gospa zavpije premočnu: „0 ti Špela, Špelica, Ti si moja sovražnica!" 65 Gospa še tega ne zgovori, Ino že dušo pusti. 79. Neznanega zapisovalca, pač Ant. Rudeža, od katerega jo Vraz ima. — Iz VO. II. 13—15; v Vrazovem prepisu je stalo v v. 27. nam. Buh s prva ® n g, v v. 72. nam. lazila pa plazila. 136 I. Pripovedne pesmi 80. Gospud tok pravi, govori: „Oj ti Špela, Špelica! Ti si kača ferdamana!" 70 Gospud še tega ne zgovori, ■ Špela je preč kača ratala In okol grada lazila. Strelec in zakleti gospodični. 80 . (Kranjska.) Strelic, strelic je zgodaj vstal, Gori kliče sestro svojo: „Pojd’ mi kurit zeleno peč, Gori mi pernes’ čiste vode, 5 De si bom umival bele roke, Z’ belmi rokami lice dve. Zdaj bom jez na streljanje šal, U zelene travnike, Drobne tičice streljati." 10 „„Oh nehaj, nehaj, bratec moj, Noč ima svdjo moč, Dan pa je od Boga dan.““ Strelic pa ne mara nič za to, Šal je v’ zelene travnike 15 Drobne tič’ce streljat. Pervič usterli, Padla je gosta megla, Potlej je šal drobni dež. Dol’ ste pertekli jelenki dve, 20 Jelenki dve, košuti dve. On jih hoče namerjati, De jih je hotel streljati. Tako ta starji govori: „Nikar streljati, strelic ti, 25 Šaj sva keršeni kakor ti, Pa naj je zaklela mačoha, De moreve po germovji leta ti Z’ to divjo zveračino. Ti b’ nas lahko rešil, če b’ nas tel; 30 Peljal bi nas h’ studencu žegnanmu, Vmival bi nama bele glave, Ratali bi žlahtni gospe." Strelic vse tako stori 1 . Tako ta starši sestra govori: 35 „Zdaj boš imel mojo to mlajš’ sestro, Jez teb’ izročim devet gradov, Devet gradov, devet pristav; Enga samga seb’ pustim, Še tistga vbogim razdelim. 40 Jez se zdaj v’ klošter podam, Notri v’ kloštri molila bom, De prišla v’ nebesa bom, U nebesa, v’ sveti raj, Bog ga vsim vkupaj daj!“ 80. Zapisal M. R av n i k ar - Pož e n ča n. — Iz MP. II. 34 — 36. Natis¬ njena je v SPKN. IV. 40 — 42, ne glede na apostrofe in naglasna znamenja, s temi premembami: 1 Strelic, strelic] Streljic — 8 V — 9 ptičice streljat — 13, 24 33 Streljic — 15 ptice streljat —■ 18 droban — 20 manjka — 23 ta starji] starji ■— 27 morave —• 28 Z’ to] Z — 29 rešil, če] rešet, ko — 29, 30 nas] naj — 31 Umival — 32 žlahtne — 34 ta] mu — 35 to mlajš’] mlajši — 38 Eniga samiga sebi — 39 tistiga — 40 kloštru. 137 I. Pripovedne pesmi 81. Povodnji mož. 81 . (Kranjska.) Fantje ples napravljajo, Miciko prosijo na ples. Micika mi tako govori: „Mati, jez pojdem drevi na ples!“ 5 Mdti ji ni pustila it’: „Micika, ostani mi doma, Ne hodi drevi mi na ples!" Micka ni nič marala: „Mat’, jez pojdem vunder drevi na ples!" 10 „ „Ker ti ne maraš za-me nič, Pojd’, de te vzame povodnji mož!““ Micika pleše s fantini tam, Pride k njim še kje mlad gospod: »Micika, al’ greš plesat z menoj ?“ 15 Micika še gre plesat z njim. On ji stiska roke močno, Micika tako pravi, govori: „Ne stiskaj mi rok tak moč¬ no !“ On jo stiska če dalje bolj, 20 Deji ’z za nohtov kri kapljd. Micka zavpije premočnd: „Po-me je prišel povodnji mož!“ Micka tega ne 'zgovorl Povodnji mož z njo vun zleti, 25 Vunkaj zleti na sred vode. V glažovnato hišo prideta In se lepo tam menita: „Kadaj boš pustil me do¬ mu ?“ „„Ti pred ne pojdeš mi do¬ mu, 30 De boš imela sinka maliga. Ti pa po hiši pometaj, De boš bab’ci dala plačil’: K’ boš po hiši pometala, Boš tiste smeti spravila." “ 35 Ona je dala bab’ci plačil’; Babica pa pride domu, Prinese polno mošno tolar¬ jev. „Kaj te prosim, ljubi moj mož! Pusti me, da grem k materi domu!“ 40 „„Jest te pa bom pustil domu; Pa ne hodi, koder ogenj delajo, Ne h6di na deteljo spat, Ti se ne kad’ s šmarnicami, O svetim telesi žegnanim: 45 S’cer ne morem do tebe več."" Ta je šla vesela domu. Še pride klicat jo povodnji mož: 81. Neznanega zapisovalca. — Iz SPIIN. I. 79 — 81. Enako pesem je bil najbrž že p. Dizma Zakotnik zapisal, kakor spričuje p. Marko Pohlin v svoji „Bibliotheca Carnioliae“ na str. 16. („od lipe na starima tergu“); prim. tudi pravljico o povodnjem možu v Valvazorju, Ehre des Herzogthums Krain, -X/. 685. Isto snov glej tudi v pesmi o Trdogluvu in Marjetici pod št. 89. 138 I. Pripovedne pesmi 82. „Micika! jez sim vže po te prišel, Tvoj sin se joka premočno." „Micika! če nečeš sinka ce- liga, Ga bova imela vsaki pol.“ 50 „„Do zdaj sim ga zibala jez, Zdaj ga ne bodem nikdar več.“ “ Še v drugo kliče: „Micika, pojdi domu \“ 55 On ga pretergal je čez pol: „Ga bova imela vsaki pol!“ 82 . (Iz Škofič v Rožju na Koroškem.) Tam stoji lipa zelena, Spoda pa miza mirneta; Tam se ljepi pubi zbirajo, Te prve raje začinjajo. 5 Te prve raje rajajo, Pa križa nič ne storijo. Prišo je en ljep rajovec, Kaj jim ty rajovec hovori: „Dajte mi te Ijepši rajovči- njo, 10 Da pojdam jaz tri raje ž njo.“ Te narljepši je bila rajov- činja, Ko Katrca Kozlarjeva. Pelo jo je ty prvi rej. Kaj jim Katrca hovori: 15 „Kaj ste mi dali za na ra- jovca, Da se mi čudno zdi do nja ?“ Pelo jo je ty drugi rej. Kaj jim Katerca hovori: „Kaj ste mi dali za na ra- jovca, 20 Da o krjesu rokavice ma?“ Pelo jo je ty treči rej. Kaj jim Katerca hovori: „Kaj ste mi dala za na ra- jovca, Da me že v srce žje od nja?“ 25 Tam jo je močno zasuko, Skočo v hloboko jamo ž njo. Na lipi pusto je dva puh- štaba: „Katerca, ljepa rajovčinja, Do vekoma pohublana !" 82. Zapisal J o s. Drobnič. — In VO. XI. 3. Zopet prepisana v V0. XIV. 2 2. s temi premembami: 4, 5 perve — 7 Prišu — 8 te . . . odhovori — 11 biča — 12 Katerca — 13, 17, 21 Peloii ... te — 13 pervi — 15, 19, 23 za na] z’ na — 20 rftkavice — 21 treči — 24 sčrce — 25] Tam je močno za- sukou jo — 26 Skoču v guoboko — 27 pustu . .. puhštava. — Natisnil jo J? nekritično Scheinigg 75 — 76, kjer je med drugim namesto rajovčinja poštam rajkinja, nemogočo tvorbo, ki jo ima slovar Pleteršnikov res samo iz njega , itd- I. Pripovedne pesmi 83. n, b. 139 Hudič vzame rajavko. 83 . (Iz predvorske fare.) a. Redakcija I. Se fantje vkupej zbirajo; De raje bi začenjali, Pa niso križa storili. K njim se pridružil je star mož, 5 Oj stari mož hudobijam Tako je rekel stari mož, Oj stari mož hudobijan: „Kdo je pa vel’ki rajavec ?“ Tako so rekli fantje mu : 10 „„Ta velki rajavec pri nas Je Anzelj, Anzelj, ž’panov sin, Katrinčica je pa rajavka. “ “ Tako je rekel stari mož, Oj stari mož hudobijan: 15 „Po čim raje prodajate?" „„Ene po zlatu belimu, Ene po zlatu r’meniinu!““ In dal je bil jim rumen zlat, Da rajal bo s Katrinčico. 20 Ko prvo vižo rajata, Katrinčica tak govori: „Koga ste m’ dali rajavca, K’ okresu rokovice ima?" Ko drago vižo rajata, 25 Katrinčica tak govori: „Koga ste m’ dali rajavca, K’ vročina taka od njega gre, Da peče v moje me srce!" Ko tretjo vižo rajata, 30 Jo je pritisnil pretrdo: „Katrinčica, pojdeš z mano: Bova po peklu rajala, Ker si tak močno vajena!“ Bote imeli vsi za uk, 35 K bote raje začenjali In pa ne križa storili! b. Redakcija II. Fantje se vkupej zbirajo, De b'i> raje začčnjali, Pa niso križa sturili. K njim se j’ prdružu jen star mož, 5 Ta stan. mož hudobijan. Toko reče hudobijan: „Gdo j’ pa ta vePči rajo- vic?" Toko so mo fantje rekli: „„Ta vePči rajovic pr nas 10 Je Anzilj, Anzilj, Španov sin, Katrinčica j’ pa rajovka."" 83. Zapisal M. Valjavec. — Redakcija I. je iz Valjavčevega rokopisa, ij 3« je hranil Miklošič; redakcijo II. pa je Valjavec sam objavil v Kresu IV. 339. "rim. pesmi o „Povodnjem možu“ (št. 81. in 82.). 140 I. Pripovedne pesmi 84. a. Toko je reku stan. mož, Ta starb mož hudobhjan: „Po čim raje predajete?" 15 „„Ene po zwati belimo, Ene po zwat’ rmenimo.““ Dau jim je biu en rumen zwat, De bo rajow s Katrinčico. Gdir prvo vižo rajata, 20 Katrinčica tok govari: „Koga ste m’ dali. rajovca, K’ o kresi, rokavice jm&?“ Gdir drugo vižo rdjata, Katri n či. ca tok govari: 25 „Kog& ste m’ dali, rdjovca, K’ vročina taka vd njega gre, De peče v moje me srce?“ Gdir treko vižo rajata, Jo je prtisnu pretrdo : 30 „Katrinčica, pejdeš z mino: Bova po pikli rajowa, Ker si, tok močni vajena! 0 Imeli, bote vsi, za vuk, K bote raje začenjali, 35 Ji,m pa ne križa s tun, h,! Pekova liči. 84 . (Iz Gfojzda na Gorenjskem.) n. Redakcija L Na Dunaj’ je devet trgov, Desefga nov’ga delajo. Micka po trgu drobenti, De pesek ji spod nog leti. 5 Svitli cesar v linah stoji Pa praša: „Čega je ta hči, Ki tak po trgu drobenti, Da pesek ji spod nog leti ?“ „„Ta je pa enga peka hči, 10 Ki tak po trgu drobenti, Da pesek ji spod nog leti. “ “ Najel ji godcov je devet, Deset pa tergontarjezov, Da bodo Micko fentali. 15 Komandirar Micko dobi, Zaraja z njo, jo zavrti. „0 pust’ me, komandirar mlad, Meni se taja prsten zlat.“ Pa on še hujši zavrti. 20 „0 pust’ me, komandirar mlad, Meni se koralde tajajo, Na črno zemljo kapljajo/ Pa jo le hujši zavrti: „0 pust’ me, komandirar mlad, 25 Mene močno glavca boli, Pri mojem srcu zdravja ni/ Pusti jo komandirar mlad- Tekla je v belo izbico, 84. Zapisal M. Valjavec. — Redakcija I. je vzeta iz njegovega roko¬ pisa, ki ga je hranil Miklošič; redakcijo II. pa je Valjavec priobčil v Kres" IV. 387—388. I. Pripovedne pesmi 84. b., 85. 141 Legla na mehko posteljco, 30 In kakor se mi vlegla je, Ločila se je duša od nje. Ino po celim Dunaju Zvonovi sami zapojo. Vsi ljudje so jo šli kropit, 35 Tud je sam svitli cesar šel: „Ko vedil bil bi jaz le to, Da je to truplo tak lepo, Gotovo bi moje bilo!“ b. Redakcija II. Na Dunej’ je devet trgov, Desefga nov’ga devvajo. Mic’ka po trgi drobnti, De ji pesik spod noh leti. 5 Svitli cesar v linah stoji Pa praša: „C’gava j’ pa ta hči, Ki tok po trgi drobnti, De ji pesik spod noh leti ?“ „„To je pa an’ga peka hči, 10 Ki tok po trgi drobnti, De ji pesik spod noh leti/ “ Naj4w ji je goscov devet, Desdt pa komandirarjov, De bodo Mic’ko fentali. 15 Komandirar jo v pest dobi, Zaraja ž njo, jo zavrti. „0 pust’ me, komandirar vmath, Mini je vroče premočno, De se m’ koravvde tajajo, 20 Na črno zemljo kapljajo." Pa jo le hujši zavrti, Micka mo pravi, govari: „0 pust’ me, komandirar vmath, Mini je vroče premočno, 25 De se mi taja prsten zwat.“ Pa jo še hujši zavrti. Mic’ka mo pravi, govari: „0 pust’ me, komandirar vmath. Mene močno gwav’ca boli, 30 Pr mojem srci zravja ni.“ Pisti jo komandirar vmath. Tekwa je v bewo kamirco, Legwa j’ na mehko postiljco. Jm komej de se vlegwa je, 35 Duša j’ od ne wočiwa se. Jm koj po celmo Dunejo Zvonovi sami zapojo. Šli so jo vsi iljdje kropit, Tud jo j’ sam svitli cesar šu. 40 Toko mi cesar govari: „Ki vedu biw bi jest za to, De je to trupu tok lipo, Zagvišin bi moje biwo. 85 . (Iz ljubljanske okolice.) Stoji, stoji tam Dunaj lep, Sred’ Dunaja gradov devet. Tam svitli cesar v linah stoji In gleda na vse štir’ strani. 85. Zapisal Davorin Petelin. zbirke (str. 7—8). 5 Pogleda na venanjo stran: Po trgu mlada Liza drči, Da prav kamnje j’ spod nog frči. — Iz prve knjižice njegove rokopisne 142 I. Pripovedne pesmi 86. Tak’ svitli cesar govori: „Kdo una krščenca bi b’la, 10 K’ po sredi trga tak’ drči, Da prav kamnjč j’ spod nog frči ? “ „ „Oj to je Liza, peka hči, Ki ji na Dunaj para ni; Ge se jej najde na modrost’, 15 Se j’ pa ne najde na sve¬ tost’. ““ Tak’ svitli cesar govori : „Naproti Lizi brž pojte! Brž jeden naj po godce gre, Da bodo muzicirali, 20 Cas kratek Lizi delali!" Tak’ mlada Liza govori: „Kaj pa cesarski hlapci k nam gredo?" „„Oj mlada Liza, po-te gredo." “ Brž vteče Liza v kamerco,- 25 V samotno svojo kamerco. Kleči pred britko marterco: „Oj skrij me, skrij me, večni Bog, Skrij me pod le-ta večni križ!“ To komaj Liza 'zgovori, 30 Že mrtva tam na tleh leži, Po Dunaj’ vsem pa vkup zvoni: „Umrla je Liza, peka hči, Ki jej na Dunaj’ para ni: Ge se jej najde na modrost’, 35 Se j’ pa ne najde na sve¬ tost’." Trdoglav in Marjetica. 86 . (Z tiore pri Sodražici na Kranjskem.) Stoji, stoji beli grad, K’ nima oken, nima vrat: Znotraj z’ zlatarn pozlačen, Zunej z’ maham poražen. 5 Eno samo ima linico, Notri sedi Marjetica. Še je prišal kraljič mlad, Španskiga kralja sin: „Marjeta, lepo telo, 10 Ko bi keršeno bilo!" „..Marjeta je keršena, De b’ tako mlad kraljič bil!“ “ „Marjeta, lepo telo! Kako si ti semkaj prišlo ?“ 15 „ „So me nesli botri h’ kersti, Botri mladi, nespametni. Na križ pot so me postavili, Niso svetga križa storili. Pa je prišal Terdoglav, 20 Je mene lesem uzel.““ „Marjeta, lepo telo! Kako bi te mogel rešiti ?“ 86. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MIK II 15 —20, kj er pristavlja Bavnikar na kuncu to-le opazko: „ liter zuletzt ist wohl zu bemerken, wie es mir der Sanger noch besonders erkldrl hat, dass das Schloss des Br 26] Ta kraljiču bo na Dunaj’ — 27 pušljic — 29, 30 Nežiki] Nežici — 31] Se to vse ne zg. — 32 hud že] že hud — 38 s’ mi pa sama] pa si mi — 41 Kter i Ki — 44, 54, 56, 63, 72, 74, 83 vas] v vas (ali v vas) — 45 od njih slovo] slovo od njih — 47 pred vas] k’ mater’ v vas — 48—52 manjka — 55, 64 73 od njih slovo] slovo — 56 materi — 57 sinka — 58, 67 kaj] kar — 60, 69, I. Pripovedne pesmi 91. 149 Neža je komej čakala, De je bil sinik star štirnajst let, 80 De je znal pisat’ ino brat’, Vsakmu gospodu lep nauk dat’: „Oh, kaj te prosim, Turek hud! Pusti mene k mater’ vas, De pojdem od njih slovo jemat. “ 85 „ „0h, kaj te bom motil več, Ker ne pojdeš nikdar več.““ „Oh, lesem, lesem, sinik moj! Piši drobno pismice Do moj’ga očeta, matere, 90 De me nazaj nikdar več ne bo. Oh, še piši drugo pismice Do kraljiča na Duneji: Naj si jo dobi, koder ’če, Mene nikdar več nazaj nebo!“ 95 Než’ca dol’ pade, omedli, Per ti prič’ dušo pusti. Šla je duša v’ sveti raj, Jezus, Marija nam ga daj! 91 . (Kranjska.) Ančika Dominkova Rožce je tergala. Pervi pušeljc spletala, Z’ trakam ga povezala: 5 „Ta bo kralju mojimu, Kteri je na Duneju.“ Drugi pušeljc spletala, Z’ trakam ga povezala: „Ta bo bratu mojimu, 10 Kteri je na Duneju.“ Tretji pušeljc tergala, Rožice prebirala. Krogi se zdaj zaberni, Hudi Turk za njo stoji. 15 Prime belo nje roko, Pelje jo na Turšk’ sabo. Ančka tako govori: „Kaj te prosim, Turek ti, Pusti mene k’ mater vas, 20 Storil boš mi zlati čas!“ 78 komaj — 61 rodila sinika] sinčika rodila — 70 bil sinik star] sinik star bil — 77, 81 Vsakimu — 85 bom] bom li — 86] Ki ne pojdeš nikdar več — 87 le-sim, le-sim, sinek — 92 Dunaj — 93] Naj s’ dobi, kjer kolj hoče — 94] Mene nikdar več nazaj ne bo — 95 Než’ca dol] Nežica na tla — 96 Pfer . . . dušico spusti. Poslednjih dveh verzov manjka. 91. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. I. 49 — 51. Prvič .je tiskana v SPKN. I. 124—126 in sicer, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in manj. važne oblike, s temi predrugačbami: 1 Dominikova — 2 Ro¬ žice — 3 pušlic (7, 11 pušljic) — 4, 8] Z zankami povezvala — 12 preberala — 13 Krogi se] Se okrog — 16 jo na Turšk’] v Turčijo jo z — 17, 25, 49 Ančika tak — 19, 28, 34, 51 mene k’ mater] k materi me v — 21 manjka — 22] K materi ne boš ti šla — 23, 25 noseča — 24, 35 Ančika komaj — 30, 41, n3 nji] tak ji — 32 s sabo — 33] Saj lepo to vidit’ bo — 34 manjka — 43 ne bodern] ne bom nič — 45 pač] še — 46] Ko bo sinek šel z tabo : — 54 Mo¬ ram — 55] Vse tolažbe so zdaj preč — 57 Ančika — 58 pri. — Drugič jo 3 e tiskal Vraz v NPI. 155 — 157. Njegov natisek se strinja z natiskom Sl'KN., kar kaže, da oba izvirata iz enega, meni ne več pristopnega prepisa, ki se je 150 I. Pripovedne pesmi 92. Turek nji odgovori: »»Ti ne pojdeš k’ materi, Dokler nisi noseča. ““ Ančka komej čakala, 25 De bi bila noseča. Ančka tako govori: „Kaj te prosim, Turek ti, Pusti mene k’ mater vas, Storil boš mi zlati čas!“ 30 Turek nji odgovori: „„Ti ne pojdeš k’ materi, De boš nesla sinka s’bo; Saj bo to sprelepo, K’ bode sinek tud s’tabo.““ 35 Ančka komej čakala, De bi sinka pestvala. Ančika tak govori: „Kaj te prosim, Turek ti! Pusti mene k’ mater vas, 40 Storil boš mi zlati čas!“ Turek nji odgovori: „„Zdaj ne pojdeš k’ materi; . Spustil te ne bodem pred, De bo sin star sedem let. 45 Saj pač lepši vidit’ bo, K’ pojde sinek za tabo.““ Z’ težko more doživet, De je sin star sedem let. Ančka tako govori: 50 „Kaj te prosim, Turek ti! Pusti mene k’ mater vas, Storil boš mi zlati čas!“ Turek nji odgovori: „„Morem ti povedati: 55 Tvoji trošti so vsi preč, Ker ne pojdeš nikdar več Ančka pade, omedli, Dušo per ti prič pusti. Ribniška Alenčica. 92 . (Kranjska.) Prišal je Turek hud po njo, Poterkal je na kamrico: „Odpri, Alenčica, berzno!“ 10 Alenčica pa prav’ tako: „„Brez matere jez ne od¬ prem, najbrž nahajal v izgubljenem I. zvezku VP. Vrazov natisek se od natiska SPKN-, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in pa na to, da je Vraz neke oblike pisal dijalektiino, razlikuje v tem-le: 3 pušljic — 4, 8] povezala — 12 prebi¬ rala — 15, 16] Prime za belo njo roko, * Pelje v Turčijo z sabo —■ 24, 3o komej — 36 pestovala — 41 tak Turek] Turk tako — 46 sinik — 54 Morani — 58 per. Tudi pri Vrazu manjka verza 21. in 34. 92. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. I. 46 — 47. Naha¬ jala se je tudi v izgubljenem I. zvezku VP. in od tam jo je bil Ravnikar pae prepisal tudi Vrazu. Natisnjena je prvič v SPKN. I. 127—129 s temi izpre- membami, ne oziraje se na naglasna znamenja, apostrofe in manj bistvene oblike : 1] Stoji, stoji mi R. — 3 V’ nji] V nji pa — 4 V’] Je v — 5 tečž — 6 šla- Stoji, stoji Ribnica, Na sredi je dolinica, V’ nji je lepa kamrica, V’ kamrici Alenčica, 5 Katera sprelepo teke Pretanke riže šljaraste. I. Pripovedne pesmi 92. 151 Nocoj k’ nobenmu ven ne grem. Mat pa šli so v Ljubljano Men po sukno židano."" 15 Poterka v’ drug: „Alenčica, Odpri, me vidit bratica: Minilo je že petnajst let, Ko bil sim jez na vojsko vzet/ Alenčica zdaj li odpre, 20 V’ kamrico k’ nji Turek gre. Po hiši. se prešetata, Za roke se sprejemata. Prijel je nizko jo pod pas, Na konjča verze jo v’ tem čas. 25 Alenčica kriči na glas: „Avbe, sliš’te, grof, le-to! Ste hotli jmeti me gospo, Naj bom za vašo kuharco!" Še v’ drugo vpije prestrašno: -p 30 „Avbe, slište, grof, le-to! Ste hotli me gospo imet, Za hišno prosim me vzet!" V’ tretje vpije na ves glas: „Avbe, grof, to prosim vas: 35 Ste hotli gospo me imet, Me svinjarico prosim vzet’!“ Iz spanja grof se prebudi, Tako mi pravi, govori: „Berž hlapci, konje osedlat, 40 Tako se m’ hoče zazdevat, De mlada vpije Alenčica, De njo zdaj Turek proč pelja." Konj grofa že sedlan stoji, Na njega grof se zavihti. 45 In proč močno konje driči, De 6genj spod kovi beršči. Došal je bliz Goriče v’si Turčina, ki z’ Alenko b’ži. ’Zza pasa zdere svetli meč, 50 Turčinu verže glavo preč: „Si videl, Turk, na ti le-to, K’ si tel vzet Alenčico!" roste — 8 je] ji — 12 nobenmu ven] nobenimu — 13 Mat pa šli] Šli mati pa — 14] Po suknjo'meni svilnato — 16 me] mi — 17 Minilo je že] Saj je mi¬ nilo — 18 vojsko vzet] vojski vjet — 19 zdaj] mu — 20 V’] In v — 22 sprije- mata — 24 v’ tem] ta — 25, 26] Alenka vpije na ves glas: * Avbe, grof, sli¬ šite li to? — 27 imeti — 30 sliš’te, grof, leto] grof, slišite li to — 32 prosim me] dajte mene — 33 V’] Še v — 34 grof] o grof — 36 Me] Za — 40] Tak¬ se hoče z. — 42 zdaj Turek] Turčin zdaj — 43 že sedlan] obsedlan — 44 grof se zavihti] se on zaluči — 45 konje driči] s konjam derči — 46 s podkovi - 47] Došel bliz’ Goričje je vasi — 48 z Alenko b’ži] ž njo proč beži — 52 K’ si tel vzet’] Si hotel vzet’. — Drugič je pesem tisTcal Vraz v NPI. 33 — 35. Njegov nalisek se večinoma, ako ne gledamo na naglasna znamenja, apostrofe, in pa na to, da je pesem preložil v dijalekt, strinja z natiskom SPKN. V v. 8-, 18. in 23. podaje to, kar naš zgoraj stoječi prepis; sicer pak je predruga¬ čeno še to-le: 6 žlaraste — 26, 30] Aube, o slište, graf, le-to — 27 meti — 37 graf _ 40 Tak se mi hoče — 43 grafov osedlan — 44 se on] graf se — 40 47] Pridirja h Goričji vasi, * Turčina tam z njo zavhiti — 52 hotiu. 152 I. Pripovedne pesmi 93. Ribniška Jerica. 93 . (Kranjska.) Stoji bela Ribnica, V’ Ribnici dolinica. Tam bla Jerca vkradena, Doli v’ Turško vplenjena. 5 Zdaj pšenico gredo žet Jerca s’ Turkinjami vred. Polk leži ravna steza, Vozka stezica vglajena. Po nji pride lep vojak, 10 Lep vojak, pravi junak: „ Dobro vsak žanjičici, Tudi tebi, Jerici! Al’ bi rada šla domu?" Žalostna prav’ Jerca mu: 15 „„Rada, vsmili se Bogu!““ Njo na konjča zavihti, V’ belo Ribnico zderči. Še gospa v’ lin’ stoji, Tako ona govori: 20 „Bodi hvala zdaj Bogu! Naša Jerca gre domu.“ Jerco so sprejemali, Nič vojaka čislali. Milo njemu se stori, 25 On na vert gre zeleni. Tam uterga jabelko, En rudeče jabelko. Zdaj tako-le govori, K’ jabelko v rokah derži: 30 „Jablan, jablan, jablanca! Bodi srečno ti doma, Ko sim jez še pobeč bil, Saj sim tebe jez sadil!“ Spet se milo njemu stri, 35 Potok solz mu gre ’z oči, Se na konjča zavihti, In na Dunej mi zleti, Ker tako še govori: „Jez cesarja služil bom, 40 Večno pustil ljubi dom!“ 93. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. L 48 — 49. Pesem jc tiskana v SPKN. II. 65—67 in sicer, ne (/lede na naglasna znamenja , apo- strofe in manj važne oblike, s temi predrugačbami: 2 Ribnica (tisk. hiba ) — 4] Dol’ v Turčijo vpl. — B gredo] je šla — 7 Polk . . . ravna] Poleg . • - gladka — 8 Ozka — 10 prav — 11] Dober vsaki ženici — 14] Jerca pravi pj njemu — : 16 Jo — 17 zdriči — 18 v lini — 19 Tako ona] ln tako-le —• 2° On] Vun — 26 uterga] si vterga — 27 En] Prav — 28 Zdaj] In — 29 K’ j#' belko] Ko sadu — 33] Tebe sim skerbno v. — 34 njemu stri] mu stori :S7 Dunaj — 38 še] le. — Natisnil jo je, preloživši jo v dijalekt, tudi Vraz v NPI. 157—158 in sicer, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe itd., z istim 1 predrugačbami, kakor jih imajo SPKN. (kar kaže, da oba natiska ne izvirata neposredno iz našega prepisa, ampak najbrž iz izgubljenega I. zvezka VP-J; pridejavši ( pridržavši?) te-le nove: 10 pravi — 11] Dober dan! vsaki žnjifii 01 — 16 Njo . . . zavhiti — 18 v lin’ci — 25 On — 26 Tam vtšrga jabelko — 27 Prav rudečo — 29] Ko ta sad v r. d. — 36 zavhiti — 38 Ter tako še. I. Pripovedne pesmi 94, 95. 153 94 . (Kranjska.) Prišli so Turki h’di, Ukrali so Jerco mlado, Peljali so jo v’ Turčijo glo¬ boko. Jerca žela pšenico rumeno, 5 Jokala je močno. Turk, brat nje, gov ori: 7 , Al’ b’ šla, Jerca, rada domu ?“ „„Ko b’ kobkaj mogoče blo.““ „Jerca, nič ne maraj ti, 10 Peljal te bom jez domu.“ V’ gradi so zamerkal’ to : „Cast bodi večnimu Bogu! Naša Jerca gre domu?“ Jerco so lepo trahterali, 15 Turčina gerdo gledali. Turčin je šal v’ vert zeleni, Še je lepo zapel: „0 jablan, jablan, jablanka, In le-te hruške ušperne! 20 Dokler sim pobič bil, Sim le-te jablane sadil In te hruške ušperne. Zdaj sim pobič ko možje, Vživajo jih druj’ ljudje!“ 25 Na konjča se zavihti, Na Turško nazaj derči. Oča, mat’ so ga nazaj klicali, In ni hotel nazaj iti: „Nazaj ne grem nikdar več, 30 Tam bom živel, tam bom vmerl!“ Zajeta brat in sestra ubežita domu. 95 . (Kranjska.) Žlahtni gospod, žlahtna gospa Lepo Boga prosita, Se za bele roke vodita, 5 De b’ jima en porod dal. Po gradi hodita, Še jih je uslišal večni Bog 94. Zapisal M. R a v n ikar - Poženčan. — Iz MP. II. 1—2 Var r iant zur Jerca, die ich in einer vorhergehenden Theke [t. j. MP. I. 48—49] au fgeschrieben habe “); kesneje jo je Poženčan 'prepisal na naposled navedenem Mestu poleg omenjene varijante. Tiskana je v SPKN. II. 68 69, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in manj važne oblike, s temi predrugacbann: .1 Turci — 2 Vkradli — 4 Jerca] Jerca je — G njeni - 7 Jerca rada] rada, Jerca ~~7 8 bi kolikaj — 11 so zamerkal’ to] spazili so to — 14 trahterali] gostili — jG zeleni — 17] Tam je prelepo zapel — 19 le te] ve — 2I le-te] te 22 m te] Ino — 24 drug’ — 2G zderči — 27 mat’ so ga nazaj] mati so ga — In] Pa — 30 bom vmerl] umerel. 95. Zapisal M. Ravn ikar - Poženčan. — Iz MP. II. 24—26. Ti¬ skana je v SPKN. III. 32—33 in sicer, ne glede na naglasna znamenja, apo- 154 I. Pripovedne pesmi 95. In jima en porod dal, En porod pa dvoje otrok. Otroc’ so bli stari po sedem let, 10 Sedem let, osmiga pol. Otroci so šli tergat rožice V’ ta vertec zeleni. Turki pridejo, V’ globoko Turčijo jih uze- mejo. 15 V’ globok’ Turčiji so bli Po sedem let, osmiga pol; Ni nobeden vedel za to. Turki so imeli gosti. Še se med sabo menijo: 20 „A1 imaš otroke lepe!“ Tako Turk govori: „Če so lepi, nišo moji, So prelepga, mladga Bučarja Iz lepe, bele Koprivnice." 25 To je slišal fantič ta, Sestri tako govori: „Glej, kaj se Turki menijo, De sva iz lepe, bele Kopriv¬ nice, Prelepga, mlad’ga Bučarja. 30 Imi ti ključ od zlata, srebra, Jez bom imel od konjčov šimeljnov. Pojdeva drev’ k’ očetu vas.“ Se na konjče vsedeta, Iz globoke Turčije dirjata 35 Gor do kovača stariga: »Gori, gori, star kovač! Pojd’ nama šimeljne kovat: Naprej obračaj krapeže, De nas Turki ne zasledijo, 40 De nas nazaj ne vzamejo. Midva greva v’ lepo, belo Koprivnico, Greva h’ svojmu očetu vas!“ „0 gori, gori, vratar mlad! Pojd nama odperat beli grad, 45 Midva greva h’ svojmu očetu vas." Tako m’ oča govori: „Cast bodi večnimu Bogu! Naš otroc’ so prišli domu." Tako mu sin odgovori: 50 „Kaj vam pravim, oča vi! Imajte orožje perpravljeno, Turki bodo zdaj pergernili, De nas nazaj ne vzamejo." Res se je zgod’lo to: 55 Turk’ so bli pergernili, Al’ niso nič storili. strofe in manj važne oblike, s temi izpremembami: 5 bi — 6] Vslišal jili je v. B. — 7 In jima en] Ino jima — 8 pa] in — 9] Otroci so bili stari po sedim let — 10 Sedim — 12] V vertic zelen — 13 Turci — 14 vzamejo — 15 globoki . ■ • bili — 16 sedim — 17 nobedin vedil — 18 Turci — 21 Turek — 30 Imaj — 31 konjčov šimeljnov] konjčev belcev — 34 zdirjata — 36 Gori, gori] Oj, na noge — 37 Pojd’ ... šimeljne] Pojdi.. . belce — 38 krempeže — 39 nas Turki] naj’ Turci — 40 nas nazaj ne] naj’ nazaj spet ne — 41 Midva greva] Greva — 42 svojirnu ... v vas — 43—45 manjka — 47 bod’ — 48 Naš’otroci — 49 Tak’ — 51 pripravljeno — 52] Turci bodo zdaj prigromeli — 53 nas] naj — 54 zgodilo — 55 Turci . . . prigromeli — 56 Al’] Pa jim. I. Pripovedne pesmi 96. 155 Turški rop. 96 . (Kranjska.) Necoj je Turk oropov, Necoj v’ temni noč, Vbov m’ je oče ’n mater, Mojo mlajš sestrico, 5 Vkradu mojo ljubo. Mil je ona upila, K’ so jo Turke vezal, Jez ji bil til rad pomagat, Pak se nesim smov pokazat! — 10 Aube, aube, galeja! De be b’la fendana, Na štir kraje djana, Kir s’ me ljubo upeljala Čez to černo morje, 15 De jo več nazaj ne bode! Te bo pelov Turk na goro, Jes bom sedu pak na vodo, V’ rokah bodem ruto sukov, Jo boš dobro ja poznala, 20 S’ me jo, ljuba moja, dala! 96. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. XXI. C. 20 — 21. V v. 4. se piše mlaiš. Pisava kaže okorno roko, prav tako, kakor prepis v VO. XX. 21, kateri se od zgorenjega razlikuje, ne glede na apostrofe, v tem : 2 Vbil — 5 Ukradel . . . lubo —.7 vezali — 8 Jest ... tel —■ 9 nisirn smel — 11 fentana — 13 upe- lala — 17 Jest. . . seduv. — V VO. XVIII. 18 se nahaja še en prepis, a od Vrazove roke, ki je vanjo spravil te-le predrugačbe: 2 u . . . noč’ — 4 sesterco — 5 ljubico — 6 Milo — 8 teo — 10] A., aube ti g. — 11] De bi bla ti fen¬ dana — 12 štiri — 13 ljubb — 14] Deleč • čez to ččrno morje — 16 bo . . . goro — 17 vodo — 19 ja] ti. — Natisnjena je v SPKN. III. 75, a s precej¬ šnjimi izpremembami; ponatisnem jo zatorej verno tukaj-le (izvzemši pomagat’ za pomagat’). Nocoj je Turek ropal, Nocoj v tamni noči ^ Ubil mi oča, mater In mojo mlaj’ sestrico, 5 Mi vkradil mojo ljubo! Prav milo je mi vpila, K’ so Turki jo vezali — Bi hotel bil ji rad pomagat’, Al — oh ! — smel nisim se prikazat’! 10 Ovbe, ovbe, galeja! De bi bila pred vtopljena, Na kraje štiri djana, Ko s’ mi ljub’co odpeljala Gez strašno černo morje, 15 K’ je več nazaj ne bode! Te pelje Turk na goro, Bom sedel jez na vodo: V rok’ bom ruto sukal, Boš dobro jo poznala, 20 Saj si m’ jo, ljubca, dala! 156 I. Pripovedne pesmi 97. V deveto deželo omožena. 97 . (Iz Rožja na Koroškem.) Po jispi Než’ca prangala, Svitle solzice takala, Svitle solzice takala, Že blizo je poroda bla. 5 Mi tako pravi, govori: „Oj, da b’ se našel pubič mlad, En pubič mlad, en hiter stan, Da bi mi nesel šribanje Mojmu oču noj materi, 10 Daleč v deveto deželo, Da mi na čase pridejo!“ To Než’ca komej zgovori, Pubič na durah že stoji, Za poste se ponudi ji 15 Daleč v deveto deželo, Cer oče, mati prebivajo. Po dne je tekel, po noči šel, De bi hitrej v svoj kraj prišel. Lih v oknu stara mati stoji, 20 Mi tako pravi, govori: „ Gorje, gorje, glavca moja, Tam gre že spet pošta nova. Je gvišno vmerla Nežica, Preljuba moja hčerica!" 25 Pubič pred mater perhiti, Poda jej hitro šribanje, Oču pa rožco pušpanovo. Je mati list prebirala, Svitle solzice takala, 30 Napreči hlapcu vkazala Konjiča najhitrejšega, Da daleč preč pojezdiva. Še komej grad zagledata, Že z vsirni tremi vkup zvono. 35 „ Gorje, gorje, glavcti moja, Že gvišno šajdingo zvoni!“ „„Nikar, nikar, mati moja! Per nas je taka le šegd, Ko eno dete se rodi, 40 Da z vsimi tremi vkup zvoni." “ Prot gradu ona jezdita V vsih oknah sveče že goro. „Je gvišno vmerla Nežica !“ „„Nikar, nikar, mati moja! 45 Per nas je le taka šega: Ko eno dete se rodi, Da v vsih oknah sveče peržgo. “ “ „Oj v gradu pa že truplejo, Jej gvišno trugvo delajo!“ 50 „»Nikar, nikar, mati moja! Le mlad’mu sinku zibiko.‘‘“ PeršlA sta v černo kuhinjo, Tam dekle že vse večejo, Solzice svitle takajo. 55 Berš skoči v belo kamrico, Na parah vidi Nežico. Se prime za Černe lase, 97. Zapisal Ant. Janežič. — Iz Cvetja slov. nar. 17—20. Ponatisnil jo je Scheinigg 67 — 70, davši ji nekoliko modernejšo obliko, a po meni nedo- umnih načelih. Čemu n. p. je iz hitrej (18) napravljeno hitrejši, iz sinku (51) sineku, iz bom peršla (76) prišla hom itd. ? I. Pripovedne pesmi 98. a. 157 Se verže tje na Černe tle. Se dolgo po tleh valjala, 60 Je vekala, tarnjavala, Solzice svitle točila, Se k pubiču obernila: „Zahvalim ti, pubič, lepo, Da si me troštal tak lepo !“ 65, Oj Nežco že k pogrebu neso, Jo v černo perst pokoplejo. Je mati padla črez njen grob, Se je po grobu valjala In vekala, tarnjavala, 70 Solzice svitle točila, Zemljico černo močila, De se v grobu Nežca oglasi: „ Nikar, nikar, mati moja! Le pojte v miru berš domov: 75 Saj bode peršla ura in čas, Da Nežca bom peršla po vasP „ Norčave tiste matere, Ki daleč hčere vdajajo, Ko sim jes vdala Nežico, 80 Preljubo mojo hčerkico, Daleč v deveto deželo!“ 98 . (Gorenjska.) a. Redakcija L V gradu se gospod, gospa Gor in dol sprehajata. Skerb gospej po glavi hodi, Ko pripravlja' se h porodi. 5 Ker veliko ’ma skerbi, Oprašuje, govori: „Kq b’ se znajdel hiter sel, Da b’ po mojo mater šel Notri v deveto dežel, 10 On bi dober ion prejel. Jaz bi dala dober Ion, Dober Ion, aj dvajset kron!“ Gospa tega ne.zgovori, Hitro sel za njo stoji: 15 „ Gospa, kaj mi ukažete, Hitri sel sem, gledajteP Gospa to mu govori: „„Vtergaj ti mi rože tri: Pervi pušeljc jesenja, 20 Mal’ pri nas je veselja; Drugi pušeljc drobnih rož, Mi li imamo v Bogutrošt; Tretji pušeljc žalbeljna, Pri nas je dosti žalega!““ 25 Hitri sel po mater gre Notri v devete dežele. Ko po poti rajžata, Lepo zvonit’ zaslišita. Mati to pregovori: 30 „Zdaj je umerla moja hči P Sel tako ji govori: „Tiho, tiho, mati vi! Naša je navada ta, Aj navada blažena : 35 Ko solnce na poldan stoji, Da povsod lepo zvoni." 98. Zapisal M. Ra vn i kar - P ož e n čan. — Iz VP. I. v Slov. Glasniku IT/. (1861) 69 natisnjena; tam stoji opomnja, daje vzeta iz rokopisa, ki je bil last¬ nina Lovreta Rozmana, kateri je l. 1856. kot lokalist v Pečah v moravski de¬ kaniji umrl. Rokopis je imel naslov: „ Viši pesmi in poljudne popevke I. del“, ter je obsegal 62 pesem, izmed katerih je 29 narodnih. „G. Lovre Urbanija je 158 I. Pripovedne« pesmi 98. b. Kamor daleč prideta, Blizo grada belega. Mati to pregovori: 40 »Zdaj je umerla moja hči! Oblajo noj žagajo, Hčeri trugo delajo. “ Sel tako ji govori: „Tiho, tiho, mati vi! 45 Naša je navada ta, Aj navada blažena: Stole, mize popravljajo, Za botrinjo napravljajo." Prišla sta pod beli grad. 50 V lini gospoda vid’ta stat’, Briše si Černe oči; Mati to pregovori: »Zdaj je umerla hči moja! Polni so gospod solza." 55 Sel tako ji govori: »Tiho, tiho, mati vi! Šli gospod so kuharci dat’, Dim v oči je jel stopat’; Zdaj oči si brišejo, 60 Posušiti išejo." Ko v bel grad prideta, Hčer mertvo zagledata. Mati to pregovori: „Moj Bog, kaj se mi zgodi! 65 Kje si tisti hitri sel, Ki si bil po me prišel?" „Ti si me vodil v deveto dežel, Dober Ion boš zdaj prejel: Jest bom dala dober Ion, 70 Dober Ion, aj, dvajset kron. Ti s’ me troštal prelepo, Umerla nisem jaz zato!" Mati to še govori: »Mati nobena prav ne st’ri, 75 Ki svojo hčer moži tako, Kot sem bila jaz svojo, Notri v deveto dežel: Bog pred časom jo je vzel!“ Mati komaj zgovori, 80 Doli pade, omedli. Duša njena se odloč’, Ker žal’vala je na moč. Oh, kaj žalost ne stori: Kmalo dve gospe umori! b. Redakcija 11. Gospod, gospa oba Po gradu se sprehajata. Skerb’ gospe po glavi hod’, Ker perpravlja se h’ porod’, 5 Ker jo silna skerb mori, Oprašuje, govori: „Kje b’ se znajdel hitri sel, De b’ po mojo mater šal Notri u deveto d’žel? 10 Dobro plačo bi prejel, On ne hodil bi zastojn, Dala bi mu dvajset kron.“ rokopis) po Rozmanovi smerti kupil in je tako nam (Janežiču ) v roke prišel. Pesmi so bile zložene nektere v Ljubljani (1824 — 26), ena v Zelesnikah (13. (/rudna 1827), nektere na Breznici (l. 1820.), ostale pa na Gori.“ Ali je pesem (Redakcija I.) v Glasniku tiskana natančno po rokopisu, ne morem soditi, ker se je rokopis izgubil. Po prepisu iz tega rokopisa pa je tiskana tudi v SPKN- TLI. 38—41, toda z mnogimi izpremembami; razlikuje se ta natisek namreč, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in manj važne ortografične posebnosti, od zgoraj podanega v tem: 1—ti Zdaj gospod ino gospa * Se po grad’ sprehajata. * Ko gospa k porodu gre, * Reče zdaj besede te: * „Vidit mater še željim, * Ker poroda se bojim — 7 bi . . . hitri sil — 8 De — 9 deželo — 11 Jez — 14 Hitri sil 15 vkažete — 16 sil sim — 19 pušelc jesenja] venec jesena — 21 pušeljc] ve- I. Pripovedne pesmi 98. b. 159 Še gospa ne zgovori, Hitri sel za njo stoji: 15 „Kaj, gospa, mi vkažete,. Hitri sel sim, vidite! 11 To gospa mu govori: ,,Tergaj ti mi rože tri: Pervi pušeljc jesenja, 20 Mal’ per nas je veselja; Drugi pušeljc drobnih rož, Mi imamo v’ Bogu trošt; Tretji pušeljc žalbeljna, Dost’ per nas je žaliga.“ 25 Hitri sel po mater gre U devete dežele. — Ko po polji rajžata, L’po zvoniti slišita. Mati tako govori: 30 „Zdaj je vmerla moja hči!“ Sel tako ji govori: „Tiho, tiho! mati vi, Naša je navada ta, Aj navada blažena, 35 K’ šolnce na poldan stoji, De povsot lepo zvoni.“ Kamur deleč prideta, Blizi grada beliga. Mati tako govori: 40 „Zdaj je vmerla moja hči! Oblajo in žagajo, Hčeri trugo delajo. “ Sel tako ji govori: „Tiho, tiho! mati vi! 45 Naša je navada ta, Aj navada blažena, Oblati noj žagati, Sinku zibko delati, Stole, mize popravljat’, 50 Za botrinjo napravljat’." Prišla sta pod beli grad V’ lin gospoda vid’la stat’, Brisat’ si Černe oči. Mati tako govori: 55 „Moja hči je že mertva, Polni so gospod solza." Sel tako ji govori: „Tiho, tiho, mati vi! V’ kuho so gospod dajal, 60 Dim v’ oči jim je nastal, Zdaj oči si brišejo, Posušiti išejo.“ V’ beli grad ko prideta, Hčer mertvo zagledata. 65 Mati tako govori, „Moj Bog, kaj se mi zgodi! Kje si tisti hitri sel, Ki si bil po me prišal? — Vodil s’ me v’ deveto d’žel, 70 Dobro plačo boš prejel: Hodil ti ne boš zastojn, Dala ti bom dvajset kron; Troštal si me sprelepo, Urnerla nisim jez za to.“ 75 Mati še to zgovori: „Mat’ nobena prav ne stri, K’ svojo hčer moži tako, Kakor sim bla jez svojo, Notri v’ to deveto d’žel: 80 Bog pred čašam jo je vzel.“ nec — 22 jmamo — 24 dost žaliga — 25 Hitro sil — 26] Not v deveto de¬ želo — 27] Ko po polj’ popotvata — 28 zaslišita] slišita — 30, 40, 53 vmerla — 31 Sil — 35 K’ — 36 Da — 37 Kadar dalječ p. — 38 beliga — 41 noj] no — 43 Sil — 57 kuharc’ — 67] Ti s’ vodil me v deveto deželo — 69 Jez — 71] Ti s’ tolažil me lepo — 72 Vmerla ... jez — 73 to še — 74 Mat’ — 75 K’ — 76 jez — 77] U deveto deželo — 78 čašam — - 82] Ker je žalost bla čez moč — 83 Oh — 84 vmorl. V natislcu SPKN. je nenavadno mnogo napač¬ nih akcentov. Tudi v podstavi našega natiska (VP. I.) je v v. 3. in 4. najbrž stalo hod’, porod’, kakor res nahajamo v prepisu Pgženčanovem v MP. I. 82 — S6. Pasi se ta prepis od zgoraj priobčenega razlikuje v zelo mnogih stvareh, šteti 160 I. Pripovedne pesmi 99. Mati še ne zgovori, Doli pade, omedli. Duša se od trupla loč, Ker žaPvala je na moč. 85 Oh, kaj žalost ne stori: Naglo dve gospe vmori! Z roparjem množena. 99 . (Iz Bitinja pri Kranju.) Kumara j’ po ganku špran- gala In tako prav’ in govori: „Nesrečni so taki stariši, Ki otroke tak daleč može, 5 Kakor so mene Kumaro, Daleč v deveto deželo! Meni ste pač dal’ hud’ga moža, Hud’ga moža in ravbarja, Ki noč in dan ravba vboge ljudi. 10 Ravno sinoč’ je prišel domu, V en’ roc’ je prinesel belo glavo, V druj’ roc’ pa desno roko, Na roc’ je imel perstan zlat. Ta perstan je pa ravno tak, 15 Kakor je moj’ga bratica, Ki mu ga jest sem šenkala Na žalostni moj’ ohceti.“ K nji je prišel en fantič mlad : »Kumara, napravi se z ma- noj, 20 Se je oženil bratec tvoj.“ Oblekla j’ suknjo višnjevo, Opasala je ketno srebrno, Na glavo j’ djala bahelj zlat. Kadar predeleč pridejo, 25 Tako je rekla Kumara: »Kaj pa v gradu tak zvoni ?“ Tako je rekel fantič mlad: „ V gradu k ohctni maš’ zvoni, Ker se j’ oženil bratec tvoj." 30 Kadar predeleč pridejo, Tako je rekla Kumara: „Kaj pa v grad’ tak tolčejo ?“ Tako je rekel fantič mlad: »Bratcu tvoj’mu skrinj’co ravnajo." 35 Ko prideta v beli grad, Je vidla svoj’ga bratica Brez lepe bele glavice, Tudi brez lepe bele rokice. Kumara j’ segla v varžat, 40 Prinesla je ven zlat cekin: »Vzemi, fantič ti, le-to, Ker si me troštal tak lepo." ga vendar ni za nov zapis, ampak samo za novo redakcijo Poženčana samega, Podajem ga kot redakcijo II. zgoraj pod I). 99. Zapisal Fr. Dolenc. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal prof. Fr. Levec. I. Pripovedne pesmi 100. 16! 100 . (I/ Polhovega grad ca.) Kumara po ganku šprangala. Bele roke prekladala, Očeta in mater kregala: „Ne inožite tako daleč otrok, 5 Kakor ste mene Kumaro! Mene ste dali možu tatu, Možu tatu hrovaškimu: Domu pa pride ob polnoči. Ko človek najrajši spi. 10 Prinesel mi je, oje, glavo, Oje, glavo, desno roko, En zlat prstan ž njo.“ Kumara je prstan gledala: „Ta prstan je pač glih tak, 15 Kak sem ga dala jest moj’mu brat’. Ta prstan je pač prav glih tak, Kakor sem ga jest dala moj’mu brat’ Na vohcetni večer.“ Na dur’ potrka ta najmlajši brat: 20 „Kumara, le hitro gor’ ustan, Tvoj ta najmlajši brat se je oženu!“ Gresta hitro zdaj naprej. „Kaj v Mornem grad’ tak’ mil’ zvoni ?“ „„V Mornem grad’ tak’ mil’ zvoni, 25 Ker nevesto in ženina na¬ pravljajo. ““ Gresta še en mal naprej. — „Kaj v Mornem grad’ tak’ tolčejo ?“ „ „V Mornem grad’ tak’ tol¬ čejo, Kerbratcušpampetdelajo.““ 30 O gresta hitro zdaj naprej, Prideta kje pred Morni grad. Odpret’ jima pride ta stara mat’. „Oh mat’, kaj se tak jokate ?“ „„Jest se tak’ jokam, 35 K’ se neveste k hiš’ bojim. ““ Gresta hitro gor’ naprej, Gor’ v ta zgornji cimerček. Kumara odpre vrata, Vid’la je svoj’ga brata 40 Brez glave, brez glave, desne roke: „Zakaj ste men’ tako legali? Jest bi oblekla ves žimnat gvant, Pa sem oblekla ves Židan gvant! Oj Bog mu daj ta večni mir!“ 100. Zapisal Ivan Vrhovnik. — „Povedala 13. dne maja 1894. I. Spela Slana, omožena v Dvoru št. 3.. rojena v Polhovem gradcu, stara 63 let. Pravila ji je to 2 >esem mati, ki je bila stara nad 70 let ter je mrt-va že krog 30 let.“ — Iz- Vrhovnikovega rokopisa (str. 13 — 15). 11 162 I. Pripovedne pesmi 101, 102. 101 . (Gorenjska.) [Odlomek.] Po cel Verhenki luči ni, K per sam mo Kolani tri gore, K mlado Lenčko možu da¬ jejo. Temu Hrovatu starimo: 5 Moštafe ima do uha. Hlače ima do peta, Oči ima ko lajhtarje, Zobje ima ko šnajcarje. „Bog vasobvari. očka moj! 10 Ce vas na bom več vidila, Sej se bova s’ pismi slišala. Bog vas obvari, mamka moja! Ce se na bove več vidile, Sej se bova s’ pismi slišale. 15 Bog vas vari, sosedjimoji! Ce se na bomo več vidili, Sej se bomo s’ pismi slišali. Bog te obvari, bratec moj! Ce se na bova več vidila, 20 Sej se bova s’ pismi slišala. Bog te obvari, sestra moja ! Ce se na bomo več vidile, Sej se bomo s’ pismi slišale. Bog te obvari, šocel moj ! 25 Dost noči sva skupej spala, Zdaj bova slovu jemala : Jest morem jit iz tega kraja, Znaniga, oh znaniga, D en drugi kraj naznan. 30 Na kraj Hrovata stariga, K’ ima moštafe do uha Inu hlače do peta." Nesrečna nevesta. („jVlla.cis Breda.") 102 . (Iz Kleč na Gorenjskem.) Bredka zgodaj je vstajala. K sebi klicala je mater: „Le sem, le sem, mati moja ! Vam povedala bom nekaj. 5 Sanje so se mi sanjale, Da tri solnca so vshajale: Pervo bilo je rumeno, Drugo bilo je zeleno, Tretje bilo je rudeče. 10 Kaj pomenijo tri solnca ?“ 101. Neznanega zapisovalca. — Vzeta iz VO. XXI. A. 13 — 14- Vsaj' verz se ponavlja. Pisala jo je pravopisa ne zelo vajena roka. Namesto tiskanai stoje v rokopisu te-le oblike: 3 možu] mošu — 8 žnaicarje — 11. 15 vass — 17, 20, 23 s’] z’ — 24 šocel] žocel. Namesto aj piše ai: lajhlarje, žnaicarje. 102. Zapisal M. Valjavec. — Iz „Cvetja slov. nar.“ 1 — 6. Ista pesem je pa tudi tiskana že o Slov. Bdeli II. 2 (1851), 173—174 (Ut); primerjati nn I. Pripovedne pesmi 102. 163 „„To pomenijo tri solnca, Da boš suknje tri imela: Perva suknja bo rumena, Druga suknja bo zelena, 15 Tretja suknja bo rudeča. * “ „Kdo bo meni kupil suknje ?“ „„Kupil bo jih oče tebi."" Bredka šla je v line gornje, Gledala je v polje ravno. 20 Kaj je vidla v polju ravnim, Kaj na polju mergoleti? „Le-sem,le-sem, mati moja! Vam bom nekaj pokazala: Ali so všenični klaski, 25 Ali biseri so zlati, Ali je pa silna vojska?" „„Niso ne všenični klasci, Niso biseri ne zlati, Tudi ni to silna vojska: 30 Svatje so, po tebe gredo. ““ „Kdaj ste me pa omožili?" „ „Ko smo v zibki te takali.“ “ Svatje pod bet' grad pri¬ jezdijo. Bredka tak je govorila: 35 „Kaj vam pravim, stara- šina! Kteri je pa moj najljubši ?“ Odgovori starašina: „„Tisti je pa tvoj najljubši. Ki sedi na belim konju. 40 Mu podala belo roko, Vzela je slovo od mater: „Vidile se več ne bove, V pismih slišale se bove." Zdaj premočno mi zderčijo, 45 Da ferči spod nog jim ogenj. Kamor daleč priderčijo, Tje do merzlega studenca. Bredka ravno žejna bila, Še je rekla, govorila: 50 „Kaj ti pravim, ti moj ženin ! Jaz sim ravno močno žejna, Stojimo, da se napijem!“ Bredka s konja se spustila, V serce se ji meč je vsadil. 55 Še je rekla, govorila: »Odreži mi košček krila, Da mi rano boš zavezal!" Govori tako ji ženin: »Škoda ga odrezati je, 60 Vrezano je od zlafga kosa." Še je rekla, govorila: „„Sej ga nisi ti mi kupil, Kupil mi ga je moj oče.““ Ženin rane ji zaveže. 65 Spet premočno mi zderčijo, Da spod nog ferči jim ogenj. Stara mati gre naproti, Tako reče stara mati: „Kaj ti pravim, ti nevesta, 70 Kaj si tako v lica bleda ? Karkol’ leze ino grede, Od lepote tvoje vede!" Še je rekla, govorila: „Tud vi bi lepi ne bili, 75 Tudi vi bi bledi bili, K’ vam bi tol’ko kervi steklo, Kohkor je je steklo meni. Karkol leze ino grede, Od hudobe vaše vede!" 80 Spet premočno so zderčali, Da spod nog je ferčal ogenj. Kamor daleč priderčijo, Tje do ženinov’ga grada. je bilo dano tudi Valjavcev rokopis in njega prepis, ki ga je hranil Miklošič (93). St in 33 se od podanega natiska razlikujeta, ne glede apostrofov in na¬ glasnih znamenj, v tem: 6 33 De — 13—15 manjka v St in 93 — 24 St klasci — 27 ne . . . klasci] 23 to . . . klaski — 28 Niso] 23 Ino — 30 23 grejo — 32 omožili] 23 možu dali — 30, 38 23 narljubši — 37 23 manjka — 44 23 mi zder¬ čijo poleg so zderčali — 4-5 23 De spod nog ferči —. 46 23 deleč — 47 23 mer¬ il* 164 I. Pripovedne pesmi 103. Tak ji ženin je govoril: 100 85 „Bredka, to so tvoje hiše, To je tvoj grad belo zidan, V gradu tvoja svitla izba! “ Še je rekla, govorila: „„Kaj mi bodeš vse to kazal! 105 90 Pelji me na belo postijo, De si malo bom počila; Ti postoj mi pa pri durih !““ Tak je rekel in govoril: „Kdaj pa jaz prišel bom k 110 tebi ?“ 95 Še je rekla, govorila: „„Ko bo tretja ura v noči, Takrat pridi ti le k meni!““ Ženin stal je še pri durih. 115 Je poslušal mlade Bredke. 103 . (Iz Ledin v idrijskih lirikih.) Breda vstane, ko se dan zazori. Se sprehaja sem ter tje po dvori. Si odperat ide gornje line, Ide gledat doli na ravnine. 5 Ko po ravnim polji se ozira, Vidi, kak' se tam meglica zbira: „Ljuba mati, urno mi vstanite, Ljuba mati, ročno mi zložite. Al meglica ta je od vodice. 10 Al meglica ta je od gorice, Al oblak je toče hudourne, Izpod neba zgnan od sile burne?" zliga — 49, 52 58 manjka — 55] 58 Tak je Bredka govorila — 60 5!l 58 j’ 61] 58 Bredka tak je g. — 04—65 in 69—70 58 manjka — 73] 58 Tako go¬ vori ji Bredka 75 58 manjka — 76] 58 isto, a zraven tudi Ko bi toTko kn prelili — 77 21 Kolikor — 81 58 De — 88 58 manjka — 94 S jez — 95, 97 23 manjka — 99] 23 Mi poslušal mlado Bredko — 100 v] 58 z — 105 58 Povi — 106 58 De — 113] 58 On se čez njo je n. — 116] 58 Jez umeri bom zavolj tebe. 103. Zapisal Rodoljub Ledinski (A. Žakelj). — Iz KV. V. 76 — 60- Natisnjena natančno po tem natisku, razen: 5 ravnim — 6 Vidi — 107 strešica— 12 j jela — 149 reče — 180 pokapali. Pesem je močno prenarejena, kakor se kaže, celo Vzela v roke persten zlati, Ga po izbi potočila, Še mu tak je govorila: ,,Pojdi, pojdi, persten zlati, Tje do mojih starih mater, Povej, kak godi se meni: Da ne bodo hčer možili. Pa ne sveta jih prašali!" Ženih komaj je pričakal, Da je tretja ura v noči. Odpre izbo, grede k postlji: Bredka mertva je ležala. Je ležala v kervi černi. Ženin čez njo se naslonil, Pri ti priči dušo pustil: „Ti si umerla zavolj mene, ■Jaz umerjem zavolj tebe!“ I. Pripovedne pesmi 103. 165 Skerbna mati urno perspešila, Tak je svoji hčerki govorila: 15 „Ta meglica ni ne od vodice, Ta meglica ni ne od gorice, Tud oblak ni toče hudourne, Izpod neba zgnan od sile burne: To je sapa turških konj meglena, 20 Ki jih polna je steza zelena. Turki po-te jezdijo! — Aj, Breda! Ne prihajaj mi tak silno bleda!“ Od strahu je Breda obledela, Od britkosti skbraj omedlela: 25 „Kaj vas prosim, mila moja mati! O, nikarte mene Turku dati! Kaj počet’ mi bo, nevesti ptuji! Turk je hud, in njega mat’ še huji; Kar po zemlji leze ino grede, 30 ;Od hudobe nje kaj pravit’ vede: Osem žen je sinu že vmorila, Tudi mene bi vmorit’ vtegnila! 'Strupa mi bo v vinu napivala, Strupa mi bo v kruhu ponujala." 35 „D6bro me poslušaj, hčerka moja! Kaj ti pravim, skerbna mati tvoja: Ko ti huda taša bo napila, Bodeš vino ti na trato zlila, Al ga zlila boš na skalo sivo, 40 ’Z ktere kuha apnar apno živo. Ko ti bode kruha ponujala, Ga šenčtu mladimu boš dala.“ Mlada Breda se zajoka huje, Materi še tako beseduje: 45 „Ko mi bote balo nakladali, Nakladali, v skrinjo jo spravljali. Šlarasto mi pečo zgor denite, Jo verh vsiga blaga položite, Peče bodem najpred potreb’vala, 50 2 njo si serčne rane zavezvala." v pesniški meri, in nikakor nima tistega narodnega duha, ki se navadno išče v nji. Bleiioeis je v Novicah, kjer jo je 1.1853. .(XI.) na str. 21., 22., 25., 20., 29. in 30. s prelogo An. Gr ima ponatisnil in sicer s karakterističnima izpremembama: 95 imel (za kušvul), 172 bil (za spal) in pa z nekimi manj važnimi predrugačbami, pristavil to-le za tedanji čas značajno opomnjo na str. 21.: „ Verli rodoljub gosp. A. Ž.(akelj) jo je slišal prepevati od stare svoje matere na Notranjskem in si 1G6 I. Pripovedne pesmi 103. Mlada Breda dalje govorila: „Kaj še pravim vam, vi mati mila ! Kadar bojo Turki perjahali In raz konja na tla poskakali. 55 Jih vi gor za mizo posadite. Jih gostite, dobro napojite! Ko si bojo jeli napivati In po mladi Bredi vpraševati, Takrat, mati, po-me vi pošljite, 60 Takrat hud’mu Turku me peljite .“ Ko je mati balo nakladala, Nakladala, v skrinjo jo spravljala, So že turški svatje prijahali, In raz konje na tla poskakali. 65 Mat’ jih je za mizo posadila, Jih gostila, dobro napojila. Svatje so si jeli napivati, Jeli so po Bredi vpraševati. Urno mati po njo je poslala, 70 Hud’mu Turku jo je pripeljala. Gor za mizo so jo posadili, Ž njo za mizo drago vince pili. Mladiga še pripeljajo konja, Ki je urn, ko verh gora postonja. 75 Nanj mi mlado Bredo posadijo In po ravnim polji proč zderčijo, De se dela gosta mi meglica, Oj meglica, turških konj sapica. V diru se mi Bredin konj spotakne, 80 Se spotakne, se mu sedlo zmakne. V sedlu je bodalo skrito bilo, Bredi se je v srce zasadilo! Mladi ženin berz’ga konja vstavi, Konja vstavi, svojim svatam pravi: jo je zapisal ter nekoliko olikano visoko čislani „Kranjski čbelici“ izročil, ktera jo je zraven tnnogo drugih lepih pesem e 5. zvezku na svetlo dala. Da jo je gosp. Z. nekoliko olikal v besedi, brez da ji bil le trohice mičnega narodskega duha vzel, zasluži veliko hvalo, ker to je po mislih veljavnih mož pravi način, po kterim naj pridejo stare pesmi našega naroda na dati, da se pervo zaveržejo vse, ki so „ostudnega brenkadrugo, da se izvoljene olikajo v pesniški besedi, kjer je potreba, Ko je bil zadnjikrat naš mojster pevcev — Koseski — v Ljub¬ ljani, smo se o tem pogovarjali; ko nam potrebo take olike, ki pa se ne dotakne cveta narodskega duha, dokazuje, nam reče na zadnje: „Kaj mislite, da h bile Serbske narodne pesmi toliko slavo po vsem svetu dosegle, ko bi jih ne bil I. Pripovedne pesmi 103. 167 85 „To m’ je huda mati naredila! Osem žen mi je že pomorila! Še deveto mi vmoriti hoče, Brez katere ni živet’ mogoče!" Mladi ženin dalje beseduje, 90 Svdj’mu mal’mu hlapcu ukazuje: „Kaj ti pravim, urni hlapec mali! Sedlice popravi Bredi zali." Hlapec začne se'izgovarjati, Ženinu se začne ustavljati: 95 „Kdor kušval bo Bredo drev in davi, Naj ji tudi sedlice popravi!“ Mlada Breda kliče žen’na k sebi: „Kaj jaz pravim, mili ženin, tebi: Hiti skrinjo pisano odpreti, 100 Hiti pečo šlarasto ’z nje vzeti! Ž njo si bodem rano zavezala. “ Beseduje še mi Breda zala: „Pdvej meni, ženin serca moj’ga, Je li deleč še do grada tvoj’ga?“ 105 „Molči, molči, moja draga Breda! Sej že nama grad naproti gleda, Sej se vidi strešica že zlata, Sej se vid’jo že sreberne vrata." Še čez ravno polje v dir derčijo, 110 Kakor v zraku tičice letijo, De se dela gosta mi meglica, Oj meglica, turških konj sapica. Ko so v beli grad mi prijahali, In raz konja na tla poskakali, 115 Jih je taša v dvoru prieakVala, Mlado Bredo je ogovarjala: „Kar po zemlji leze ino grede, izdajatelj njih — Vuk Stefanovič — olikal, kjer je potreba bilo ? Zatega voljo ne zgubi pesem celo nič svoje notranje vrednosti, postane le še prijetniši, ilahnejii.“ Vernemo se po tem ovinku nazaj k naši „Bredi“. Ko je gosp. Dježman) v „Novicah“ od Anastazia Griina v letu 1850 v nemškem jeziku na svetlo dane slovenske pesmi pod naslovom „ Volkslieder aus Krain“ s pohvalo pretresal, ktera gre krasnemu prevodu, je obžaloval, da preslavni pesnik, kteregu Krajnci s ponosom svojega rojaka imenujemo, ni prestavil tudi „Brede,“ ktera je — kakor pravi gosp. D. na 202. str. — tako lepa, da ji skoraj ni para, in ktero je nek učen rodoljub na Notranjskem iz ust stare matere zapisal in blezo po¬ zabljeno smerti otel. Anastazi Griin je spolnil to željo, je razglasil nemškemu 168 I. Pripovedne pesmi 103. Od lepote tvoje pravit’ vede; Vonder nisi tak cveteč’ga lica, 120 Kakor gre od tebe govorica." Zdaj je Bredi jela napivati, Ji pogače jela ponujati: „Če boš pila vinčice rudeče, Boš imela lice bolj cveteče ; 125 Ge pogačo bodeš pokušala, Boš pa polta beliga postala." Mlada Breda vinčica ni pila, Na zeleno trato ga je zlila, In ga zlila je na skalo sivo, 130 ’Z ktere kuha apnar apno živo. Trata se je v migljeju vsušila, V migljeju se skala razvalila. In pogače da šenetu jesti, Al razpoči šene se na mesti! 135 Breda je pa taši govorila: „Kaj vam pravim, taša vi nemila! Kar po zemlji leze ino grede, .Kaj hud6be od vas pravit’ vede; Pa le vender tol’ko ne, oj taša! 140 Kolikoršna je hudoba vaša. Osem žen ste sinu že vmorila, Tudi meni strupa ste napila, Ste v pogači mi ga ponujala." Tak je Breda sv6j’mu m&žu djala: 145 „Kaj ti pravim zdaj, moj ženin mladi! Kje je moja hramba v tvSjim gradi ? Kje je meni spavnica odbrana? Kje je meni postelja postlana?" Huda taša pravi ino reče: 150 „To pa meni v glavo iti neče, De b’ imeli pri nas to navado, Ko nevesto pripeljajo mlado, De b’ po spavni hrambi poprašvali, Posteljo de bi ogledovali, — svetu tudi to mično cvetlico domovine svoje in jo na svetlo dal v spoštovanem teržaškem časopisu „Illustrirtes Familienbuch des osterr. Lloyd.“ — Šebolj raz¬ blinjena je Žakljeva redakcija v Bleimeisovem Koledarčku ‘za l. 1856.; prim o tem popolnoma prikladne opomnje prof. Kreka v spisu ,.Nekoliko opazelc o izdaji slov. nar. pesni“ (Listin IV. 105—107). I. Pripovedne pesmi 101. 169 155 Ampak taka je navada naša, De nevesta za ognjiše praša!" V spavnico jo mladi ženin pelje, Ji pokaže postelje dve. bele. V posteljo se mlada Breda vleže, 160 Urno serčne rane si odveže. V zadnjič še spregovori in pravi: „Teci, teci, serca vir kervavi! Materi te ljubi bom poslala, Materi te dragi v spomin dala: 165 Nič več vid’la me ne bo na sveti, Slišala de b’ saj od mene peti!" Še se mladi ženin mi zajoka, Se zajoka milo in zastoka: „Kaj vam pravim,,huda mati moja, 170 Bog vam daj življenje brez pokoja ! Žen devet ste že izbrala meni, Ali spal še nisim pri nobeni! Tu pri Bredi hočem pa zaspati, Nikdar več od Brede nočem vstati ! a 175 Huda taša gor in doli hodi, Od huddbe se ji glava blodi: „Kaj vam pravim, vi sosedje, bratje, In vam drugim, ki ste m6ji svatje! Ženitvanje ste vi pričakvali, 180 Bodete pa zdaj ju — pokopali!" 104. Zapisal St. Vraz. — Iz V O. XIX. L. 80 (38). Namesto v. 9—10 je tudi brati: To pa meglica se ne kadi, * To se v ogledi ti pelajo, a to se je izbrisalo in spodaj sta se napisala zgoraj podana verza. Pri 34. v. je za na- bodnola s svinčnikom pripisano nateknola, v v. 36. pa je njo popravljeno v jo. Vraz jo je tiskal v NPI. 50—53 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja ': 1 ganjki — 5 Hibi — 6 poli — 7 preljuba Anjčika] preluba moja či — 8 To pa] Po poli — 9 pa mi] ti ne — 11] V ogledy se tebi pelajo — (Iz ljutomerske okolice.) Anjčika po ganjgi šetala, Na visoke linje gledala, Na visbke linje gledala, Sivo meglico zagledala: 5 „Oča, oča, ljubi oča moj, Po polji se meglica kadi.“ „„ Anjčika, preljuba Anjčika, To pa meglica se ne kadi; 170 I. Pripovedne pesmi 10B. To pa mi je nikša meglica, 10 To je sama konjska sapica. To se v ogledi ti pelajo, Turskega čara najmlajši sin.““ „Ne dajte me, oča, v turski kraj!“ „ „Nikaj, nikaj, moja Anjčika, 15 Tam boš se po gradi šetala, Srebro no zlato prebirala. ““ „Zlodi naj vzeme turske gradi. Vse turske gradi, žolte zlati!“ “ Kočije se v dvor postavlajo, 20 Bele ruhe se prestirajo, Bele ruhe se prestirajo, Kupce vina se natačejo. „Hala, hala, ljubi oča vi! Jel nam date Anjčiko al ne ? “ 25 „„Jaz sem Anjčiko vam obeča, Pa vam tudi taki bom njo da.““ Kupce vinca se natačejo, Mladoj Anjčiki napijejo. Gostje v kola se nalagajo 30 No se v druge kraje pelajo. Ženihi klobučec dol opa, Sneha po klobučec segnola, Sneha po klobučec segnola, Na svetli meč se nabodhola. 35 „Hala, hala, moji hlapčeci, Pelajte mi Anjčiko doino!“ To na peldo oči, materi, Ki tak daleč deco ženijo. 105 . (Iz Frama na Štajarskem.) Leži, leži ravno polje, Prek polja leži cestica, Prek polja leži cestica, Za cesto stoji beli grad 5 Notre stanuje žlahtni gospod, Žlahtni gospod, žlahtna gospa, Njidva pač imata lepo zvert. 12 Turskega čara] Čara turskega — 13 turski kraj] Tursko ni — 14 moja Anjčika] Anjčika moja či — 17 zeme turske grady — 18 turske grady, žute zlaty— 20, 21 ruhe — 22 Kupice vinca — 23 liibi — 24 ne] ni — 25 Ja — 26] Pa vam jo bom tildi taki da •— 27 kupice — 28] M. A. napajajo — 29 se v kola] v kola se — 30 druge] dalne — 31] Ženihi je klobučec dol opa — 32, 33] Sneha je po klobučec segnola — 34] Svetli nož v serce zabodnola — 35 moji hlapčeci] mladi hlapčiči — Za 36. verzom sta dva vtaknjena: Hlapci so hitro genoli, * Mertvo v beli dvor perpelali —38 ženijo] oženi. — Melodijo podaje Kuhat IV. št. 1544; načrt melodije pak se nahaja tudi v VO. XIX. L., namreč: 105. Zapisal O. Caf; pela Marinka Babnica. — Iz GO. III. 26 — 21- t- » I. Pripovedne pesmi 106. 171 Prišel ji je v svate turski car, Prišel ji je v svate turski car: 10 „Le h^laj, le holaj, žlahtni gospod, Le daj mi, le daj mi ti svojo zvert, Le daj mi, le daj mi ti svojo zvert! Ge mi je ne daš no mi je ne daš, Vse ti pobijem, kar kolj imaš, 15 Vse ti pobijem, kar kolj imaš!“ „„Le holaj, le holaj, mlada zvert! Prišel ti je v svate turski car, Prišel ti je v svate turski car! “ “ „Če mi je ne daš, no mi je ne daš, 20 Vse ti pobijem, kar kolj imaš, Vse ti pobijem, kar kolj imaš! Le mi daj, le mi daj, ti svojo zvert, Pak ti raj pustim, kar kolj imaš, Pak ti raj pustim, kar kolj imaš! “ 25 Prišel je uže s kočijo taj. Zvert uže v kočijo sedala, Je lepo Boga prosila: „Bog mi daj na Kranjskem umirati, Nikolj na Turskem hoditi!“ 30 Peljasta se majheni čas, Zvert uže pak glava boli, Pri njenem serdcu zdravja ni. K nje je uže stopil turski car: „Le holaj, holaj, mlada zvert, 35 Kaj te li glava še boli ?“ „ „Mene le močno glava boli, Pri mojem serdcu zdravja ni.“« Peljasta sg še majheni čas, Zvert je začgla umirati, 40 Zvert je začgla umirati. Sel je k njej turski car, Ona je uže tiha bla, Ker je pri priči mertva bla. 106 . (Iz Frama na Štajarskem.) Le leži mi, leži ravno polje,. Prek polja mi leži cestica, Za cesto mi stoji uže beli grad. Notre stanuje žlahten gospod, 5 Žlahten gospod no žlahtna gospa. Gospa se je zgoda vstajala, No s§ je belo umivala. Gledala je dol v ravno polje, Po polju uže pa vse drobno grg: 10 „Ali so beli bojaki, Ali sq svati Židankovi? 1 * „Le holaj, le holaj, žlahten gospod, Žlahten gospod no žlahtna gospa! Dajta mi svojo Brajdico, 100. Zapisal O. Caf; pela Marinka Bobniča. — Iz CO. III. 33■ — 34. 172 I. Pripovedne pesmi 107. 15 Vsej sta mi jo uže obetala. Da sta jo v pisani zibiki zibala." Le poklical je gospod svojo dčer: »Holaj, le holaj, ti Brajdiča! Ali bqš pa vzgla Židanka ?“ 20 „„Le hola, le hola, oča moj, Oča moj, le mati vi! Ne davljite, ne davljite me Židanku. Židanko pa uže ima ljubice tri, S vsemi tremi uže sineke ima! 25 Ce me bqte dali Židanku, Pa mi škrinjq naložite Dve versti belih plaht, Tri verste pak žalosti."“ Peljali so se uže majhen čas, 30 Pehnol je Židanko, je pehnoi Brajdicq z mečem v desno stran. Tam sq uže plahte tergali, Ker so Brajdi rane vgzali. Te sq jq peljali na Židankov dom : 35 »Holaj le, holaj le, mati moja! Gde je pak svetla kamrica, Tude bela postelja?" „ „ Pri nas uže pa ni taka šega, Da bi prašali po svetlih kamricah, 40 Po svetlih kamricah, po belih posteljah. Pri nas je uže šega taka: Prašajo po černih kuhinjcah. Tude po konjskih hlevecih. “ “ Pervo krat petelin zapel, 45 Židanko uže h Brajdi glgdaf šel: „Hole, Brajdiča ti moja, Ali tg uže glavica boli?" Drugikrat je petelin zapel, Židanko je h Brajdi glgdat šel. 50 Kri ga je na pragu srečala, Tekla v devgtq deželo K njeni ljubi stari materi. To bodi vsaki materi v nauk, Ktera da daleč svojo dčer možu. 107 . (Kranjska.) „Boš li, gospodičina, Vzela kralja španskiga?" „„Nočem ga nobeniga, Tud’ ne kralja španskiga! 5 Kdaj ste mene vi možil’, Kdaj brez mene pervolil’ ?““ „K’je zastavljen bel grad bil, Tebe smo ta čas možil’." »Kaj ti pravim, hči moja, 10 Po te prit’ glej ženina!" „„Ah kaj pravim, mat’ moja ! Ni me misel do moža. Grem v’ svitlo kamrico, V’ sv6jo belo postljico. 15 Vi recite pa tako: Hčerko najdete bolno. “ “ 107. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. I. 89—92. Zapi¬ sovalec je oiividno marsikaj izpremenil, ker je pesem porazdelil v štiri- vrstične strofe. I. Pripovedne pesmi 108. 173 Tak’ mi ženin govori: „Kak je bolna vaša hči, K’ je rudeča kakor kri? 20 Prazni zgovori so ti!“ „Kaj vam pravim, mati, še? K’ skrinjo mi nakladate, Zgoraj tank šljar denite, Pervi prišal bo v’ roke.“ 25 Skrinje mat nakladala, Zgoraj tank šljar devala. — Rajža kmalo je prišla, Kjer teče voda Donava. 'Ko z’ nevesto perjezdijo 30 Kje na vodo Donavo, Šoln ji pade iz noge, V globoko vodo gre: „Kaj ti pravim, drug ti mlad, Pojdi solen mi pobrat.” • 35 „„Naj ti solen gre pobrat, Kdor bo h’ tebi hodil spat! “ “ Z’ konja drug se zaluči, Svetli meč se zaberni, V’ gospodično zasadi, 40 Kri od serca ji puhti. „Kaj ti pravim, drug ti mlad! Hiti šljar mi ’s skrinje dat’: Rane hočem zamašat, Frišno kri si ustavljat.” 45 Drug u skrinje malane Nji po tanki šljar še gre. Gospodična si ga de, De se rane zamaše. Deleč so perjezdili, 50 V’ deveto dežel prišli. Mati tamkaj reče nji: „Vsi se čudijo tebi! Kdor od tod so ’z doma bli. Pravjo, kak si lepa ti. 55 Menim, de so vsi slepi, Per tebi nič lepga ni.“ „„0 kaj pravim, mat moja, Kje je svetla kamrica Ino bela posteljca, 60 De bom jez počivala ?““ „To nevesti ni lepo, Ge skerbi za posteljo; Iš’ posodo si svetlo, De postrezaš drugim ž’njo!“ 65 Gospodičina dobi Kamrico, de v’ nji leži; Nji se rana odmaši, De ji vteče frišna kri. Ženin gre v’ kamrico, 70 Vidi belo postljico, Gospodično v’ nji mertvo, Rekel sTota je tako: ..Stokrat smili se Bogu, Devetkrat sim h’ poroki šal, 75 Žene vender ne imel!“ Dol je padel, bil mertev. Srečna nevesta. 108 . (Kranjska.) Še je šla deklica po vodo Srečala jo je Marija, In se milo jokala. Lepo jo je uprašala: 108. Zapisal M. Ravni kar - Pože nčan. — Is MP. III. 10—12. Rav¬ nikar jv je še dvakrat prepisal, v MP. I. !J3 — 95 (21) in VP. V. 131—133 (23), 174 I. Pripovedne pesmi 108. 5 „Kaj je tebi, deklica, K’ se tako milo jokaš ?“t „„Kaj b’ se milo ne jokala! K’ so mati mene možili, Sveta me niso vprašali, 10 Le-tmu devetmu kralju V’ le-to deveto deželo, K’ jih je devet umoril, Mene bo to deseto. ““ Še jo je lepo Marija podučila: 15 „K’ te bodo tje peljali, Nikar ne pij, nikar ne jej, De ne boš jutrine zapila, Ne jutrine zajedla. Ko ti bodo napijali, 20 Se okoli zaberni, Pa venar v’ bokal verzi. K’ te bodo spat peljali, Nikar ne hodi pred spat, De si boš sama posteljo pre- stlala: 25 Notri boš našla pisan’ga gada, V’ rudeči kapci pokritiga, V’ pisanim povojci povitiga." Še je deklica vse to storila. K’ so jo tje perpeljali, 30 Ni pila in ne jedla. Ko so ji napijali, Se je okol zabernila, V’ bokal pa venar vergla. Ko so jo spat peljali, 35 Ni šla pred spat, De si je sama postljico pre- stlala. Notri je našla pisanga gada, V’ rudeči kape’ pokritiga, V’ pisanim povojci povitiga. 40 Še ji je mati rekla: ,,Kdo te je, zlodja, to nava¬ dil ?“ „„Mene ni zlod’ navadil, Mene je Marija navadila: Ko sim šla deklica po vodo 45 In sim se milo jokala, Srečala me je Marija Ino me lepo podučila.““ Ženin pa tako prav’: „ Devetkrat sim per altarji stal, 50 Pa nisirn per nobeni spal! Hvala bodi zdaj Bogu Ino tud’ Marij’ zato, Ko te je lepo podučila!" a s temi predrugačbami: 4 91 vprašala, 4) Lepo je vprašala — 7 58 bi — 8 33 mene — 10 V’ le-to] 31 33 V’ to — 17 93 juterne — 30 93 zaoberni — 34 93 postijo — 25 33 pisaniga — 27 21 povojcu — 32 21 93 zaobernila — 33 91 93 vi¬ nar — 38 9193 Kapci — 44 2193 K’ — 48 pa tako prav j 9( je pa tako djal, 93 je tako djal — Za tem verzom ima 93 še tega: „Vsmili se vender Bogu! — 52 tud’ Marij’] 93 Mariji tud — 53 Ko] 21 93 K’. Tiskana je ta pesem v SPKN. IV. 57 — 59; ta natisek se, ne glede na naglasna znamenja in apvstrufe, razlikuje od zgoraj podanega s temi predru¬ gačbami: 7 bi - 8 mene mati 9 manjka — 10 Le-lmu devetmu] Develiniu — 11 V’ le-to deveto] V deveto — 13 bo to] bo — 17, 18 jutrinje —23 bodi pred] hodi — 24 postljala — 20, 38 kapici — 27, 39 povojcu — 29 jo . . . po¬ peljali — 30 ne] ni — 31 napijali] ponujali — 37 pisaniga — 48 tak pravi — 49 pri altarju — 50 pri. I. Pripovedne pesmi 109. a, b. 175 109 . (Iz predvorske fare.) a. Redakcija I. „Sim se s’rota omožila, Bolj’ bi b’lo, de b’ se ne bila: Nimam oča, nimam mater’, De bi kaj me podučili. “ 5 Komej to je 'zgovorila, Marija za njo je bila: „Jez bom tebe podučila. Ko bi tvoja mati bila. Ta, ki boš ga ti uzela, 10 Je imel žena devet že. Vse mu mati pomorila, Pa bi tudi tebe bila, Če b’ te jez ne podučila. Ko te bojo k’ hiš peljali, 15 Prot prišla bo huda taša; Bo prinesla polno kupo, Polno kupo želča, strupa. Zli ga na zeleno travo, Zli ga tje na trdo skalo: 20 Trava se bo posušila, Skala se bo razpočila. Preden pojdeš spat u postijo, Vzemi v roke gnojne vile, In premeči vse blazine: 25 Not boš nešla zvito kačo, Ko bi mlado dete imela." Kadar so jo k hiš peljali, Prot prišla je huda taša, Je prinesla polno kupo, 30 Polno kupo želča, strupa. Zlila ga v zeleno travo, Zlila ga na trdo skalo: Trava se je posušila, Skala se je razpočila. 35 Preden je šla spat u postijo, Vzela v roke gnojne vile, Premetala vse blazine: Not je našla zvito kačo, Ko bi mlado dete imela. 40 Kliče k sebi svojga žen’na: „Sej še nisva skupej spala, Pa že mlado dete imava." Tak je rekel njeni ženin: „To storila huda taša, 45 K’ jih je devet umorila, In bi tudi tebe bila, Ako sama te Marija Ne bila bi podučila.' b. Redakcija II. „Srota sim se omoživva, Bolj’ bi b’o, de b’ se na biwa: Nimam voča, nimam mater, De bi me kej podučili!" 5 Komej je to ’zgovoriwa, Že j’ za njo Marija biwa: „Jest bom tebe podučiwa, Kit bi, toja mati biwa. Ta, ki ti ga boš uzewa, 10 Je žena devet, jbmu že, Pa je mat’ vse poinorivva, Pa bi tudi tebe biwa, Če ,b’ te jest na podučivva. Gdbr te bojo k šiš’ peljali, 15 Prot pršwa bo huda taša, Bo prnesvva povvno kupo, Po wno kupo žo wča ’n siru pa. 109. Zapisal M. Valjavec. — Redakcija a je u Valjavčevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič; redakcijo b pa je v Kresu IV. 235. objaoil Valjavec sam. 176 I. Pripovedne pesmi 110. Zli ga na zeleno travo, Zli ga če na trdo skawo; 20 Trava se bo pošišlvva, Skawa se bo rr>spočlwa. Predin pejdeš spat u posfljo, Vzemi v roče gnojne vile, Jin premeči vse bwazlne: 25 V njih boš nešwa zvito kačo, Kit bi vmadi dete jrnevva/ Gdir so jo h šiši peljali, Prot pršwa je huda taša, Je prneswa powno kupo •10 Powno kupo žowča ’n strupa. Zllwa ga j’ v zeleno travo, Zlliva ga j’ na trdo skawo: Trava se je pošišlwa Skawa se je razdroblwa. 35 Predin je šwa spat uposfljo, Wze\va j’ w roče gnojne vile, Premetawa vse trvvazine, V njih je nešwa zwito kačo, Kit bi vmadi dete jmewa, 40 Kliče k sebi s6jga žen’na: „Sej še nls\va vkupej spavva, Pa že vmadi dete jmavva’/ Tok je reku zej ji ženin: „To je st’rlwa huda taša, 45 K’ jih je devet umornva. Jm bi tudi tebe blwa, Ki ne blwa podučlwa Sama te Marija bl\va!“ 110 . (Iz Krope na gorenjskem.) „Jaz sem se sirota omožila, Pa b’lo boljši, ko ne bi se bila. Nimam oča, nimam mater, Da bi me kaj podučila/ 5 Komaj je to izgovorila, Je že Marija pri nji bila. Tako jo je podučila, Kakor bi njena hčerka bila: „ Ko bodo tebek poroki peljali, 10 Notri bo prišla huda taša. Okol se bo prilizovala, Zlato kupo napijala. Vzemi ti v roke zlato kupo, Vli jo na sivno skalo 15 Ino na zeleno trato. Trava se bo vsahnila, Skala bo na vse kraje počnila. Kadar bode tebe v belo post- ljico peljala, Vzemi ti gnojne vile, 20 Ja pretres’ polštre in bla¬ zine : Notri boš dobila eno povito kačo, Ja, kakor eno mlado dete/ „Le gori, gori moj ženin, Midva še nisva nikol skupaj spala, 25 Pa že mlado dete imava/ „Jaz nisem tebi tega naredil. To so naredila stara mati, Ki so jih umorili žen devet: Ti bi bila že deseta, 110 . Zapisal Rad. Pozni k; pela Mica Štular. — Iz rokopisa Nh 158 — 160, ki ga hrani Matica. V rokopisu je v verzu 16. in 17. (pač po pomoti' pisano je namesto bo. Pesem je očividno samo odlomek; v drugem, pozabljenem delu je pač stalo po pravici je. 1. Pripovedne pesmi 111. 177 30 Ko ne bi te bila Marija pod¬ učila." O dekliči, kadar se bote možili, Mariji se priporočite, Ona vas bo podučila, Ravno tako, kakor bi njena hčerka bila. 111 . (Iz ljutomerske okolice.) K Neži prijahali Edni vogledniki, Edni vogledniki Z devete dežele. 5 Ona pa si ide K svojoj staroj kurni, K svojoj staroj kumi No si jih popita: „Kaj pa bi včinila: 10 Jel bi se ženila, Jel bi se ženila, — Al se ne b’ ženila?" „„Zeni se, al pa ne, Ženi se, al pa ne: 15 Čem te podvučiti, Kak se maš ženiti. Da do te prpelali V deveto deželo, Piti do ti dali 20 Strupa no čemera; Piti do ti dali Strupa no čemera: Ti pa si ga nagni. Ali ga ne popil"" 25 Njo so prpelali V deveto deželo, Piti so njoj dali Strupa no čemera. Ona ga nagnila, 30 Na trato ga vlila, Na trato ga vlila — Trata posehnola. „Oj nesrečna kuma, Tvoja stara kuma, 35 Da te podvučila — Kak se maš ženiti! Me la sem devet sneh, Vseh devet se vmor’!a; Tebe pa ne morem, 40 Al boš ti zdaj mene!" 111. Zapisal St. Vraz. — Iz V O. XIX. M. 90 (38). Vraz jo je pozneje prepisal še enkrat. Ta prepis ( V0. 1. 34) se od prvotnega zapisa razlikuje v tem: 1 prijahali] so prijahali — 2, 3 Edni] Mladi — 7] Svojo staro kumo — 8 No si jih] Tak lepo — 9 pa bi] bi, kuma, — 12 bi — 13, 14] Luba moja draga, * če se češ ženiti — 20, 22, 28 Strupa] Gifta — 24] Ali mi ga ne zpij 25 Jo so — 27 joj — 29 nagnola — 30] Ali ga ne zpila — 31 gaj ga je — 32] T. je posehnola — 35 le] te je -. 37 sneh — 38 vmorila — 40 Al] Te. Po tem drugem prepisu jo je potem Vraz tiskal v NPI. 89—91, a s temi¬ le predrugačbami: 1 so perjahali — 8 Tak lepo] Lepo si — 19, 2i do — 25 so — 29 nagnola — 32 posehnola — 40 boš. Vrhu tega piše u mesto poudar¬ jenega u, i pa mesto nepovdarjenega (podvičila). Melodijo podaje Kuhaš II. 768, a v VO. XIX. M. .stoji zraven te pesmi ta-le načrt: 12 178 I. Pripovedne pesmi 112. Zaljubljen mladenič. 112 . (Kranjska.) Stoji, stoji beli grad, Notri je žlahtni gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata. Njo bi bil rad grofic mlad, 5 On bi jo bil rad dobil, Pa mu ni hotel gospod je dat. Še je rekel; „Ne vem, kaj bi storil, De bi s’ svojo ljubco govoril! “ Pustil je zidat’ šterno novo, 10 Šterno novo, šterno lepo, De notri merzla voda bo: „Bodo vse deklič’ po vodo prišle, Bo tud’ moja gospodična prišla." Vse deklič’ so prišle po vodo, 15 Samo njegove gospodične ni blo. Gospodična prosi lepo: „Kaj jih prosim, očka moj! Naj mi puste po merzlo vodo V’ leto šterno novo!" 20 Očka pravi, govori: „„Jez imam dekel pet, De mi nos’jo merzlo vodo."" „Sam ne včm, kaj bi storil, De bi s’ svojo gospodično govoril! 25 Pustil bom zidat cerkev novo, De notri sveta maša bo: Bodo vsi ljudje k’ maš prišli, Bo prišla tud’ gospodična moja." Vsi ljudje so k’ maš’ prišli, 30 Samo gospodične ni blo. „Kaj jih prosim, očka, lepo, Naj me puste v’ cerkev novo, Ker notri sveta maša bo." Očka tako govori: 35 „„Saj imamo doma duhov- niga, De nam mašujejo."“ Grofič tako govori: „Sam ne vem, kaj bi storil, De bi s’ svojo gospodično govoril!“ 40 Oblekel je beraški gvant, Je šal gospoda prosit za en božji dar. Gospod pravi, govori: ,,Pojdi, moja hči, Pojd’ beraču dar dat; 45 Nikar ga ven ne spustimo, Ker prosi v’ imen Jezusa." Gospodična mu gre dar dat. Kakor na mostovž prideta, Se kušneta, objameta. 50 Ubožec tako pravi, govori: 112 . Zapisal M. R a v n i k a r - P o ž e n 6 a n. — Iz MP. II. 30 — 34. V ro¬ kopisa stoji v v. 34.: De de nam mašujejo. — Pesem je bila natisnjena v SPKN IV. 43 — 46 in sicer, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, s temi pre- drugačbami: 11 manjka — 12, 14 deklice — 15 bilo — 18, 32 me — 19 le-to] lepo — 22 mi nos’joJ nosijo — 24, 39 bi — 25 jej bom — 2(1 notri] v nji — 27, 29 maši — 33 Ker notri] V kteri — 40 beraški gvant] v beraško obleko — 41] Je šel gospoda prosit božjiga daru — 45 vun — 4t> imenu 48 Ka- I. Pripovedne pesmi 113. 179 „Šebomzmislil nekaj noviga, Storil se bom mertviga, De bo zvonilo po vsim mesti lepo, De me bodo ljudje pokropit prišli, 55 De me boš tudi ti, gospo¬ dična, prišla In ne pojdeš več nazaj. “ Grofic je prišal domu, Storil se je mertviga, De je zvonilo po vsim mesti lepo. 60 Gospod je poklical hlapce svoje: ,,Kaj z’ en čudo se godi, De po vsim mesti lepo zvoni P“ Vsa družina je pokropit šla, Gospodična je prosila lepo; 65 „Naj tud’ jez pokropit grem: K’ me niso pust’li k’ živimu, Naj me zdaj puste k’ mert- vimu.“ Gospodična je oblekla černi gvant, V’ roke vzela paternošt, 70 De je grofica pokropit šla. Kadar je notri v’ čimer prišla, Tako gospodična govori: „Avbe, kaj je to za en čuden merlič! Roke se derže za objet’, 75 Žnabli se derže za piišat, Noge pa li na drobni ples!" Gori je vstal grofič mlad, Se kušneta, objameta. Grofič tako govori: 80 „Lesi, lesi, hlapci moji, Pojte po fajmoštra, De naj v’ cimri poroči!" Oča tako govori: „Vsak oča je brez pameti, 85 Kter svojo hčer od sebe pusti." 113 . (Iz ljutomerske okolice.) „Vežte da mi, mati, glavo, Da mi prle leži bo. Jaz pa sem vida ljubico Na senjmi na Jurjov dan, 5 V lepih djundjanih particah, V lepih rdečih kiticah. Zidajte da, mati, cirkvo, K meš’ de prišlo, ge bo kaj, K meši de prišlo, ge bo kaj, IO\Mort’ še pride ljuba m a.— K meši je prišlo, ge blo kaj Ljube moje pa ne blo. kor] Kadar — 50 pravi manjka — 53, 59, (12 mestu — 61 Kaj z’ en] Kakšno — 65 tudi — 66 pustili — 68 Čerin — 69 paternoster — 71 notri v čimer] notri v kamro — 73 kaj je to za en čuden] kakšen je le-ta — 74, 75 se derže] derže se — 75 za] na — 76 li na drobni] na droben — 77 grofič] merlič — 80 Lesi, lesi] Le-sim, le-sim — 82 cimri] izbi. 113. Zapisal St. Vraz; pela Lackovica. — Iz VO. XIX. M. 86 (34), samo da v v. 26. stoji Njegova za rokopisni Moja.. Vraz jo je tudi tiskal v NPL 93—94 s temi-le predrugačbami: 1 glavo — 2] Ka meni perle leži bo — 3—6] 12* 180 1. Pripovedne pesnii 114. Kopajte da, mati, studenec. Po vodo de prišlo, ge de kaj; 15 Po vodo de prišlo, ge de kaj, Mort’ še pride ljuba ma. — Po vodo je prišlo, ge blo kaj, Al moje ljube ne blo. Povete mi, mati, mrtev glas, 20 K meni de prišlo, ge bo kaj; K meni de prišlo, ge bo kaj, Mort’ še pride ljuba ma!“— Povedali so mu mrtev glas, K njem’ je prišlo, ge blo kaj, 25 K njemi je prišlo, ge blo kaj, Njegova' ljuba najnaprej. „ „Kaj pa mi je to za mrtvic, Ki me gleda koz prtič : Noge ma za tancavanje, 30 Roke ma za obinjanje, Roke za obinjanje, Vusta za kušuvanje!“ Mlada Zora. 114 . (Iz idrijski Na lov mi pride kraljic mlad Pod mlade Zore beli grad, Oj beli grad, visoki grad. Gor’ v 6knu Zora mi stoji, 5 Tako le pravi, govori: „0 de b’ te, lovec, zlodej vzel! Kaj si loviti zajce jel, Loviti zajce krog gradu? hribov.) Poberi ročno se domu! 10 Ne veš, de imam brata dva, Oba lepa, oba mlada ? Oba risance imata, De zajce sama streleta." (Jj pravi, reče mlad kraljic: 15 „Men’ zajci niso v čisli nič; Jaz sem si vida liibico * Per svetem Jtirji na senjmu * V lepih erdečih kiti; cah, * V džundžanih lepih particah — 7] Zidajte, mati, cirkvico — 8 K mesi de ... bo — 9 de ... bo — 10, 16, 22] Morti še pride liibica — 12, 18 Ltibice pa le ne bilo — 13] Kopajte, mati, studenec — 14 ge de] ge bo -— 15 ge de] ge bo — 19] Povejte mi, mati, mčrtev glas — 20, 21] Molit de prišlo, ge bo kaj — 23, 24 manjka — 25 K njemi] Molit — 26] Njegova luba naj naprej — 27 mšrtvič — 28 me] lepo — 29] Noge si ma za plesanje — 30 maj pa — 31 Koke za] Roke ma za — 32] Viista pa za kišiivanje. - Melodijo podaje Kuhač III. št. 971; pa tudi v VO. XIX. M. 86 (34) je (s svinčnikom pisana , da jo je le težavno razbrati) načrtana tako-le: 114. Zapisal Rodoljub Ledinski (A. Žakelj). Iz KČ. V. 70 —75- V našem natisku so se popravile te-le tiskovne hibe: 32 varjeta — 97 Meni - I. Pripovedne pesmi 114. 181 Le mlado Z6ro bi rad vjel, Bi rad na beli dom jo vzel.“ Na to se Z6ra nasmeji, Kraljiču pravi, govori: 20 „Kako me neki bodeš vjel, Kako na beli dom me vzel, Ker nikdar iz gradu ne grem ? ’Z gradu ne grem, ’z gradu ne smem, Drugač ko k sveti maši grem; 25 Pa sami it’ mi ne dade, Me vselej dobro varvaje: Pred menoj mojšker gre devet, Za mano hlapcov gre deset; Na straneh gresta brata dva, 30 Oba lepa, oba mlada, Oba risance imata, De mene Z6ro varjeta; Pavov dvanajst pa nad mano, Perote svitle zgrinjajo, 35 Mi hladno senco delajo. Ce bi me, kraljic, le rad vjel, Ge bi me, kraljic, le rad vzel, Sej imam jest neznan koren, Neznan koren, koren lečen: 40 Ki ga pod jezik položim, Precej zvečer hudo zbolim. Zjutraj pa že mertva ležim. Kadar me v rako poneso, V grajšinsko rako pisano: 45 Pa pridi po me, kraljič mlad, In pelji me v svoj beli grad, Oj v beli grad, visoki gi*ad.“ Drug’ dan po gradu jokajo, Zdihujejo in tarnajo, 50 Na pare Zoro devajo. Le grajski norec se smeji, Tako-le pravi, govori: „Močno, močno se meni zdi, De mlada Zora mertva ni.“ Kaj sta storila brata dva, Oba lepa, oba mlada? Še sta stopila zlat kovan, Ga vlila Z6ri v beli dlan. Al Z6ra mertva le leži, Se ne predrami, ne zbudi. Jo v rako drugi dan neso, V grajšinsko rako pisano. Po gradu milo jokajo, Zdihujejo in tarnajo; Le grajski norec se smeji, Tako le pravi, govori: „Meni se pač vse močno zdi, De mlada Z6ra mertva ni.“ Kraljiču skor ni včakat’ moč, De bi se strila temna noč. Ko solnce zajde za gore, K’ se zvezde vtrinjajo svitle, Hiti mi v rako pisano, Odpre mi rako preskerbno Pa Zori vzame ’z ust koren, Neznan koren, koren lečen. In mlada Zora oživi, Predrami se, se prebudi. V kočijo mi jo posadi, In hitro mem’ gradu zderči. Gor’ v gradu norec se smeji, Tako le pravi, govori: „Meni se pa vse močno zdi, De Zora mem’ gradu derči.“ Kaj sta storila brata dva, Oba lepa, oba mlada? Šla sta se lova veselit, Šla mlade zajce sta lovit Pod mlade Zore beli grad. Oj beli grad, visoki grad. Na pragu Zora mi stoji, Tako le pravi, govori: „Bog vaju sprimi, lovca dva, Oba lepa, oba mlada!" 55 60 65 70 75 80 85 90 49 sputi — 131 zakriči. Obliki streleta {13) in varvaje (26) kažeta še izgovor idrijskih hribov (prav za prav seveda strejleta; ali je Uidi to tiskovna hiba ?). 182 I. Pripovedne pesmi 115. 95 Ji pravi, reče mlaji brat, Nje mlaji brat, nje ljubši brat: „Meni se pa vse močno zdi, Pri nas navade take ni, De b’ si roke prijemali, 100 Pa rokovic ne snemali.” Po sili vzame raz roke Ji rokovice, v dlan glede. Po dlanu mi spozna sestro. Na konja plane urno z njo. 105 Spodbbde konja mladiga. Oj mladiga, oj bistriga. Prejaderno zdaj proč lete, De konjem podkve se iskre. Zavpije Zora, zakriči, 110 De krog in krog se mi glasi: „Oj d61i, d6Ii, kraljič mlad, Oj doli pod visoki grad! Nevesta ti je vpij en j ena, Oj Z6ra ti je vgrabljena!" 115 Kraljič opaše sabljico, V kačjim strupu kaljeno; Zasede k6nja berziga, Oj berziga in iskriga. Za njimi se mi v dir spusti, 120 De prah in pesek se kadi: „Le stojta, stojta, brata dva, Ki sta mi Zoro vpljenila!". Zdaj se pa vname silni boj, Oj silni boj, kervavi boj! 125 Po bliskovo mu sabla gre, Utrinja plamen se od nje. Hudo se brata branita, Junaško meče sučeta. V serce ga vb6de starji brat, 130 Oj starji brat, nemili brat! Zavpije Zora, zakriči, Raz konja pade, omedli. To storil je. neznan koren, Neznan koren, koren lečen! Graščakov vrtnar. 115 . (Iz Lasič.) Stoji, stoji prebeli grad, Pod belim gradom vertec nov. Po njem pa hodi vertnar mlad, Lepo je žvižgal ino pel: 5 „Ce sim prav kmečkega rodu, Sim le vertnarskega stanu, Pa imam lepo deklico, Imam gosposko ljubico!" Grajski gospod v lini stq>ji, 10 Vse dobro sliš’, kar govori. „ Le-sem, le-sem, m oja gospa, Vertndr pa najno hčer imd!“ „„Oj tiho, tiho, moj gospod, Nikar ne bodi nanjga hud! 15 Se je od vinca dvojega Vertnarju glavca zmešala." “ „Oj le-sem, le-sem, vertnar moj! Le pri ti priči mi obstoj, Ce mojo hčerko ti poznaš, Tudi o ti pesmi velja to, kar se je reklo o „Mladi Bredi“ (št. 103), da jo je namreč Žakelj zelo prenaredil, da, skoraj popolnoma prelil. 115. Zapisal M. Valjavec. — Iz „Cvetja slov. naroda“ str. 12—15; primerjal sem tudi Valjavcev rokopis, ki ga je hranil Miklošič. Tam se am 1. Pripovedne pesmi 116. 183 20 Ge mojo hčerko ti štimaš?“ „„Jaz vaše hčerke ne po¬ znam, Jaz vaše hčerke ne štimam." “ „Berž, hlapci moji, sem pojte, Vertnarju roke zvežite! 25 Eni pojte po sodnika, Eni pojte po rabeljna: Sodnik ga bo obsojeval. Glavico rabelj mu jemal." — „Kaj pa je tebi, moja hči, 30 Da brišeš zmirom si oči/ „„Oh, kaj bi si ne brisala, Mi sukenjcaje ukradena!"" „Lenič ne maraj, moja hči, Sej ti bom kupil druge tri/ 35 „„Kupite mi jih, al pa ne, Nosila ne bom nobene!““ Še hčerka pravi, govori': „Vstanite, hlapci, berž, moji! Konjiča mi opravljajte, 40 Kočijo mi naprezajte, Da me na travnik popelja, Da vidila bom vertnarja, Ki bo nedolžno kri prelil, Ki bo nedolžno smert prebil! “ 45 Vertnar na travniku kleči, Ima zavezane oči: „ Odveži, rabelj, mi oči, Da vidil bom čez vse ljudi! — Zaveži, rabelj, mi oči, 50 Že vidil sim čez vse ljudi: Med njimi je tud ljubica Mojega serca zvestega!" Meč rabelj pervič zavihti, Al meč med plečmi ostermi. 55 .Je omedlela ljubica In padla je na černa tla. Ko drugič se zabliska meč, Vertnarju pade glavca preč. Je ljubca trikrat zdihnila, 60 Slovo od sveta jemala. Še so se pogovarjali, Kam niju bi pokopali. Potem pokopati vele Vsacega na en kraj cerkve. 65 Iz njega raste lilija, Iz nje pa raste vertnica: Dorastli ste verha cerkve, Tam ste sklenile skupaj se, Ste k viško rastle v sveti raj, 70 Ki nam ga Bog vsim skupaj daj! Grofov paže. 116 . (Kranjska.) Paže izzuva grofa stariga, Tako je rekel stari grof: Iz nedrija mu padla ketina, 5 „Paže, kje si ukradel ke' Zlata, sreberna ketina. fino?"— piše za om, iga pa za ega in so še te-le malenkosti drugačne: 5 kmeškega — “20 stimaš — 32 suknjiča — 39 konjiče — 59 vzdihnila — 68 vkupaj. — S. ■Tenko je snov te pesmi porabil za svojo balado , .Knezov zet.“ 116. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. I. 130 — 131. Pre¬ pisana je tudi v MP. III. 27—29 s temi premembami: 7 ljubca — 8, 11, 16, 184 I. Pripovedne pesmi 117. „„Jez nisim ukradel ketine, Mi jo je moja ljuba šenkala.““ iPaže, povej ljubo svojo, - Al’ boš dal glavo za njo!“ 10 „„Raj se 'čem glave bervegat, Kakor za ljubo povedat. ““ Hitro paž’ka vjamejo, V’ tamen ga turen denejo. Notri je bil mescov šest, 15 Potlej ga sprašujejo spet: „Povej za ljubo svojo, Al’ boš dal glavo za njo!“— „„Raj se 'čem glave bervegal, Kakor pa za ljubo povedat." “ 20 Vunkaj ga peljejo H’ pisanmu znaminju. Vsi ljudje li’ pogreb’ gredo, Tud je šla grofova hči. Pažetu glavca odleti. 25 Kaj je storila grofova hči ? Dol’ čežnj je padla, omedli, Per ti priči dušo pusti. vSestra noče sestrinega ljubca. („Brsjdk:a in Aniclca.“) 117 . (Gorenjska.) Ribči ribe love Per kraji silniga morja. Zraven pa tečeta Dve primorski deklici, 5 Ino rožce tergata Ino jih v’ morje mečeta, Ribčam nagajata, K’ jim ribe 'zganjata: Ena je z’ imenom Rrdjdikn, 10 Ena je Ančika. Kaj so storii ribči ? Vjeli so Rrajdiko, Peljali so jo v’ beli grad Temu kralju žlahtnimu. 15 Tako kraljič govori: „Ce bote take ribe lovil’, Vam bomo mreže zlatil’, Količe pa srebril’." Peljal jo je v’ svitlo kamrico, 20 Notri jo je imel sedem let, Sedem let, osmiga pol. Tako stara mati govori: „Kaj jmaš, kralj, u kamrici ? 19 ljubco — 10, 18 bervegat] znebit — 16 Povej za] Povej — 20 Vunkej — 21 znamenja — 25 sfrila. Pesem . je tiskana v SPKN. III. 22—23 in sicer, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, s temi premembami: 2 Z — 5, 6 vkradil— 7 ljubica — 8, 11, 16, 19 ljubico — 10, 18] Raj’še čem glavo dati 11, 19 Kakor] Ko . . . povedati — 12 pažeta — 13 tamen ga turen] tamno ga ječo — 16 Povej za] Povej — 21] K’ pisanim’ znam’nju — 22 K pogrebu —- 23 Tudi — 24 glavica — 26] Dol’ čez-nj pade, omedli — 27 Pri. 117. Zapisal M. Ravnikar- Poženčan. — Iz MP. III. 13 — 15. Rav¬ nikar jo je drugič prepisal tudi v MP. I. 97—99 s temi predrugačbami: 2 kraj I. Pripovedne pesmi 118. a. 185 Kadar od kosila greš, 95 Vselej neseš kaj dobriga s’ saboj.“ „„Eno drobno tičico: Po dnevi poje prelepo, Po n6či dela kratik čas.““ — „Kralj, se boš mogel oženit." 30 „„Kako se bom jez oženil, Ker mi v’ sveti glihe ni!““ Stara mati pravi: „Jez ti za gliho vem Per tem černim zamoršekl; 35 On ima dve deklici: Al’ uzemi Brajdiko, Al’ uzemi Ančiko!" Se se napravljajo, -P De snubit pojdejo. 40 Preblekel je on Brajdiko, Dal je nji mdžki gvant. Še se tamkej gostujejo. Kadar se Brajdiki že zadosti zdi, Vergla je v’ glaž perstan zlat, 45 Napila je sestri svoji. K’ je sestra perstana vgle- dala, Še tak’ pravi, govori: „To je prava sestra moja! 50 Ko b’ imel mene vzeti, Vzemi to, k’ si jo pred imel." Preblekii so jo, In poročila sta se. R e j e ii k a. 118 . (Kranjska.) a. Redakcija /. Stoji, stoji beli grad, Notri je žlahtna gospa, Varažlinska gradnja. Prišla sta študenta dva: 5 „Kaj vam midva praviva Varažlinska grafinja! Hočte rejenko možit, Midva prideva snubit’." 8 zganjata 11 ribiči — 19 svetlo — 20 jmel — 23 'maš, kraljic, v’ — 25 saboj — 36, 37 Ali vzemi — 41 ni — 46] Kadar je perstan ugledala — 51 Preoblekli. — Tiskana je v SPKN. III. 9—11 s temi predrugačbami (našega natiska), ne oziraje se na naglasna znamenja in apostrofe-. 2 Pri kraju sinjiga m. — 3 Žra- vin . . . tečeti — 5 tergati 6 In . . . mečeti — 7 nagajati — 8] K’ jim ribe zganjati — 11 storili — 14 Temu] Svojrnu — 17 bom . . . zlatil — 18] Koljiče pa srebril — 19 Peljal jo je] Peljali so jo — 20 jmel sedim — 21 Sedim — 25 Vselaj . . . saboj — 26 ptičico — 27 prelepo] prav lepo — 28 kratek — 31] K’ ml na svet’ enake ni — 33 gliho] enako — 34] Pri černim zamorč’ku — 36, 37 Ali vzemi — 41] Dal obleko ji m&žko — 42 tamkej] tam — 45 glaž] kupico — 47 perstan — 48 tako — 50 bi — 51 jo pred] pred jo. 118. Zapisal M. Ravnikar -Požene a n. — Redakcija I. je iz MR. I. 72 — 74. Enak prepis se nahaja, izvzemM par znamenj nad vokali, v VP. V. 186 I. Pripovedne pesmi 118. 6. Grafinja tako govori: 10 „Naj rejenka se moži, Ko b’ bla moja prava hči: Skrinjce j bom nakladala, Kakor bi bla hči moja." V’ lin’ rejenka stajala, 15 Vse to dobro slišala. Hitro gre po štenžicah, Po kamnitnih štenžicah: „Kaj povem, žlahtna gospa, Varažlinska grafinja! 20 Dajte meni rojen list, Hočem se iskat spustit Oča ino matere. Oh, de to resnično ni, De bi bila vaša hči! “ 25 Tako prav’ žlahtna gospa, Varažlinska grafinja: „Kaj ti, rejenka, manka: Firtaha ne židanga, Tud’ ne suknje Židane!“ 30 „„Meni nič ne manka, ne, Kot očeta, matere. ““ „Ti manka Štunfov Židanih, Solnov pa baketastih ?“ „ „Druzga men’ ne manka, ne, 35 Kot očeta, matere! Dajte meni rojen list, Hočem se iskat spustit Oča ino matere. ““ „Kaj boš šla po svet’ iskat, 40 Kje so oča ino mat’: Tebe Turki so ukral’, Ino potlej meni dal’.“ Reja pade, omedli, V omedlevc’ dušo pusti. 45 Lepših rož na svet’ ni iskat’, Kot so oča ino mat’. b. Redakcija II. Stoji, stoji beli grad, Notri je žldhtna gospa, Varošlinska grofinja. Prišla sta študenta dva: 5 „Kaj vam praviva midva, Varošlinska grofinja! Ak rejenko hočete možit’, Jo prideva midva snubit’." Tako grofinja govori: 10 „Naj rejenka se moži, Ko b’ mi prava bila hči; Bom ji skrinjice nakladala, Kakor bi bla hči mojd.“ V lini je rejenka stala, 15 Je vse dobro slišala; Hitro gre po gredicah, Po kamnitih gredicah. „Kaj povem, žlahtna gospa! Varošlinska grofinja; 69 — 72. Ravnikar je ta redakcijo dal tudi Konjtku; a pri njem je dobila že dru¬ gačno lice; kedo jo je prenaredil, ne da se dognati. Korgt.ko jo je prenarejeno izročil tudi Vrazu. Ta druga redakcija je tiskana v SPKN. I. 113 — 115, a z nekaterimi napačnimi naglasi, ki so se v našem natisku pod b popravili: 16 gredicah — 17 kamnitih gredicah — 40 pusti. Kaj o tej redakciji misli Vraz, glej NPI. v predgovoru na str. XIII. Isto redakcijo je tiskal tudi on v NPI- 153 — 154. Njegov natisek se od natiska SPKN. razločuje, ne glede na naglasna znamenja, cipostrofe in manj važne oblike, v tem-le: 1 bejli — 3, (i, 19, 26 Va- rašlinjska grafinja — 9 grafinja — 11] Ko bi prava bla mi hči — 12 šrinjice 187 I. Pripovedne pesmi 119. 20 Dajte meni rojen list, Hočem se iskat spustit’ Oča ino matere. Oh, de to resnica ni, De bi bila vaša hci! “ — 25 Tako pravi žlahtna gospa, Varošlinska grofinja: „A1 je treba ti, rejenka ! Li pripasa svilen’ga." — „„Ne pripasa, suknje ne, 30 Meni samo treba je Oča ino matere! : — Dajte meni rojen list, 'čem se jih iskat spustit, Oča ino matere!"" 35 „Kaj boš šla po svet’ iskat’, Kje je oča tvoj, kje mat’: Tebe Turki vkradli so Ino meni dali so.“ — Pade rejenka, omedli, 40 V omedlevci dušo pusti. — Lepši rož na svet’ iskati Ni, ko oča so in mati. 119 . (Iz Ribnice na Kranjskem.) Stoji mi, stoji lejpi grad, Stoji, stoji Rožlinski grad. Notri sta mi dva jetnika, Oba lejpa, oba mlada. 5 Žlahtno gospo sta vprašala In sta ji rekla tako: „ Kir boste rejenko možu da¬ jali, Jo boste nama dvejma dali." Žlahtna gospa je tako rekla, 10 Jima ta odgovor da: „„K’ bom rejenko možu da¬ jala, Jo bom dala ko svojo kčir.““ Rejenka je v lini stala, Vse je dobro slišala, 15 V srce si je zapisala In se milo jokala. Žlahtna gospa jo je vprašala : „Kaj tebi, rejenka, menka ? Al ti sukne Židane?" — 14 je rejenka stala] rejenka je stajala — 10 Pri besedi gredicah je Vraz po ptravici pristavil znamenje (!?!) —- 17 kamenitih — 18 Kaj] Kaj vam —22, 31, 34 Očeta — 27 ti manjka — 28 Li] Ti .. . svilenjga. Za v. 31. se nahajajo v Vrazu še ti 4 verzi (pr. redakc. I.): „Kolenic al je sviljenih, „„Meni stuno pa treba je Al črevljov treba bo baljastih?’ 1 Le očeta ino matere. 33] Hočem iskat se jih spustit — 35 šla po svet’] po sveti šla — 30] Kje oča tvoj, kje tvoja mat’ — 40 ornedlavci — 41 42] Lepših rož na svčti ni, * Kakor so oča ino mati. 119 . Zapisal Ant. Rudež. - Iz VO. VIII. 42 (v prepisu Vrazovem); v tem prepisu se v. 5 tudi glasi: Sta prašala žlahtno gospo. Vraz je pesem tiskal v NPI. 151 — 153. a precej prenarejeno, in sicer se njegov natisek, ne glede na naglasna znamenja in manj važne oblike, od. zgorenjega prepisa raz¬ ločuje v tem: 1] Stoji, stoji prelejpi grad — 4 lepa — 5] Sta uprašala žlahtno 188 I. Pripovedne pesmi 120. 20 Rejenka je tako rekla In ji ta odgovor da: „Men’ nič druzga ne menka, Tud ne sukne Židane, Men nič druzga ne menka. 25 Ko očeta, matere. Dajte meni rojen list vun, Pojdem iskat očeta, ma¬ tere." Žlahtna gospa je tako rekla In ji ta odgovor da: 30 „Jez bi ti ga rada dala, Al ti ga ne vejm, kako: Tebe so bli Turki vkrali, Pa so te meni šenkali." Rejenka je doli pala, 35 Na mejsti dušo pustila. Kraljeva umorjena. 120 . (Kranjska.) Kraljič konjča napaja, De se jezero maja; Kraljič tako prežvižguje, De se jezero stresuje. 5 Kraljeva je v’ lini stala, Hitro je nazaj zbežala, Ker se je t’ga kralja zbala. Gori kliče moškro mlado: „Gori, gori, moškra mlada! 10 Grem u kamro, bom zaspala, Tebi v’ roke ključic dala. Ko bo prišal pervi kraljič, Moj ta pervi ljubi, Ker bo tebe, moškra, vprašal: 15 Kam so šli mlada kraljeva? — Prišle so šeme, maškorade, Vzele so kraljevo v’ bale. — Ko bo prišal drugi kraljič, Avbe! moj mož zaročeni, 20 Ko bo tebe, moškra, vprašal: Kam so šli mlada kraljeva ? — Šli so v’ kamro, so zaspali, Meni ključec v’ roke dali." Prišal je ta pervi kraljič, 25 Nje ta pervi ljubi, In je moškre tako prašal: ,Karn so šli mlada kralje¬ va ?“ — gospo — 7 dajal’ — 8 dal’ — 10 Jima] In jima — 11 Ki — 13 u — 14 sli¬ šala — 15 U — 16] Se je milo zajokala —- 17 uprašala — 18 rejenka, menka] menka, r. — 19] Ali ti menka s. ž. — Za tem verzom je vtaknjen nov: Al pa svitlih čreuličou?“ — 22] Men’ nič ne mfenka, žlahtna gospa— 23 Tud ne] Ne menka — Za tem verzom je vtaknjen nov: Ne menka svitlih čreuličov — 24] Men’ ne menka nič druziga — 25 očeta,] očeta in — 26 rojen list vun] vun rojen list — 30 Jaz — 32 ukral’ — 33 tebe . . . šenkal’. — Melodijo podaje Kuhač IV. št. 1537. 120. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. 11. 26 — 30. Ti¬ skala se je v SPKN. I. 94 — 95, a z mnogimi predrugačbami, najbrž po prepisa v izgubljenem 1. zvezku VP. Ne glede na naglasna znamenja, apostrufe in manj važne oblike, se ta natisek od zgoraj podanega razločuje v tem-le: 1 je t’ga] je — 8, 26 mojškro — 9, 58, 76 mojškra 10 Grem u] Gredern v — 11, 31, 32, 61 I. Pripovedne pesmi 1^0. 189 „ »Prišle so šeme, maškorade, Vzele so kraljevo v’ bale. ““— 30 „Šli so v’ kamro, so zaspali, Tebi v’ roke ključic dali. Daj ti meni v’ roke ključic, Saj ti bom dal cekine zanj’ga. Nič ne bom kraljevi storil: 35 En mal’ se bova pomenila, Kako sva se popred ljubila." Kraljič pride v’ svetlo kamro. Kraljeva je v’ postdji ležala, Glih je bla sladko zaspala. 40 Kraljič po kamri prešpancira, Svoje misli vkupej zbira: „Res je lepo žensko truplo! Tebe je škoda vmoriti, Patenočem drugmupustiti." 45 Segel je v’ Židan aržet, Ven pernesel svetlo britev, Se ji jo je v’ serce zasadil. Kadar je kraljevo vmoril, Jo je za mizo posadil, 50 Černe bukve pred njo po¬ stavil. Še je šal iz svitle kamre, Dal je moškri ključic: „Saj nisim nič kraljevi storil; Enmalo sva se pomenila, 55 Kako sva se popred ljubila." Še je prišal ta drugi kraljič, Nje mož zaročeni: „Gori, gori, moškra mlada, Kam so šli mlada kraljeva ?" 60 „„Šli so v’ kamro, so zaspali. Meni ključic v’ roke dali.““ Kraljič gre v’ svetlo kamro, Kraljeve hoče nekaj vprašat’. Kraljeva mu ni nič odgovo¬ rila, 65 Ker je ona mertva bila. Še je je v’ drugič prašal; Kraljeva mu ni nič odgovo¬ rila, Ker je ona mertva bila. Kralj se je močno razjezil, 70 Kraljevo je za uhu vdaril. Kraljeva se je tje prevernila, Ker je ona mertva bila. Zdaj kraljič močno zavpije: „Avbe! Kdo je bil per kra¬ ljevi ? 75 Kdo je kraljevo umoril ?* Moškra močno zavpije: „Oh, de b’ zlod vzel cekine, Ker bom mogla dat’ glavo za-nje!" ključic — 12, 18, 24 prišel — 13] K’ je moj pervi ljubi bil — 14 Ker] Ki . . . moj- škro — Za 15. verzom je vtaknjen nov: Odgovori mojškra mlada — 16, 28| Prišle šeme, maškarade — 20 mojškro — 23 ključec v’ roke] v roke ključe— 24] ta] zdaj — 25 Nje ta] Njeni — 26 vprašal — 33 t’ — 35, 54 Enmalo] Mal’ — 36, 55 Kako] Kak’ — 37 svitlo — 38 je v’ posfljij v postelji — 39 Glih je bla] Ravno je — 40] Kraljič se po kamri šeta — 41 zbira — 43 Tebe je] Tebe — 44] Drugim nočem te pustiti — 45 je v’ Židan] v svileni je — 46 Vun . . . svitlo — 47 Se ji] Ji — 49 Jo je za mizo] Jo za mizo je — 50 postavil] djal je — 51 Še je šal] Ter je šel — 52] Dal nazaj je mojškri ključič — 53] Nič kraljevi nisim storil — 56 Še je prišal] Pri¬ šel je še — 57 Nje] Pravi nje — 58 Gori, gori] Vstani, vstani — 63 hoče] če — 64. 67 ni nič] nič ni — 66] Še je v drugič je pOprašal — 69 se je močno] se močno je — 70 uho — 71] Se na tla je prebernila — 74] Kdo je bil li pri kraljevi — 75 je kraljevo] kraljevo je — 77 zlodi — 78 K’ mdgla bom. 190 I. Pripovedne -pesmi 121. Vračajoči se grof umori svojo ženo. 121 . (Kranjska.) „ Dobro jutro, knez Mihel! Dobro konjiča napasi, Me boš peljal iz dežele. Mi je pisal moj gospod, 5 De ga čakat’ nimam doma. Dala t’ bom obleko zlato; Če ti tista dosti ne bo, Dala t’ bom vervico zldto* K’ osem tisučov veljd.“ 10 Grofinja tega ne 'zgovori, Rimski grof domu driči. Grofinja dol’ pokleknila, Roke gori je vzdignila: „Milost,milost,moj gospod!" 15 Prijel jo je za belo roko, Peljal jo je v kamro seboj. Po kamri hodita In se močno kregata: „Povej, povej, gospa moja! 20 Sej tebi nič ne storim, Kar njžga živ’ga ne pustim!“ Grofinja tako govori: ■.Bog ga vedi, Bog ga znaj: Po noč’prišel, po noč’ odšel!“ 25 „Gori, gori, dojnica moja! Prinesi mi sinka mladiga, Pol drugo leto stariga, De ga bom še enkrat vidila!“ Sinka prinese mladiga, 30 Grofinja ga k’ sebi stisnila, In ’z serca ga je kušnila. Segla je v žep svileni, Prinesla vervico zlato: „Na to, dojnica moja! 35 Vervica osem tisučov velja. Lepo sinka mi podoji; Če t’ ne bode plačal gospod, Plačal ti bode večni Bog!“ Po kamri hodita 40 In se jako kregata. Prijel jo je niško čez pas, Vergel jo čez okno v bistro vodo. Preden doli prileti, Te besede govori: 45 „Kaj te prosim, dojnica moja! Lepo sinka varvaj mi: Ak’ ti ne bode plačal moj gospod, Plačal t’ bode večni Bog!“ Gpspod gleda čez okno za njo: 50 „Lepe moje bele roke, K’ delale so zmeraj rade! Lepi moj beli život, Zdaj te bodo ribe jedle! Lepe moje Černe oči: 55 Po bistri vodi plavajo, Pa za-me nič ne marajo!‘‘ 121. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. I. 100 — 102, kjer pa je še vec pogrebnih naglasov in hib: 12 pokleknila — 33 vervico — in v v. (i slato il niško čes. V v. 34. se je za Na tiskalo Na. 191 I. Pripovedne pesmi 122, 123. a. 122 . (Iz Suhorja r Belih Kranjcih.) Stoji, stoji ozeljski grad, V tem gradu mlada grofinja. Kmetiči konjce napajajo, Grofinji dobro jutro naza- vajo. 5 „Bog daj, bog daj, kmetiči moji, Al’ men’ dobrega jutra ni: Ker moj gospod iz vojske gre, Ker sem prednjim obtožena, Da sem imela sinka dva.“ 10 Še grofnja tega ne zgovori, Že njen gospod vpričo stoji. — Primil jo je za bele roke, Hitel jo je čez linco v jezerce. Grofnja se je primila belga zida. 15 Vzel je gospod oster meč, Odsekal jej je roke preč. Roke so šle po beli vodi. „Lepe moje bele roke, Ki zdaj po morji plavate, 20 Koga bote vi zdaj obje¬ male ? — Lepa moja rudeča usta, Ki zdaj po morji plavate, Koga bote vi zdaj kuše- vale ? — Lepi moji žolti laščiki, 25 Ki vi zdaj po morji plavate, Koga bote vi razveselja- vali? — Vsak je siromak in bo, Ki vse verje, kar čuje, Kot sem verval siromak jest!“ — 30 Sinki se v jutro vstajajo Svojo mamo dozavajo: „Oh kje so naša mamka, Da bi nam kruhka delili, Kot so druga jutra ?“ 35 „„Molčite, molčite, sinki moji, Mamke več nikdar ne bo! — Vsak je tužen ino bo, Ki vse verje, kar čuje, Kot sem verval s’romak jest!"“ Žlahtna gospa zakolje majarid sinka. 123 . (Gorenjska.) a. Redakcija I. Stoji, stoji beli grad, Žlahtna gospa, Noter je žlahtni gospod, Mlada sta obedva. 122. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. 123. Neznanega zapisovalca, najbrž za Smoletovo zbirko. — Iz VO. XX. 23; pisala jo je precej okorna roka; v v. 31. se piše hlabca, v v. 18. seje režečo kesneje 192 1. Pripovedne pesmi 123. a. 5 Imata belo pristavico, U pristavci mlado majerco. Ona zible sinka mladiga. Majerca je šla pelnice prat, Pustila sinka v beli pristavki, 10 Gospa je zvedla le-to. Gospa ima mojšker devet, Poslala je mojškro mlado: „Pojdi na belo pristavico, Pernesimi sinka majerčniga." 15 Mojškra gre na belo pristavico, Gospepernese sinka mladiga. Gospa uzeme britvico, Na oba kraja režečo; Poteknila mo jo u serčice. 20 Mojškra ga nese nazaj, Ga u zibuvko položi. Majerca pride z’ vode: ,,Kako de moj sinik tako dolgo spi?“-^* Ona gre v zibko gledati, 25 Polno zibko najde kervi, Noter sink mertev leži. - ' Majerca zavpije premočno: „ Gospa je moja sovražnica, Je umorila mojga sinka mla¬ diga. “ 30 Gospod jo je slišal jokati. K’ sebi kliče hlapca svojiga : „Pojdi gledati, kaj je naši majerci! Al je lačna, al je žejna, K’ se joka tako na glas.“ 35 Hlapec gre na belo prista¬ vico : „Kaj je tebi, mlada majerca P Al si lačna, al si žejna, K’ se jokaš tako na glas?" „„Nisim lačna, nisim žejna: 40 Gospa mi je umorila sinka mladiga. ““ Hlapec gre nazaj v beli grad : „Ona ni lačna, ni žejna, Gospa so ji umorli sinka mladiga. “ Gospod gre gledati do žlahtne gospe: 45 „Kaj je tebi, moja gospa, K’ imaš ti birtoh kervav ?“ „ »Zaklala sim golobca dva, Bova imela per kosilo obe- dva.““ Še gresta na belo pristavico. 50 Prime jo niško čes pas, Vergel jo doli čes okno: „Si umorila sinka majerč- niga, Boš umerla tud donas!“ Gospa zavpije, preden dol perleti: 55 „„Zdej bo pa majerca tvoja gospa!““ popravilu v režečo. — Ta zapis je bil tiskan v SPKN. I 103—105 (St) in pa v NVi IGO—161 (58) in sicer, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in manj vazne oblike, s temi premembami: 2 Noter jej 91 58 Notri sta žlahten — 3 je v Ul privzet v 2., v 58 pa je verz popolnjen tako: Žlahten gospod, žlahtna gospa — 4 sta] 58 sta mi — (j U pristavci] 5!t 58 Notri je — 7 9158 ziblje — 9 91 sinčika, 58 Pust’la sinka v bel’ — 10 31 zvedila, 58 zvedla — 13 na] 9158 ti v— 14 91 Prinesi mi sinčka, 58 majerčin’ga — 15 na] 9158 v — 16] 91 Gospej prinese sinčka m., 58 Pernese sinka rn. — 17 Gospa uzeme] 91 še vzame (93 vzeme) ojstro — 18 58 režečo — 19] 91 Potaknila inu jo v s., 58 Potekne mu je v s. — 21] 91 Ga v zibko p- 93 In ga v zibko p. — 23] 91 Moj Bog! kak de sinek tak dolgo spi, 93 O moj Bog- kako je to, * De moj sinek tak dougo spi! — 24 91 gledat — 25 58 našla — 26 91 93 sinek — 28 Gospa] 91 Oj gospa — 29 mojga sinka mladiga] 91 sinka mojga mla¬ diga, 93 sinka mi ml. — 30 jo je slišal] 91 jo slišal je, 93 jo sliši — 31 93 svojiga I. Pripovedne pesmi 123. 6. 193 b. Redakcija II. Stoji, stoji tam beli grad, Je v gradu žlahten gospod mlad, In v gradu žlahtna je gospa, Z njim poročena pusta dva. 5 Pristav’co belo imata, V pristavci mlado majerco, Ki ziblje sin’ka majhniga.. Gre majerca pelnice prat, V pristav’ci sinčika pusti. 10 Gospa je zvedila le-to. Gospa ima mojšker devet, Poslala mojškro' je mlado: „Na belo hit’ pristavico, Pernesi sinka majerce. “ 15 Gre mojškra na pristavico, Pernese sinka majerce. Gospa uzame britvico, Na oba kraja režečo, Potakne mu jo v serčice. 20 Ga nese mojškra spet nazhj In v zibelko ga položi. Majerca pride iz vode: „Kako se neki to godi, De sinik moj tak dolgo spi!“ 25 Pogledat grede v zibelko In najde polno jo kervi, V nji sinik nje mertev leži. Zavpije majerca glasno: „Gospa mi je sovražnica 30 Vmorila sinka inaliga." Gospod jokati sliši jo, Pokliče hlapca svojiga: „PogIej berž, kaj je majerci, Al lačna je, al žena je, 35 De joka se tako na glas! 1 ' Gre hlapec na pristavico: „Kaj ti je, mlada majerca ? Al lačna si, al žgna si, De jokaš se tako na glas? 11 40 „„0 lačna nisim, žena ne, Vmorila sinka m’ je gospa. Mi sinka moj’ga maliga.““ Nazaj gre hlapec v beli grad : „0 lačna ni, in žena ne, 45 Gospa so vmorili sinka ji, Ji sinka njen’ga maliga.“ Gospdddo žlahtne gre gospe: „Kaj tebi je, moja gospa, De je mazinc tvoj ves ker- vav ?“ 50 „„Zaklala sim golobca dva, H kosilu bota dons oba.““ Še gresta na pristavico, Perjel jo niško je čez pas, Gez okno vergel je gospo, 55 Oh doli v brezno globoko: 32 Pojdi gledati] SI P. gledat, 23 Pojd’ gledat; naši manjka v 23 — 34 K . . . tako] SI 23 Ker . . . tak — 35—38 manjka v SI — 35 na] 23 v — 36 je tebi] 23 ti je — 38 K . . . tako] Ker . . . tak — 40 umorila sinka mladiga] 23 mi je sinka umorila — 41 v beli grad] 21 manjka, 23 domo — 42 ni] St in ne — 43 umorli sinka mla¬ diga] 21 umorili s. m., 23 sinka vmorili — 44 gledati do ž. g.] St gledat k žlahtni gospe, 23 gledati k gospej — 46 K’ . . . birtoh] 21 Ker . . . predpas, Š Ker . . . flrtab — 47 Zaklala sim] 21 Jez (23 Jes) sim zaklala — 48 St imela pri kosilu, 23 mela per kosil’ 49 na] St 23 v — 51] St Vergel jo je čez okno, 23 Verže jo doli čez okno — 52] 21 Ti si u. s. m., 23 Ti si sinka umorila — 53] 2t 23 Ti boš umerla tudi (23 tud’) danas — 54 dol] 21 na tla] 23 Gospa zavpije na ves glas — 55 bo pa] 21 23 bo. Bolj še kakor v teh dveh natiskih je pesem prenarejena v redakciji Pre¬ šernovi, ki se, pisana od njega, samega, nahaja v VO. XX. 24. Podajem jo natančno ponatisnjeno pod b kot redakcijo II. Melodijo te pesmi podaje Kuhač IV. št. 1530. Ima jo iz Ribnice. 13a 194 I. Pripovedne pesmi 124. „Si_mojga sinka vsmertnila, Al preden v dno še perleti. Ne boš živela dalej ti!“ Gospa zavpije, govori: 60 „Zdaj bo pa mlada majerca Namest’ mene žlahtna gospa!" 124 . (Z meje medjimurske.) Anjčika tenko nit delala Zibelko z nogoj potakala: „Oj tuja, haja, mali sin! „Da bi mi skoro velki bia — 5 Da bi mi skoro velki bia, Belega grada herbje bia!“ Anjčika gre pleničkic prat, Mlada gospa njoj sinka klat. Anjčika pašči se domo. 10 „Moj mali sin še izda spi! Kak je to, ti moj mali sin! To je ne tvoja šega bia, To je ne tvoja šega bia, Ka bi mi ti tak dugo spa.“ 15 Anjčika zibko odkrila, Za svojo se glavo zgrabila: »Oje joj, joj ino prejoj, Ježoš presmileni ti moj! Zibelka puna je krvi, 20 Sinek pa mrtev v njoj leži." Mimo mi jase mladi gospod: „Kaj ti je mlada Anjčika, Kaj si tak milo skričala, Na Jezoša se zezvala?“ 25 „„Kaj si ja nebi skričala, Puna mi zibelka je krvi, Ino v njoj sinek mrtev leži!“ “ Žlahtni gospod se pašči domo, Žlahtna gospa mu proti gre. 80 „Hala, hala žlahtna gospa, Kaj furtoh si si okrvavila ?“ „„ Mesari so se zakesnili, Telec zabadat pozabili. Zato sem njim pomagala, 35 Furtoh si okrvavila."“ „Hala, hala, mlada gospa, Hodma na visoko goro: Tam bova midva gledala, 124. Zapisal St. Vraz; pela Ciglarička. — Iz VO. VIII. 34. — Vraz jo je tiskal v NPI. 68 — 70, in sicer, ne glecle na naglasna znamenja, s temi premenibami: 2 Zibko — 4, 5, 6 bio — 6 Beloga — 7 pleničic — 12, 13] Ven . .. • 1 h 1 ~ A a • 171 to. 101 Hi |,I_J J C I, VVJJl«. IT OjJ, , J *J XXII joje no prejoj — 19 Zibelka] Zibka mi zibka — 31] Kaj si ti furtoh zkervavila. „„Kuharce so se zakesnole, Pišenc zabadat pozabile: Za to sem jim pomagala, Furtoh si zkervavila.““ 23, 25 zkridala — 24 Jezusa — 26 Tukaj so vtaknjeni ti-le verzi: 5 „Ne bi ga tak zkervavila, Da bi sto pišenc zaklala! Hala, hala, žlahtna gospa, Ge si tak furtoh zkervavila ?“ 32 so se zakesnoli — 35 Furtoh •— 36 mlada] žlahtna — 37 Hodma] Hodrna si — 38 borna mija — 39 je dvakrat postavljen — 42 posiine jo — 43 bode] bo — 46] Žlahtna gospa grada beloga. I. Pripovedne pesmi 125. 195 Kak mladi ribiči ribijo, 40 Drobne ribe po vodi plavajo." Gospa pogledne nad goro, Gospod posune njo v vodo: »Toti naj bode, mlada gospa, Kaj si mi sinka vmorila! 45 Anjčika bo zdaj žena moja. Belega grada žlahtna gospa." 125 . (Z murskega polja.) Gerca zible sineka V svojoj novoj zibeljki : »Tuja, haja, mali sin! Da b’ le skoro velki bia! 5 Bog daj, da bi velki bia, V belem gradi herbič bia!" To čuje mlada gospa Notri v svoj ti beli grad. Gerca šla pleničic prat, 10 Gospa pa njoj sinka klat. Gerca gre nazaj domo »Joje, joje no prejoj! Moj sinek mrtev leži, Polna zibeljka krvi!" 15 To čuje mladi gospod Notri v svoj ti beli grad : »Kaj je teb’, moja gospa, Kaj tak zbrojen furtoh maš?" Odlomek druge varijante se nahaja v VO. VIII. 33 ter slove: Anjčika je prela tenko nit Kaj je Anjčka zgovorila. Ino si je popevala v kamrici: Anjčika je šla plavničkic prat, „Touja haja, mali sin, 10 Šmoletna gospa pa njoj Da že bi skoro velki bio, — sinka klat. 5 Da že bi skoro velki bio, No totoga grada herbič bio!“ Anjčika nazaj domo perbiži, Šmoletna gospa to slišala, Zibelko najde puno krvi. 125. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. K. 77 (24). Tuja v v. 3. je pi¬ sano črez neko drugo besedo. Drugič je Vraz pesem prepisal v VO. IX. 2, ne glede na naglasna znamenja, s temi premembami: 2 zibelki — 4] Da bi skoro v. b. — 8 Noter — 9 šla] gre — 10 joj — 11 gre] pride — 12 Joje] Oje — 13, 14] Pouna zibelka krvi, * Moj sinek mrtev leži ■— 16 Noter — 17 teb’, moja] to, mlada — 22 Joj — 24 si. — Tiskal jo je Vraz v NPI. 67—68 po drugem prepisu, a pišoč e pred rom, u za povdarjeni u, u za ou iz zlogotvornega 1 a in zopet njoj za joj. Melodijo podaje Kuhač IV. št. 1540; v VO. XIX. K. pase nahaja pri ti pesmi ta-le načrt melodije: 196 I. Pripovedne pesmi 126. „„Jaz sem pišče zaklala, Gospod vzeme svetli meč, 20 Obed nama prpravila.““ Njoj odseka glavo proč: „To ti bod’, moja gospa, Kaj s’ mi sinka zaklala !•“ 126 . (Iz Cerovca.) Stoji mi, stoji polece, Pole lepo šiiroko. Na poli stoji pristava, Prelepa nova pristava. 5 V njoj mi prebiva Margečica, Prelepa mlada majarca. Prelepa mlada majarca, Ta perva moja liibica. Margetca potoči zibelko: 10 „Oj tuja, haja, mali sin! Oj bajaj, hajaj, mali sin, Jaz si zdaj grem pleničic prat. “ Ona si gre pleničic prat, Gospa pa gre njoj sinka klat. 15 Margetca opere pleničice No si gre nazaj domo. Ona pa t sreča mlado gospo, Mlado gospo z belega grada. „Kam pa si hodla, mlada gospa, 20 Kaj tak poštrofan furtoh maš ?■“ „„Jaz sem hodla pišencov klat, Obeda za mizo pripravlat.““ Margetca pride nazaj domo No prestraši se premočno: 25 „Obe, Jezoš, kaj je to ? Puna zibelka je kervi, Puna zibelka je kervi, Moj sinek pa mertev leži.“ Gospa pa pride v beli grad : 90 „Ge pa si bila, mlada gospa, Ge pa si bila, mlada gospa, Kaj si tak s kervjoj poštro- fana?“ „„Jaz sem eno pišče za¬ klala, Tebi obed perpravila." “ 95 Gospod potegne svetli meč, No njoj odseka glavo proč: „To ti naj bo, mlada gospa. Kaj si mi sinka vmorila, Kaj si mi sinka vmorila, 40 Kaj ne bo herbič grada be¬ lega." Gospod si zbriše svetli meč: „Ti ne b6š moja gospa več!“ 126. Zapisal St. Vraz. — Iz NPI. 66 — 67. V VO. je ni. Melodijo po¬ daje Kuhač IV. št. 1539. I. Pripovedne pesmi 127. 197 127 . (Gorenjska.) Tamkaj stoji pristavica, O jov! tamkaj stoji pristavica. Na pristav’ci je Marjetica. O jov! na pristav’ci je Marjetica, 5 Ino mi ziblje sinika, O jov! poldrugo leto starega : „Aja, ležaj, preljub’ moj sin, O jov! da b’ že ti skoraj velik bil! Saj boš verbal sedem gradov, 10 O jov! sedem gradov, devet pristav." To je slišala žlahna gospa, O jov! žlahna gospa sovražnica. Hitro je tekla v svitli grad, O jov! svoj hudobni naklep speljat: 15 „Le sem, le sem, dekla moja, O jov! le sem, le sem dekla moja! V roko vzemi ojstri nož, O jov! in pojdi na pristavico, Zakolj Marjetci sinika, 20 O jov! poldrugo leto starega. Ven z njega vzemi jeterca, O jov! tud pljučica in serčice." „„Žlahna gospa, jez t’ga ne strini, O jov! rajši svojo službo zgubim."“ 25 „Le sem, le sem, mojškra moja, O jov! le sem, le sem, mojškra moja! V roko vzemi ojster nož, O jov! in pojdi na pristavico, Zakolj Marjetci sinika, 30 O jov ! poldrugo leto starega." „„Žlahna gospa, jez tega ne stripa, O jov! rajši svojo službo zgubim.““ Sama popade ojstri nož, O jov! in šla je na pristavico. 127. Zapisal Jo s. Levični k. — Is Novic XVII (185'J) 230: ,,Priču¬ joča pesem opeva žalostno dogodilo, Tei se je pripetila njega dni na Pustem gradu (Wallenburg) na Gorenskem. Razvaline tega gradu stoje na strmem gričku blizo ceste, katera derži iz Kamne gorice v Radoljico. Dogodba, o kateri pesmica govori, je med ljudmi sploh znana.“ Za umetalno pesem je snov po¬ rabil dr. Lovro Toman v svojih „ Glasih domorodnih 198 I. Pripovedne pesmi 127. 35 Zakolje Marjetci sinika, O jov! pol drugo leto starega. Pa z njega vzame jeterca, O jov! tud pljučica in serčice. K je Marjetca prišla domu, 40 O jov! še se mi čudi premočno : „Vselej, ko sem šla rut’ce prat', O jov! vselej si jokal po meni. Danes pa tako terdo spiš, O jov! da se clo nič ne prebudiš!" 45 Še mi razveže sinika, O jov! zagledala je mertvega. Vidi ga v zibki ležati, O jov! vidi ga v kervi plavati. Zakriči: „Joh, o joh, gorje! 50 O jov! kaj so naredli mi ljudje!“ Še vpije, joka prestrašno, O jov! za potolažit je ni b’lo. Gospod je ravno z jage šel, O jov! prestrašno mi je ostermel: 55 „Kaj pa ti je, Marjetica, O jov! da si tako objokana?" „„Blagi gospod, vaša gospa O jov! so mi največ sovražnica: Zaklali so mi sinika, 60 O jov! dobila sem ga mertvega."“ Gospod hitro v grad jadra, O jov! od jeze ves on trepeta. Gospod raz konja skočil je, O jov! hitro gospo poklical je: 65 ,.Kaj pa imajo kervav predpas, O jov! kar je nenavadno pri nas ?“ „„Petelinčke sem zaklavala, O jov! sem vam kosil napravljala.““ „Pojdva na ganke visoke, 70 O jov! gledat te polja radoljške. Da bova mal’ špacirala, O jov! en mal’ se pogovarjala." Šla sta na ganke visoke, O jov! gledat te polja radoljške. 75 Prime jo za erjave lase, O jov! verže jo čez ganke visoke: 199 I. Pripovedne pesmi 128. „Bodi prokleta, kača ti, O jov ! za vselej spred mojih oči-! Tok dolg’ imaš zavdana bit’, 80 O jov! da se ti tukaj spokoriš. Tukaj naj zraste lipica, O jov! lepa, zelena lipica; Kadar tako debela bo, O jov! da s cela zibko naredo, 85 Rodil se bode sinček mlad, O jov! on bo v taisti zibki spal. Kadar bo novo mašo pel, O jov! kačjo podobo ti bo vzel, Postala bodeš spet gospa, 90 O jov ! kakor si od začetka b’la. V tem gradu se imaš pokorit, O jov! da Bogu zadosti storiš. Zdaj se pa jaz z grada podam, O jov! tebi ga za stanovanje dam. 95 Snidla se bova enkrat spet, O jov! tamkaj pri ljubemu očet’!“ Žlahtna gospa zavda ljubici svojega moža. 128 . (Iz ljutomerske okolice.) Stoji mi, stoji ravno pole, V ravnem poli beli grad, V ravnem poli beli grad, V belem gradi je gospod mlad. 5 On si budi mlado gospo, Mlado gospo, svojo ženo: „Zbudi se, moja mlada gospa ! Al boš mi senjo razlagala? Meni se je senjalo od vtičov dvuh 10 Odlepihbelibgolobcovdvub. Na roki sem ima golobca dva, Pa sta mi odletela oba: Eden je zleta v visoko goro, Drugi pa v belo pristavo!" 128. Zapisal St. Vraz; pela Toližarica. — Iz VO. VIII. 31. Naš na- tisek podaje pesem tako, kakor je na dotičnem listu s prva bila pisana, samo v 88. verzu je privzeta v natisek korektura rožnat pušelc in ne prvotni zapis vejo rožmarina in sicer ta zato ne, ker se že v v. 90. ponavlja prvo, a ne drugo. V. 3 — 8 je Vraz pozneje zamenil s temi-le verzi: V ravnem poli krčmica, Krčmica, bela oštarijica. V krčmi pa leži mladi gospod Z grada lepega, belega. 5 On si budi deklico, Prelepo, mlado kelnarco: „Hala, hala, deklica, Prelepa, mlada kelnarca! El boš mi senje poslušala, 10 El boš mi senjo razlagala?" 200 I. Pripovedne pesmi 128. 15 „Hala, hala, mladi gospod, Mladi gospod z belega grada! Vi ste meli lubici dve, Ki ste vi liibili obč: Ene ste se znebili, Drago pa bote zgubili." 20 „Hala, hala, mladi hlapčič, Osedlaj nama konjiča dva, Za me konjiča črnega, Za se konjiča žutega! Te ma jahala v pristavo, 25 V lepo, prebelo pristavo K lepoj, mladoj majerci, K mojoj pravoj lubici." Konjiča frčita po stezici Kakti dve ribi po vodici, 30 Te se komaj vstavita Pred lepoj, beloj pristavoj. Dekla pa na pragi stoji No močno se hudo drži. »Oj kaj ti je, oj kaj ti je, 35 Kaj se tak hudo držiš ?“■ — „„Kaj se ne bi hudo držala, Al pa se ne milo jokala ? Naša majerca betežna leži, Per njenem ga srci več zdravja ne.““ 40 Gospod ide v belo kamrico, Betežno najde majarco: ,,Kak je tebi, mlada ma- jarca, Ti moja prava Ribica?" „„Oh hudo mi je, gospod, hudo, 45 Da meni bole več ne bo : Gospa je zgrabila kačico, Z giftcm mi vmešala poga¬ čico, Ja sem pogačico snedla, Taki betežna oblegla."" 50 Gospod pa segne v svilnat žep, Vun potegne žlahten koren : „To maš, mlada majarca, Ti moja prava liibica ! Ge tebi k zdravji bo, 55 Potem ti preči bole bo ; Če pa tebi k smrti bo, Potem ti taki huje bo!“ — „Hala, hala, mladi hlapčič, Osedlaj nama konjiča dva: 60 Za me konjiča črnega, Za se konjiča žutega, Te ma jahala v beli grad — V moj lepi, prelepi beli grad.“ Konjiča tečeta po stezici, 65 Ko dve ribi po bistroj vodici, Te se komaj vstavita Pod lepim, belim gradom. Na pragu mlada gospa stoji No se lepo na smeh drži. 70 „Kaj je tebi, mlada gospa, Kaj si ti tako vesela ?“ „„Kaj ja ne bi bila vesela, Ki ti je majarca sinka ro¬ dila." “ 75 'Gospod potegne svetit meč, Gospej odseka glavo preč. ' , Te pa odj cTŠTT ~r~prištavo, V lepo, prebelo pristavo. Dekla na pragi stajala No se nemilo jokala. 80 „Oj kaj ti je, oj kaj ti je, Kaj se tak nemilo jočeš ti?" — Dalje je prenaredil: 11 ima gololobca dva] gladia si oba — 13] Enega sem mea v belem gradi — 14] Drugega pa v beloj pristavi — 29] Kak dve ribi po bistroj vodici — 32 stoji] stojala — 33 drži] držala — 3 1 je kesneje prečrtan in pri 38. pristavljeno znamenje ponavljanja — 42 je tebi] ti je •— 47 smešala — 50 svilnat] svilen — 63 prelepi] zidani — 68 Na praguj Pred gradom - 83 V hiži] Oj. Vendar ima ps. tudi tako se dovolj nedoslednosti. I. Pripovedne pesmi 129. a. 201 „ „Oj kaj se ne bi nemilo jokala, V hiži nevolna naša majarca : , V beloj kamrici leži, So V njenem teli več duše ne. “ “ Gospod stopi v kamrico No mrtvo najde majarco. V rokah rožnat pušelc drži, Z glave se njoj zlati venec blišči. 90 Gospod njoj vzeme pušlic z roke, Ino zlati venec z glave: „To je ne za te, majarca ! Ti si rodila sinka dva, Ti si rodila sinka dva, 95 Ki sta na Nemškem oba. Najmlajši bo se na meštvo vičia, Oče no mater z pogublenja rešia, No bo njima sprosia svetli raj, Oča nebeški ga vsem nam daj!“ Županja liči in grajski gospod. 129 . (Kranjska.) a. Redakcija /. Stoji, stoji beli grad, V’ bel’mo gradu mlad gospod. Gori kliče hlapca svoj’ga: „Gori, gori, hlapec moj! 5 De ti bom reskladal sanje moje, Kaj se je sanjalo mi, De sim imel golobca dva, Pa sta zletela 'obedva: Eden je zletil v Šmarno goro, 10 Tega že več nazaj ne bo; Eden je zletil v novo vas, K’ moj Marjetki v’ vas. Osedlej mi konjiča dva: Tebi enga, meni enga, 15 De pojdeva v novo vas, K’ moji Marjetki v’ vas.“ Še se na kojniča zal uči, Kakor tiča s’ perutmi; Kar prov deleč mi zderči, 20 V’ to novo vas k’ Marjetki v’ vas. Županja na pragu stoji 129. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. XX. 20; pisala jo je precej okorna roka (za Smoleta?) in v v. 62. zapisala še mesto tiskanega že. Pesem je tiskana v SPKN. 1. 109—112, a z mnogimi pretnetnbami, ka¬ tere so, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in manj važne oblike, te-le: 2 V belim gradu je m g. — 3 Gori] K sebi — 5 De ti] Ti — 5 moje] svoje — 8 obedva] oba — 10 Tega] Tistiga — 12 manjka — 13 Osedlaj — 16, 20 Mar¬ jetici — l(j, 20 vas] v vas — 17, 40, 45 konjiška — 18, 41, 46 ptica z perot’- mi — "J(J V' to] V — 22 manjka — 23 Ob — 24] Ker se tak’ žalostno der¬ ete — 25, 27, 31, 36, 54, 61 Marjetica — 25 doma] doma vaša — 28 Ker . . . post’lj — Tu so ti trije verzi vloženi: „A1 smem jez k nji pogledat it’?“ * 13 c 202 I. Pripovedne pesmi 1 '29. b. Ino se žalostno derži. „0 kaj vam je, županja vi, Kir ste tok žalostna? 25 Al je doma Marjetika, K’je vjela mojga golobčika ?“ „„Moja Marjetka golobce lovi, Kir na smertni postli leži! “ “ Gori gre v svitlo kamrico, 30 Marjetka bolna leži, milo ječi. „Kaj je tebi, Marjetika, Bolna ležiš, milo ječiš?" Segel je v aržat Židan, Pernesil ji je korenčka žlaht- niga: 35 Na! to tebi dam, Marjetika: Ge tebi k’ zdravju bo, Po tem ti precej bolši bo, Ge tebi k’ smerti bo, Po tem ti precej hujši bo.“ 40 Še se mi na kojn’ča zaluči Kakor tiča s’ perutmi. Kar predeleč mi zderči, Noter v ta beli grad. Še je šel v skrinjo malano. 45 Še se mi na kojnča zaluči, Kakor tiča s’ perutmi, Kar predeleč mi zderči, V to novo vas. Županja na pragi stoji, 50 Si briše Černe oči. „0 kaj vam je, županja vi, K’ se brišete Černe oči?“ „„Kaj bi se ne jokala, K’ je umerla moja Marjet¬ ka!““ 55 Gori gre v svitlo kamrico. Marjetka mertva leži, U rokah derži pušelc ’z rož, Na glavi ima kranclic zlat. Z’ roke ji uzeme pušilc ’z rož, 60 Z’ glave ji uzeme kranclic zlat: „To ni za te, Marjetika! Ti imaš že sinka dva, V Nemškimu gradcu sta: Eden bo novo mašo bral, 65 Bo mater z’ vic jemal." b. Redakcija II. Stoji, stoji mi beli grad, Po gradi hodi gospod mlad, Zakliče hlapca svojiga, Pokorniga in zvestiga: 5 „Le hitro, hitro, hlapec moj! Poslušaj, kaj se mi necoj Sanjalo je o polnoči, Necoj in pred že dve noči: Imel de sim golobca dva, 10 Pa sta zletela obedva. Nji eden tje v’ Šmarno goro, In tega več nazaj ni blo; Je zletil drugi v’ novo vas K’ Marjefki, moji ljubci, v vas. 15 Obsedlaj berž konjiča dva, „„Naj le gredo, naj le gredo, * Sej sta se b’la dobro navajena!“ “ — 30 Marjetka bolna] Bolna — 33 aržat Židan] žep svileni — 34 Pernesil ji jej Prinesel ji — 35 to tebi dam] to — 39 precaj — 42, 47 Kar predeleč] Kamor predaleč — 34 Noter v ta] Notri v svoj — 44 malano] .pisano — 48 V to] Notri v — ji K’ se brišete] Ker brišete si — 55 moja manjka — 57 pušelc] venic — 58 kranclic] venec — 59 pušilc] venec — 60] In ga pred vrata zaluči — 63] V Nemškim Gradcu se učita — 65 mater] mater svojo. ltedakcija II., katero priobčujem pod b, se nahaja v VO. XXI. B st. 7; pisal jo je, kakor vse pesmi tamkaj, M. Kastelic, nekaj prenaredil pa P re ' I. Pripovedne pesmi 129. b. 203 Men’ eniga, teb’ eniga, De jezdiva tje v’ novo vas, Tje v’ novo vas, k Marjefki v’ vas. Še se na konja zaluči, 20 Ko tičica s perutami, Kamor predaleč mi zderči, Tje v’ novo vas, k Marjefki v’ vas. Na pragu žalostna stoji Županja, kislo se derži. 25 „0 kaj vam je, županja vi, De dans stetofkanj žalostni ? Al je Marjetika doma, Al vjela je golobčika ?“ „„Golobčika Mefka lovi! 30 Na smertni postelji leži!““ Gre gori v’ svitlo kamrico Pogledat svojo Metiko. Bolna leži, milo ječi. „Kaj ti je, draga Metika, 35 Od mene tofkanj ljubljena? Bolna ležiš, milo ječiš!“ V mošnico seže židano, Pernese ž’ nje korenčika Ji dragiga in žlahtniga: 45 „Tega ti dam, Marjetika: Če tebi, ljub’ca, k' zdravju bo, Od tega t’ precej bolši bo ; Al če pa tebi k’ smerti bo, Od tega t’ precej hujši bo.“ 50 Še se na konja zaluči, Ko tičica z’ perutami. Kamor predaleč mi zderči, Tje, kjer mi beli grad stoji. Še je šel v škrinjo pisano. 55 Še se na konj’ča zaluči, Ko tičica z’ perutami, Kamor predaleč mi zderči, Tje v’ novo vas, k’ Marjetki v’ vas. Na pragu žalostna stoji 60 Županja, briše si oči. „0 kaj vam je, županja vi, De brišete Černe oči ? “ „„Kaj bi se jest ne jokala, Ker vmerla je Marjetika!““ 65 Gre gori v’ svitlo kamrico. Marjetika mertva leži In rož šopek v’ rokah derži, Na glavi ven'c ji zlat bliši. Iz rok ji vzame šopek preč, 70 Iz glave vzame ven’c ji preč: „Ni zate to, Marjetika, Ker z’ mano imaš sinka dva, Sta v’Nemškim grad’cu obe- dva : Bo eden novo mašo bral 75 In mater svojo ’z vic jemal." šeren. Ona izvira, kakor naslov knjižice spričuje, iz Smoletove zbirke. Ka¬ stelic je namreč svoje narodne pesmi, med temi pa tudi nekaj Smoletovih v svo¬ jem prepisu poslal Vrazu-, a VO. ima od vse Kastelčeve zbirke sedaj samo str. 106 — 115 in pa nekaj posameznih listov v XX. snopiču. Prešeren je to Kastelčevo zbirko, preden se je izročila Vrazu, pregledal in nekatere stvari prenaredil. V tem prepisu je on pridejal skoraj vse naglase in predrugačil to-le: 5] Pa izletela sta oba — 18, 22, 58 v’ vas] vas — 31, (i5 kamrico] hrambico — 38, 51 ž’] 'z — 47, 49 t’ precej] koj ti — 54] Doma ne je, doma ne spi — 73 Sta v’ . . . obedva Tam v ... sta oba. — Po tem prepisu (s Prešernovimi popravki vred) jo je na novo prepisal Vraz v VO. XIII. 9, a v svoji ortografiji, nekaj stvari palčje tudi on predrugačil, vendar ne zelo srečno, n. p. 23- 25: Na pragu žu¬ panja stoji, * Žalostno kislo se derži; * „0 kaj je vam, * itd. 204 Pripovedne pesmi 130. 130 . (Iz Frama na Štajarskem.) Marko je v jutro zgodaj vstal, Oj le joj! no sg je lepo belo umil. Šel mi je hlapca si budit: „0 le vstani, vstani, hlapec, ti zdaj sg, 5 Noj mi poidi konja kermiti. Oj le joj! mojega konja bistrega, Da bom jaz jezdil delj naprej, Oj le joj! noter v devgto derželo." Vsel je na konja bistrega, 10 O le joj! jezdil v deveto derželo. Prijezdil je na županov dvor: „01e hola, hola, oča župan vi! Gde je pa mlada Nežica? O le joj! kaj pa mora to novega bit’, 15 Da v celi vesi uže nič luči ni, O le joj! v kamri pa gorijo tri ?“ „„Še le kateri si zna kamrico odpret’, 0 le joj! vsej zna k Neži glgdat. it’.““ Odperel je svetlo kamrico: 20 „0 le holaj, holaj, Nežica, Ali mi spiš, ali mi bediš ?“ „„0 le joj! jaz še zdaj skoz bedim, Rodila sem sinka mladega, O le joj! sinka mladega. — 25 Le holaj, holaj, Markec ti! 0 le joj! vzemi, vzemi sineka, Jaz ga pač zdaj ne morem vgč imet’!““ Oj le joj! vzgl je Marko sineka, O le joj! vsel na konja bistrega, 30 Jezdil nazaj v devgto derželo. O le prijezdil je uže na svoj dom, Rimske zvonove je začul. „0j le joj! Rimski zvonovi pojejo! Oj le joj! Ka pa mora to novega bit’, 35 Oj le joj! da rimski zvoni sami zvonijo ?“ 130. Zapisal 0. Caf; pela Marinka Babnica. — lz C O. III. I. Pripovedne pesmi 131. a, b. 205 Usčdel na konjička si, O le joj! jezdil v devgto derželo. Prijezdil drugoč na županov dvor, Oj le joj! no je k Neži glgdat šel: 40 „Ali mi spiš, ali mi bediš ?“ Ona je uže koj tiho bla, Ker je pri priči mertva bla. Lahkoživčeve sanje. 131 . (Krcffjska.) a. Redakcija I. „Le sem, le semkaj, mati vi! Mi bote sanje skladali: Se mi necoj sanjalo je, De v’ beli sim Ljubljani bil. 5 Pritekel merzel je studenc Spod hriba božje matere: Tri rož’ce so priplavale, Rudeča, bela, zelena. “ „„Rudeča, oj rudečo kri 10 Pomeni, ki jo boš prelil; Pomeni bela belo smert, Ki jo boš, Travnar mlad, prestal; Zelena pa zeleni grob, Ki vanj boš, Travnar, po¬ kopan. 0 “ 15 Zvečer se komaj mrak stori, Pokliče hlapca, govori: „Obsedlaj berž konjiča dva, V’ Ljubljano v’ skok podir- java. Tam čaka lepa me gospa, 20 Gospoda njen’ga ni donni.“ V Ljubljano hitro perdriči, Konjiča hlapcu izroči In vas hiti h’ lepi gospe. Per nji ga je dobil mož nje, 25 Mu nož zapodil je v’ serce. b. Redakcija II. „Le hitro, mati! sim pojte, Nocoj se mi sanjalo je, In sanje moje skladajte: De v beli sim Ljubljani bil: 131. Iz zbirke xindr. Smoleta. Ali jo je Smole sam zapisal, ne dd se določiti. — Vzeta je iz VO. XXI. B št. (j., kjer jo je napisal M. Kastelic. Poslednji verz se je pozneje predrugačil v: Zapodil nož mu je v serce. Pre¬ šeren pa je pesmi pridejal skoraj vse naglase in izpremenil to-le: 5 Pertekel — •j liriba] cerkve — 8 perplavale — 9 oj] sin. — Za 14. verzom je vložil no¬ vega: Ak hodil bodeš vas k ženam. Drugo redakcijo iste pesmi nahajamo v SPKN. II. 78 —79. Razlikuje se v mnogem od prve, zatd jo zopet tiskamo pod b razen tiskovnih hib: 10 trčtja 206 I. Pripovedne pesmi 132. 5 Spod Roženpoha doli vil Se je studen’c merzle vode. Tri rož’ce so priplavale: Je perva rudeča bila, ln druga rožica bčla, 10 In tretja bila zelena." »Rudečo kri rudeča rož Pomeni, ki prelil jo boš ; In belo smert. sin, bela rož Pomeni, ki prestal jo boš; 15 Zelena, sin, pa grob zelen. Pomeni, k’ vanj boš položen. Tako ti, Travnar mlad, po¬ vem : O Ne hodi v vas k mladim gospem!“ “ Zvečer se komaj mrak stori, 20 Pokliče hlapca, govori: „Obsedlaj berž konjiča dva, V Ljubljano v skok poder- jeva. Tam čaka lepa me gospa, Gospoda njen’ga ni doma !“ 25 V Ljubljano hitro pridriči, Konjiča hlapcu izroči, In v vas hiti k lepi gospe. Pri nji ga je dobil mož nje, Zabodil nož mu je v serce! 132 . (Kranjska.) „ Kaj seje meni nocoj sanjalo ? Jez sim v beli Ljubljani bil. Le sim, le sim, mati moja! Mi bole sanje skladali. 5 Meni se je nocoj sanjalo, De sim v beli Ljubljani bil Od Roženpoha je pritekel En merzel studenec, Po studencu so priplavale 10 Rožice tri. Ena bela, rudeča, zelena." »Rudeča pomeni rudečo kri, Ki jo boš, mladi Travnar, prelil ; Bela pomeni belo smert, 15 Ki jo boš, mladi Travnar, prestal; In zelena pomeni zelen grob, Kjer boš, mladi Travnar, po¬ kopan." — K sebi je klical hlapca svojga: „Le sim, le sim, hlapec moj! 20 Osedlaj mi konjiča dva, De v belo Ljubljano grem." Močno v Ljubljano leti, De konjam spod nog ogenj ferči. Kadar v Ljubljano prileti, 25 Rihtar že v oknu stoji, — 24 njen’ga. Na obeh sloni prepis St. Vraza o VO. XVIII. 6, na katerega se zategadelj ni vredno dalje ozirati. Melodijo podaje Kuhae 11. št. 571. 132. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. III. 95 — 96; v v. 14 je tam tiskovna hiba Belo za Bela. I. Pripovedne pesmi 133. 207 On pa njegova narmlajši hči. Velil je Travnarja lovit’. Kadar Travnarja vjamejo, Je v ječi bil letni dan: 30 „Kolikorkrat sini v beli Ljubljani bil, Vselaj so mi dali piti in jesti Za moje bele tolarje, Za moje bele krajcarje, Za moje zlate rumene. 35 Peljali so me v svitlo kamro. — Kaj je storila njih nar mlajši hči ? Vkradla jim je ključe tri, Prišla je k meni v kamro svitlo. Sporednejši bi bil 40 Ko en šelem tat, Ko ne bi storil, kakor junak! “ Gospoda se spregledajo, Travnarju prizanesejo. liga n. 133 . (Iz K Stoji, stoji Dolina vas, Na sred vasi pa lipica. Se tam cigani zbirajo, In vsak svoj piskerc imajo: 5 Kam drevi na rop pojdejo ? Narmlajši cigan tak govori: „Pa drevijesnarop ne grem, K županovi Lenčici pojdem.“ Oče župan na pragu stoji 10 In firkel vina v roči derži: „Nasit’ te Bog, černi cigan!" „„Bog žegnaj vam, oče župan!" “ Je segel v svoj pisan aržat, Prinesel vun je rumen zlat, 15 In ga po mizi zatoči, Da v tretjo kamro glas zleti. 133. Zapisal J. Majciger. te Bog v ti pesmi je izprevrženo iz Mozi primerjaj nastopno številko. milja.) Te pervi glaž si nalije, Mladi Lenčici napije: „Nasit’ te Bog, Alenčica! 20 Ti boš zdaj moja ljubica.“ Prav gerdo ga pogledala, Še gerši pa prešentala. Te drugi glaž si nalije, Mladi Lenčici napije: 25 „Nasit’ te Bog, Alenčica! Ti boš zdaj moja ljubica." En’ mal’ ga je pokusila, Drugo pa pod klop plusnila. Te tretji glaž si nalije, 30 Mladi Lenčici napije: „Nasit’ te Bog, Alenčica! Zdaj boš ti moja ljubica.“ „Cvetja slov. naroda“ 34 — 36. Našit' ti Bog, česar narod ni več razumel; 208 I. Pripovedne pesmi 134. Prav lepo ga pogledala, Se malo mu nasmejala. 35 „0j mati! ni gorših ljudi, Ko so cigani vmazani! Dajte mi platna tri lakti, Da bom sošila mavhe tri: V eno bom brala zaseko, 40 V drugo pa moko belico, V tretjo pšenico rumeno.“ Se berž na konjča posadi. Župan mi pravi, govori: „Si v ispah zdaj šprancirala, 45 Boš zdaj po borštih bandrala; Zdaj si ležala v posteljci, Zdaj boš pa v temnem le¬ so vji : Boš bandrala celih sedem let, Da boš imela sinkov pet!“ 134 . (Iz Krope na Gorenjskem.) Stoji, stoji ena nova vas, V vanjo je hodil cigan v vas. Na konc’ vasi birtovska hiša stoji, Notri je mlada Alenčica. 5 „Prinesite dva firkeljna vina, Saj bodem plačal obedva." Prvi glažek nalije, Mladi Alenč’ci napije: „Mazi ti Bog, Alenčica, 10 Bog ti požegnaj, Alenčica! Gotovo bodeš dekle moja.“ Malo ga je pokusila, Še tist’ga je vun pljunčknila. Drugi glažek nalije, 15 Pa spet ga 'Lenč’ci napije: „Mazi ti Bog, Alenčica, Bog ti požegnaj, Alenčica! Gotovo boš ljuba moja.“ Malo ga je pokusila, 20 Še tist’ga je vun pljunčknila. Tretji glažek nalije, Oj spet ga ’Lenč’ci napije: »Gotovo boš žena moja!" Malo ga je pokusila, 25 Še tist’ga je vun pljunčknila. Še cigan jo črno pogledal je, Alenčici se koj dobro zdi. „0 kaj vam pravim, stara mat’: Al’ mi bote dali Alenčico?" 30 „„0 kaj ti pravim, Alenčica, Snoč si imela sedemnajst snubačev, Vsi so bili lepši ino gorši, Nicoj pa črnega cigana. ““ „0 kaj vam pravim stara mat’! 35 Naštejte ji gori dotico, Rudeče, rumene ino zlate, Ino tudi skrinjo šlesingasto. Jaz imam zidanih devet gradov, Desetega mi pa zidajo." 40 Ta Alenčica govori: „0 moja mati, hitro dajte dotico, 134 . Zapisal Rad. Poz n i k ; pela Mica Štular. — Iz rokopisa NB. : ki ga hrani Matica (str. 154 — 158). V c. !). in 16. je bilo namesto Mazi s prva pisano Mazil, a 1 se je pozneje prečrtal. I. Pripovedne pesmi 134. 209 Potlej se pa midva vzameva. “ Mati je naštela dotico, Rumene, rudeče ino zlate, 45 Tudi skrinjo šlesingasto. O še se vzdigneta, tam gresta, Kamor spredaleč prideta, Na konec dol’ nove vasi. Lenka pogleda še nazaj. 50 Na pragu je vid’la mater stat, Solzice so se ji udirale dol. „Le poglej še enekrat, Saj boš ta zadnje krat!" O še se vzdigneta, tam gresta, 55 Kamor spredaleč prideta, Daleč, daleč, na en travnik zelen. Tako Alenčica govori: „0 kaj ti pravim, cigan moj, Mene moje noge bole." 60 „„Kako te že le zdaj bole, Te bodo še le bolele!““ Alenčica pogleda na nebo, Solze so se ji vlile dol. O še se vzdigneta, tam gresta, 65 Kamor spredaleč prideta, Daleč, daleč, v eno gmajnico. Alenčica tako govori: „0 kaj ti pravim, cigan moj, Mene moje noge bole." 70 „„Kaj te že le zdaj bole, Te bodo še le bolele!" 11 Alenka pogleda na nebo, Solze so se ji udrle dol. O še se vzdigneta, tam gresta, 75 Kamor spredaleč prideta, Daleč, daleč, nakon’cgmajne zelene. Tamkaj je vidila devet žen, Ki so visele vse na vislicah. Alenka se močno prestraš’: 80 „0 kaj ti pravim, cigan moj, Ali zapiskam na moj prstan zlat ?“ ,, „Oh le zapiskaj še enekrat’, Saj bodeš ta zadnji čas."" Lenka zapiska na prstan zlat, 85 Slišal jo je najstarši brat. „0 kaj ti pravim, cigan moj, Ali zapiskam še enekrat?" „„0h le zapiskaj še enekrat, Saj boš zdaj zadnji krat."" 90 Slišal jo je ta srednji brat. „0 kaj ti pravim, cigan moj, Al’ zapiskam še enekrat?" „„Oh le zapiskaj še enekrat, Saj bodeš ta zadnji krat."" 95 Lenka zapiska na prstan zlat, Slišal jo je najmlajši brat. O bratje so pa jagali, Sprelepo se pomenijo: Gotovo je naše Lenke prstan zlat." 100 Hitro se skupaj vzamejo In hitro tjekaj tečejo, Pa ravno takrat pridejo, Ko je ravno zadnjo trto vil, Da bi bil Alenčico obesil. 105 Bratje pa hitro trto vzamejo Ino zdaj njega obesijo. Alenčico domu peljejo, Vse premoženje mu vzamejo In z veseljem domu gredejo. 14 210 I. Pripovedne pesmi 135, 136. 135 . (Iz Ljubljane.) Cigan ima devet gradov, Pa ne ve, it’ kam domov, Cigan ciganarski! Stoji lipica zelena, 5 Pod lipco se fantje shajajo, Tud’ cigan pride k njim. Še pravi in govori: „Preden bo jutri beli dan, Birtova Lenč’ka bo moja žena." 10 Fantje se v oštarijo podajo, C’gani tudi z njim’ dero. Prvi glažek vinca je nalil, Birtovi hčerki je napil. Okol’ se je zasuknila, 15 Na te besede vun je plunila. Drugi glažek je nalil, Spet je birtovi hčerki napil. Spet se je okol’ zasuknila, Na te besede vun je plunila. 20 Tretji glažek je napil, Vince je pokusila, Cigana je pokuknila: Cigan ima črne oči, Pri njem so kratke noči. 25 Šla je hitro vunkaj k svoji ljubi materi: „Hitro mi vežite skupaj moje reči — Cigan ima črne oči — Tri kope, gvante Židane!“ Mati na to govori: 30 „Cigan ima črne oči, Pri njem bodo kratke noči!“ Šla je vunkaj k očetu, Tako govori: „Oče, hitro spravljajte vkup moje reči!“ 35 Oče tako govori: „Cigan ima devet gradov, Pa ne ve, it’ kam domov; In tisti je najlepši grad, Ki nima ne oken, ne vrat." 40 Da ji oče brž sto kron In tudi gvante Židane. Cigan jo na konj’če posadi, Prav daleč drči. Še ji cigan tako govori: 45 „Sinoč si spala na beli po¬ steljni, Necoj boš pa u gojzdeci; Sinoč si bla še bela lilija, Nocoj boš pa že špiža ribija." (Pri teh besedah jo smukne v vodo.) 136 . (Iz Cerkna na Goriškem.) Tam stoji gora visoka, Gor je lipca zelena, Na gori ravan široka, Pod lipca miza rumena. 135. Zapisal Mat. Kokalj. — Iz rokopisa NB., Jci ga hrani Matica (str. 38 — 40). 136. Zapisal F r. S e d e j. — Iz njegovega rokopisa, ki ga imam jaz. Tudi J. Kokošar je v Cerknem to pesem zapisal. Mesto v. 32—33 ima on: I. Pripovedne pesmi 137. 211 5 Okoli nje caganov dvanajst, Črnih caganov glih dvanajst. Se pa še taku menije, Kam drev na rovte pojdeje. Mladi cigan tak govori: 10 „Jest pa nam šev na rovte z vam’, Jest bom pa šev k maj ljubci v vas, Na novo vas, k maj ljubci v vas.“ Zdej se pa vzdigneje in gredo, Jen kam spredeleč pridejo, 15 Glih pred to hiša birtavo. Jest pa na vrata poropotam, Že mlada virtne pride von. „Prnes’ mi en glaš al’ dva, Kterga narboljšiga imaš.“ 20 Ta prvi glašk ga je nalil, Birtovi hčer ga je napil: Kir je to vince spivala, Že je cagana špegala. Ta drugi glašk ga je nalil, 25 Birtovi hčer ga je napil: Kir je to vince spivala, Že je skup bala spravlela. Birtna tako govori: „Kaj se pa iraš, Nežca ti ?“ 30 „„Dejte mi platna tri lahti, De bom nardila mavhe tri.“ “ „Rajma, rajma, Nežica, Ki si cagana špegala!“ „„Snuč sem leža na bel’ blazin, 35 Nicoj pa na zelen planin.““ Lajnar. 137 . (Iz Gojzda na Lajnar pa lajna sprelepo, Alenka pa v linah stoji. Tako ji lajnar govori: „Alenka, pojdi z mano pot!“ 5 „„Jaz pa bi že šla s tabo pot, Pa imaš suknjo stergano!““ „Če imam suknjo stergano, Pa imam doma židano, Pa imam doma devet gradov; Gorenjskem.) 10 V desetim boš ti prangala, Tim drugim streho delala." „„Počaki, čaki, lajnar mlad, Da se stori ta černi mrak. Ko storil se bo černi mrak, 15 Popeljem oča ’n mater spat. Potlej bom vzela ključe tri: En’ga od svitle izbice, Druz’ga od skrinje malane, Zdaj se pa vzdignej’ in gredo, * Oh kam spredaleč pridejo. Pevka sama jo je štela med „prav stare.“ ,Rovte' je pač po narodni etimologiji nastalo iz rovpe = rope. 137. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Pesem je tiskana v „Cvetju slov. nar“ 21 — 23, ne glede na na¬ glasna znamenja in apostrofe, s temi premembami: 3 lajnar] pravi — 10 pran¬ gala] bivala — 11 Tim] Vsim — 13 stori ta černi] bo storil černi — 18 Druz’ga] 14* 212 I. Pripovedne pesmi 138. Tret’ga od štalce zidane: 20 ’Z izbce bom vzela rudeč plašč, ’Z skrinjce bom vzela čeren gvant, ’Z štalce bom vzela konj’ča dva, Sebi en’ga, tebi en’ga!““ Že se je storil černi mrak, 25 Oj čeren mrak in tamna noč. Se se vzdigneta in gresta, Kamor predaleč prideta. Pod jelčico, pod smrečico. Se vsedeta, počivata. 30 Tako ji lajnar govori: „Pogern’, Alenka, rudeč plašč, Da dote naj’ preštejeva!“ Pogerne Lenka rudeč plašč, Lajnar pa vije terte tri. 35 Tako Alenka govori: „Počakaj, čakaj, lajnar ti, Da še zapiskam persten zlat. “ Lenka zapiska persten zlat, Da po vsim gojzdu glas zleti. 40 Nje brat pa v gojzdu zver lovi, Tako še pravi, govori: „Le tiho, tiho, lovci vi! Kakovi čuden glas leti! Gotovo je Alenčice, 45 Alenčice sestričice! 11 Se se je vzdignil ino šel, Kamor predaleč je prišel, Pod jelčico, pod smrečico. Potegne izza pasa meč, 50 Lajnarju verže glavco preč: „To imaš, lajnar, ti za Ion: Ti s’ že zapeljal devet žen, Deseta je Alenčica, Alenčica sestričica! 11 Jelengar. 138 . (Kranjska.) Jelengar poje prelepo, Vsi ljudje vstajajo, Njega petje poslušajo. Tud’ je vstala kraljeva hči, 5 Tako je rekla kraljeva hči: „No kaj pravim, mojškra ti! Le zberaj vkupaj cule tri, Eno zlata, eno srebra, Tretjo obleke svilene: 10 Pojdve z Jelengarjem na pot.“ Tako ji mojškra govori: „Nikar, nikar, kraljeva hči! Kdor se z Jelengarjem peča, Rada ga glava boli." Enga — 19 Tret’ga] Enga — 20 izbe — 21 černi — 25] Oj Čerin mrak in černa noč — 20 vzdigneta se — 27 prideta] sta prišla — 31 Pogerni, Lenka — 37 zapiskam v persten — 38 zapiska v persten — 43 Kakovi] Oj kaki — 50 glavo — 52 Ti s’] Si. 138. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. IV. 33—33, kjer so te tiskovne hibe: 1 prelepo — 8 srebra — 29 mladi.— Primerjaj spodaj p. pod naslovom „Ugrabljena mlinarjeva hči.“ I. Pripovedne pesmi 139. 213 15 Še se vzdigneti in gresti, Kamor daleč prideti, Daleč na piano poljano, Tje na zeleno tratico. Tako Jelengar govori: 20 „ Poglej gor’, kraljeva hči!“ — Ona je gor pogledala, Vidi jih sedemnajst visiti. — „ Kraljeva hči, osemnajsta boš!“ — Kraljeva hči tak govori: 25 „ »Pusti visit’me oblečeno!““ Tako Jelengar govori: »Obleka pa je deklam prav!“ Kraljeva pravi: »Pomagaj Bog, Tudi mladi bratic moj, 30 Ki je ravno na lovi zdaj!“ Bratec je zaslišal to, Hitro ji je k’ pomoči šel, Ino obesil Jelengarja. Tako Jelengar govori: 35 .Pust’ visit’ me oblečeniga !“ Tako kraljev sin govori: »Obleka pa je mojim hlapcam prav." Rosim in Vrjanko. 139 . (Kranjska.) »Kaj hoč’va, kak hoč’va, moj ljubi sin ? Ti si premlad, se oženit’, Jez sim prestara, se možit’!“ »»Vzamlte, mati, kogar č’te, 5 Le hudiga Rošllna ne! Rošlln, on je sovražnik moj, Ker ml je očeta, brata vbil, Še sim mu jez komaj ušel.““ Mati pa ni nič marala, 10 Vzela je Rošllna hudiga. Zvečer sta bila šla v kamro spat, Verj&nko je šel pod okno stat. Mati pravi: »Oj, oj, lepo blago! Al kaj pomaga, šlo bo na razdelj! — 15 Kaj pravim ti, moj ljubi mož ! Ti pojdeš v černo goro za bukev stat, Boš vbil mladiga Verjankota. Oh, kaj ti pravim, ljubi moj mož! Jez se bom terdno bolno sturlla, 20 Bom rekla, de zdrava ne bom, De bom pila ’z Černe gore vodo. Moj sin me nikdar še pre- bogal ni.“ — »Kaj vam pravim, mati moja ! Zakaj vi tak dolgo ležite?" 25 „ »Bolna sim, zdrava pred ne bom, De bom pila iz Černe gore vodo!““ 139. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. I. 91—93, kjer je napak tiskano: 9 marala. 214 I. Pripovedne pesmi 140. Berž v roke vzel je kangljico, Pripasal k sebi sabljico, Na ramo djal je pušico. — 30 „Kaj, sin, orožje boš jemal? Saj mirne so gore!" „„Nobena ptica brez perotja ni, Brez orožja tudi jest ne bom.““ Pride v černo goro za bukvico, 35 K sebi pritisne pušico: Vbil je Rošlina hudiga, Natočil je vroče kervi. „Nate, mati! pite vodo iz Černe gore! Ste želeli piti mojo kri, 40 Zdaj pite kri —Rošlinovo!" 140 . (Kranjska.) „Kak’ hoče bit’? kaj hoč’va strit’ ? Ti si premlad se oženit’, Jest sim prestara se možit’.“ „„Le, mati, omožite se, 5 Vzamite, kogar hočete, Le hudiga Rošlina ne, Ki velik moj sovražnik je: Je bratca in očeta vbil, In komaj sim mu jest ušel.““ 10 Al’ mati nič ni marala, Rošlina vzela hudiga, Verjankov’ga sovražnika. Zvečer z’ njim grede v’ hrambo spat, Verjanko gre pod okno stat. 15 Je v’ hrambi govorila mat’: „0 škoda, škoda za blago, Ko zdaj se razdelilo bo! Kaj pravim tebi, ljubi mož! Tam v’ černi gori, v’ temni goš’, 20 St.uden’c pod bukvo vidil boš. Ti rečem, se za bukvo skrit’, Verjankota skrivej vmorit’: Se jutro bolno bom sturila, In k’ sinu rekla, govorila, 25 De boljši meni pred ne bo, De pila merzlo bom vodo, Ki v’ černi gori se dobo. Sin me je vbogal vselej rad, K studencu hočem ga po¬ slat’." 30 Pretiho gre Verjanko stran’, Besede njene v’ sere’ ohran’. Ko je prišel spet beli dan, Verjanko k’ mater’ v’ hrambo gre, In reče ji besede te: 35 „Kaj pravim, ljuba mati vi! Visoko sonce že stoji, To vaša s’cer navada ni, Da b’ tako dolgo v’ posflji bli.“ „„Sin ljubi, bolna sim hudo, 40 Oh, boljši meni pred ne bo, Da pila merzlo bom vodo, Ki v’ černi gori se dobo.““ 140. Iz zbirke Andr. Smoleta, „predelana, kolikor se je treba zdelo. “ — Vzeta iz KG. III. 102 — 103. Predelal jo je brez dvojbe Prešeren. Ponatisnjena je v Vrazovih NPI. 172—174 precej verno, če se ne jemlje v poštev , da mesto ol piše Vraz ou, mesto al pa au in šou mesto šel; izpremenil je samo sturila (23) v storila, domu (58) v domo. Tudi ponatisek v SPKN. II. 82—83 je veren, samo nekaj napačnih akcentov (pač tiskovnih hib) se nahaja v njem; izpreme- I. Pripovedne pesmi 141. 215 Sin vzel je v’ roke kanglico, Pripasal si je sablico, 45 Je djal na ramo pušico, Po vodo šel pod bukvico. „Kaj jemlješ ti orožje, sin? Saj v černi gori ni zverin ’Z dežele zbežal je Turčin!“ 50 „„ Peruti tičica ima. Plavuti ribica ima, Junak z orožjem se obda.““ Verjanko gre pod bukvico, V’ Rošlina sproži pušico. 55 Odpre mu žile z’ sablico, In v’ svojo belo kanglico Natoči vroče si kervl, Z’ njo k’ materi domu hiti. Besede take govori: 60 „ Želeli piti sinovo, Zdaj nate kri —Rošlinovo!“ 141 . (Belokranjska iz Adlešičev.) Lipa Ane oudovila mlada, Ona nima nikder nikogara, Van Iveta, sinka jedinega. Još mu veli njeg’va stara majka: 5 „Ovo, Ive, dite moje drago, Sebe ženi al’ mene udaji.“ „ »Prestari ste za udati, majko, Premlad sem ja za ženit’ junače. Ako li vi al’ drugači neč’te, 10 Ono vam je devet gradov moje, V vsakem gradu po devet junakov, Izber’te si, kojega vam drago, Ne izber’te Borjana junaka, Ja z Borjanoin v velikem sovraštvu."“ - 15 Izabrala Borjana junaka. — Još ni bilo noči do polnoči, Slala ga je za goro po vodu: „Ovo, Ive, dite moje drago, Vzemi si ti vedro okovano! 20 Silna me je žeja dostignila, Seči se ti za goro po vodu.“ Uzel Ive vedro okovano, Šetal se je za goro po vodu, Tam je našel Borjana junaka. 25 Još govori Borjane junače : „Toči, Ive, vodico lajeno!“ „„Toči, Borjan, ti si posta - reji!“* Trgne Ive britko sabljo svojo, To Borjanu odsiječe glavu. 30 Natočil je krvce i vodice, Nesel je je svoji stari majki. „Nate, majko, krvce i vo¬ dice, Borjanu sem odsijekal gla¬ vu !“ njeno je v njem: 19 tanini — 23 storila — 24 In k’] In — 28 vselaj — 43, 54 kangljico — 50 ptičica. 141 . Zapisal J. Šašelj. — Iz „ Slovana" IV. (1887) 103. 216 I. Pripovedne pesmi 142. Nezvesta žena možu pobegne. 142 . (Iz Kleč na Gorenjskem.)' Anzelj imel lepo ženo, Pa se je vedno bal za njo, Da b’ mu ne bila vgrabljena. Enkrat se je primerilo, 5 Da Anzeljna doma ni b’lo, Da prideta popotna dva, Popotna dva, oba mlada, Za sladko vince dajata, Alenčico napajata, 10 Tak dolgo zapeljavata, Da sta jo sabo spravila. Ko je Anzelj domu prišel, Družino vjokano našel: „Kaj vam pa je, družina vi, 15 Ker ste tako vsi vjokani, Ker ste tako vsi žalostni ?“ „Nam bit’ je noja vjokanim, Nam bit’ je noja žalostnim, Nam naša mat’ je vgrab¬ ljena ! 20 Prišla sta k nam popotna dva, Popotna dva, oba mladd, Za sladko vince dajala, Naših mater napajala, Tak dolgo zapeljavala, 25 Da sabo sta jih spravila/ Tako jim Anzelj govori: „Ustanite berž, hlapci vi, Sedlajte mi konjičeka, Konjiča moj’ga belčeka!“ 30 Pripasal si je ojster meč, Od meča jermen vis’ r’deč. Tako premočno mi zderči, Da ogenj mu spod nog peršl, Kamor deleč pridirjal je, 35 Kjer most forlanski zidan je. Nad mostom kroka čeren vran. „Le tiho, tiho, černi vran, Ti bom kosilo dobro dal, Da si ga bodeš sam jemal/ 40 Naprej naprej mi spet zderči, Da ogenj mu spod nog perši. Kamor predel eč priderči, Proti deveti deželi, Tje k oštarii zidani. 45 Na prag’ oštirka stala je, Šop ključev v roc’ deržala je. „ Al 'mate kaj sladak teran ?“ „„Mamo čez morje pripe¬ ljan/" „A1 v vaši hiši zidani 50 Za mizo pivcov kaj sedi ?“ „„Za mizo sta popotna dva, Popotna dva, oba mlada, Sebo 'mata žensko telo, Žensko telo, močno lepo.““ 142. Zapisal M. Valjavec. — Is Novic XIV. (1856) 346. Ista pesem se nahaja v Valjavčevem rokopisu, ki ga je hranil Miklošič, a v nekoliko dru¬ gačni obliki. Ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in manj važne oblike, nahajamo tam namesto naših podatkov: 1] Je imel A. 1. ž. — 3] De bi ne bila ukradena — 3 a] De bi ne bila vplenjena — 4] Se jenkrat je primerilo — 5 De — 6 (in povsod) popotna] potnika — 10] Tak dolgo jo napajata — 1 1] De sabo sta jo s. — 12 je Anzelj] Anzelj je — 15 manjka — 16 vsi] zlo — 17 vjokanim] žalostnim — 18 žalostnim] zjokanim — 19 vgrabljena] ukradena — 20 k nam] sem —- 23 Naših mater] Našo mater — 25 jih] jo — 27] Vstanite, hlapci, berž moji — 28 konjičika — 29 belčika — 31] Pri njem je jermen bil rudeč — 33 perši] praši — 34] Kamor prišel predeleč je — 36 mostam krokal I. Pripovedne pesmi 143. 217 55 Anzelj v hišo berž hiti, In tako pravi, govori: „Bog daj vam vsem veselim bit’, Bog vam pomozi jest in pit’! “ Potem potegne ojstri meč, 60 Obema verže glavci preč. Alenč’ca prav’: „Gorje, gorje, Uh, kaj bo, kaj bo zdaj za me!“ Na konj’ča k seb’ jo posadi, Po beli cesti zaderči. 65 Prehitro mi derčala sta Do mosta spet forlanskega. Nad njima kroka čeren vran. „Le tiho, tiho, černi vran, Ti bom kosilo dobro dal, 70 Da si ga bodeš sam jemal !" Potem potegne ojstri meč, Alenč’ci verže glav’co preč. Leto, žene, zapomnite, K’ svoje možč popuščate! 143 . (Koroška iz ziljske doline.) Zamarč mi črez Ture bura, Zamarč mi črez Ture gre. Zamarč mi lepo žvižga, Mi lepo žvižga noj poje. 5 „Koj mi, zamarč, tako žviž¬ gaš, Koj mi tako žvižgaš in poješ, Ko doma vliko žalost maš, Da je na sveti veče ni! Tebi so ženo upelali 10 Trija neznani bandrarji, Tebi so ženo upelali Trija neznani bandrarji." „„0sedlej mi, hlapec, konjča, Konjča te lepega, te frišnega, 15 Da delača pojezdin ga, Ta k birti novamu."" Od delača je perjezdil ga Ta k birti novamu, Tan so mi žč sedeli 20 Trija neznani bandrarji. Tan so mi že sedeli Trija neznani bandrarji, Med sebo so mi meli Ta mlada zamarca. 25 „Podaj mi, žena, roka tva, Koj ta prava roka tva!" Potegnol je svetli meč, Odsekol ji je roko preč. — 38, 69] Ti dobro bom kosilo dal — 39] De bodeš sam si ga jemal — 40, 41 manjka — 42 priderči] prileti — 44 manjka — 48 morje] morje j’ — 50 kej — 53 Sebo 'mata] Pri s’bi imata — 55] Mi v hišo Anzelj b. h. — 57 vsim — 59 ojster — 60 glavi — 61] Oh, kaj pa bode zdaj za me — 64 zadri« — 65 zderčala — 66 forlanskiga — 67 černi — 70] De bodeš si ga sam j. — 71 Potem potegne] Potegne hitro — 74 popušate. 143 . Zapisal M. Maj ar. — Iz MB. 94. Prim. naslednjo. 218 I. Pripovedne pesmi 144, 145. 144 . (Iz ziljske Bistrice na Koroškem.) Zamer mi čez Tura bura, Zamer liep noj mlad; Dar mi žamer mou perbura, Liepo vrišče noj paje. 5 Naproti mu perteče mati, Ki ta prava mati nja: „Koj pasi, žamer, takweseo, K’ tak vriščeš noj paješ ? Ko so dčma tace tež&ve, 10 Da jih zgruntat ne magoč: Prišli so trije vandrovci, So ti pielali ženg proč!" „„Šitro mi osedlujte konjca, Šitro konjca frišnoga, 15 Da jaz daleč b6n pajezdo, K temu birtu nowemu; Dar pa ja k birtu pridan, Tam bon najšo ženg mog.“" Sediela je žiena zargčena, 20 Med timi tremi vandrovci. „Komu pa sinka si zrgčila, Toje diete majheno, Toje diete majheno, Ki ti pod sream ležalo je ?“ 25 „„Jaz sen pa diete dro zrg- čila Toje stare materi ."“ „Pa paddj mi, ti žiena, rokg, Tojg ta pravg rokg to!“ Dar mu je žiena rokg pa¬ dala, 30 Osieka ji tg rokg proč : „To pa maš, ti žiena, liecg, Te pa ti hodi z vandrovci!“ Nezveste zaročenke kaznovane* 145 . (Iz Škofi čan na Koroškem.) Prijezdili so Turki tri, Na belih konjih so sedeli, So sabljice zlo sukali, Tri dečle so iskali. 5 Prijezdijo v prvo ves, Preiščejo vse črez in črez. Pobarajo tega, on’ga, Ali on te dečle kaj pozna. 144. Zapisal St. Vraz (?). — Iz VO. XV. 45 (v prepisu Vrazovem). Melodijo ima Kuhač III. št. 859. Scheinigg jo je tiskal na str. 63, 64. 145. Neznanega zapisovalca. — Iz Schei ni gg- ove zbirke NPKS- 64—65. Pesem je precej prenarejena in ima več nenarodnega v sebi. I. Pripovedne pesmi 146. 219 Ko dečle ne dobojo, 10 Strašno v konje becnajo, Obrnejo se v skok nazaj In jezdijo v drugi kraj. Tam najdejo vse dečle tri, Ki so jim utekle v sredi noči: 15 So sabljice zasukali In glavice jim odsekali. „Oh, grozni, grozni Turki vi, Ki ste tako nevsmiljeni: Ne smili sevam nedolžna kri, 20 Ki ste jo zdaj prelivali! 11 Tako oča jim govori Od prevelike žalosti; Ali Turki se zdaj vzdignejo In glasno vse tako reč6: 25 „Te dečle zale in lepe So nam se že zaročile, Postale nam so nezveste, Zatoraj naj le tam leže. Naj zgodi se vsem ko tem, 30 Ki služijo le tem lažem/ In Turki se zasukajo, Nazaj jo spet odrinejo. Nezvesta gospa in tri straže. 146 . (Z meje medjimurske.) „Keri je truden, naj gre spat; Jaz nesem trudna, nedem spat: Jaz nesem trudna, nedem spat, K meni pa pride šribar mlad. 11 5 Ona postavi vahte tri, Ona postavi vahte tri: Ta perva stoji sred polja, Ta druga stoji kraj dvora, Ta tretja stoji pri kamrici. 140. Zapisal S t. V raz. — Iz VO. XIX. s. (293). Tam so vv. 26—31 kasneje prečrtani; namesto v. 32. in 33., ki sta pisana na strani, pa stoji tale strofa: Da tretja valita zakriči, * Ivanjkovič pride domo. Očividno je prvotni zapis naj¬ primernejši. V v. 35. je namesto mi stalo prvotno meni, v v. 43. pa je pod kuštrava zapisano karlava. Pri strofah iz dveh verzov se drugi verz ponavlja. Na navedenem mestu je tudi ta-le načrt melodije: Vraz je ps. potem prepisal vnovič (VO. XV. 79.) s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja in r za er: 4 pa pride] de prišo — 6] Kaj od moža njoj rekle bi — 7 pola — 9 stoji] pa — 12 'dejo] grejo — 15 Sablico . . . kak — 19 skričala — 22] Konjiče srno culi hrzgetoč — 23] Sablico svetiti kak I. Pripovedne pesmi 146. 10 Ta perva vahta kričala: »Hala, hala, mlada gospa! Ivanjkovič ’dejo domo: Nesmo ga vidli videjoč, Konjiče smo čuli herzgetoč, 15 Sabljo svetiti kakti luč!“ „„Oj nikaj,nikaj, šribarmlad, Vahta ne ve, kaj govori!““— Ta druga vahta kričala: „Hala, hala, mlada gospa! 20 Ivanjkovič grejo domo: Nesmo ga vidli videjoč, Al konjiče čuli herzgejoč No sabljo svetit kakti luč.“ „„Oj nikaj,nikaj, šribar mlad, 25 Vahta ne ve, kaj govori!““— Ta tretja vahta zakriči: „Hala, hala, mlada gospa, ivanjkovič grejo domo: Nesmo ga vidli videjoč, 30 Al konjče čuli herzgetoč No sabljo svetit kakti luč.“ To tretja vahta skričala, Ivanjkovič pa so že doma: »Hala, hala, mlada gospa! 35 Odprite da mi kamrico." Gospa mu odpre kamrico, Šribar pa skoči skoz oblok. „Hala, hala, žlahtna gospa! Zakaj pa je oblok potert?" 40 „ „Nikaj, nikaj,žlahtni gospod! Mačka je miško tockala."* „Hala, hala, žlahtna gospa! Pa kaj ste vi tak kuštrava ?“ „ „Nikaj, nikaj, žlahtni gospod! 45 Da me je dekla česala. »Hala, hala, žlahtna gospa ! Kaj mate nadrarazdrajsane?" „ „Nikaj,nikaj, žlahtni gospod! Sem sinki zizka davala.““ 50 „Hala, hala, žlahtna gospa! Kaj postlja tak razrovana?" „ „Nikaj, nikaj, žlahtni gospod, Dekla je kluče iskala!"" — Gospod potegne svetli meč, 55 No glej, gospe ga nega več ! luč — Na mesto vv. 28—33 stoji samo ta: Ivanjkovič so že doma — 37 oblok] okneco — • Tu je vtaknjen nov verz: No potere šajbico. — V v. 38., 42., 46., 50. je prvotno stalo mlada, potem, se je to zopet popravilo v žlahtna — 39] Za¬ kaj je strta šajbica? — V v. 40., 44., 48. je prvotno bilo mladi namesto žlahtni — 43 kuštrava] karlava — 51 Kaj je postelj tak] Zakaj je postel — 55] Gospi odseka glavo proč. — Po tem prepisu je potem Vraz pesem priobčil v NPI. 72—74 in sicer, ne glede na naglasna znamenja, s temi premembami: Verza 3. manjka. — 6 Kaj od moža njoj] Ka njoj od moža — 8, 18 driiga — 10, 19 zkričala — 14, 22 čuli — 15, 23 kakti — 38, 42, 46, 50 žlahtna] mlada — 39 zterta — 41 tuckala — 43 kerlava — 45 Da me] Mene — V. 46. — 49. so postavljen po v. 50 .— 54. — 48 žlahtni] mladi — 49 ceeka — 51 postela — 53 kluče. V pri¬ merjanje s to in s pesmijo pod nastopno številko 147. sije Vraz v VO. XV. 78 prepisal podobno španjsko romanco iz knjige: Silva de romanees viejos publi- cada por Jacobo Grimm, Vienna en Austria 1815, str. 242: Romance de la Blanca nifia. I. Pripovedne pesmi 147, 148. 221 147 . (Iz Sv. Jurija nad Ščavnico.) „Dober večer, Julika, Lepa, mlada Julika! Kaj pa delaš v ogradi?" „„Si plejem rože romene."“ 5 „Komi boš je davala?" „ „Lepem mladem vajvodi." “ „Kaj pa či pride Eva domo ?“ „„ Jaz postavim vahte tri.““ Ta perva vahta zakriči: 25 10 „Le beži, beži, vajvoda!" Nemo beza, ne bežim, Ge glih jaz glavo tu zgubim.““ Eva stopi v hišico, Vajvoda vun koz okneco. Štopa je prašna koz okneco?" „„Golobek je zleta koz okneco/ “ „Kaj pa, Julika, v postelji je, 20 Kaj je tak razmetana ?“ „„Deklinca jo je razmetala, Da je klučeke iskala."“ „Kaj pa, Julika, lasom je, Kaj so ti tak kuštravi?" „ „Deklinica mi je je skuštrala, Da me je ravno razpletala." “ „Kaj pa tvojim nadram je, Kaj so tak razberbrane?" „Nadrinjak sem odvezala, 30 Sineka si nadajala/" 15 „Dobro jutro, Julika! Eva zmekne sabljico, Lepa, mlada Julika! Juliki odseka glavico: „Tak, tak ti je, veš, Julika, Poleg mene si mela vajvoda!“ 148 . (Kranjska.) „Le pojmo spat, le pojmo sp&t! Jutri bo treba zgodaj vstat’, Jutri bo treba zgodaj vstat’! Le pojmo spat, le pojmo spat! 5 Z menoj pa pojde Francelj mlad, Z menoj pa pojde Francelj mlad!“ 147. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz VO. XIX. u. (321). Prepi- sal jo je Vraz drugič v V O. XV. 77 s temi-le premembami, ne glede na na¬ glasna in dijdkritiina znamenja: 4 Si plejem] Plejem — 7] Kaj pa či to Eva zve ( prvotno je namesto to zapisano pride) — 9 Ta perva] Prva — 10 Le beži] Beži — 11 bižim — 12] Če glih tu glavo zgibim — 14, 17, 18 zkoz — 16] Moja draga ženica — 19 posteli — 23 lasom je] ti je z lasmi — 25] Dekla (a prvotno je bilo pisano Deklinca) me je skuštrala — 26 je ravno] je — 33] To ti bodi, Julika — 34 Poleg] Zraven. — Po tem prepisu jo je Vraz potem tislcal v NPI. 71 — 72 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja: 12 til — 14 vun — 15 utro — 16 draga] Hiba — 18 zleta] pčrhna — 22 klučeke — 23 Julika, ti je] ti, Julika, je — 24 kuštravi — 25 zkiištrala —• 26] razpletavala. Primerjaj št. 146. — Melodijo podaje Kuhač IV. št. 1529. 148. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. IV. 115 — 117, kjer je verz 1. in 4. razpuščen v dva verza ter je v v. 8. tiskovna hiba straže, v v. 47. pa ji. <222 I. Pripovedne pesmi 149. „„Jez bom postavil straže tri: Narpervo stražo štalarja, Pa drugo stražo kuharja, 10 In tretjo stražo ferboltarja“ “ Narperva straža zakriči: „Ovbe, ovbe, žlahtna gospa! Žlahtni gospod so že doma: Sim slišal konjče razgatat’ 15 In tudi šajbe žvenketat’. Ovbe, ovbe, žlahtna gospa! Žlahtni gospod so že doma: Sim slišal konjče razgat&t’, In tudi šajbe žvenketat’." 20 Žlahtna gospa nič ni marala, Pri Franceljnu li še ajala. Še druga straža zakriči: „Ovbe, ovbe, žlahtna gospa! Žlahtni gospod so že doma: 25 Sim slišal konjče razgatat’, In tudi šajbe žvenketat’! Ovbe, ovbe, žlahtna gospa! Žlahtni gospod so že doma: Sim slišal konjče razgatat’ 30 In tudi šajbe žvenketat’." Žlahtna gospa ne mara nič za to — Franceljna še derži zvesto. In tretja straža zakriči: , t Ovbe, ovbe, žlahtna gospa! 40 Žlahtni gospod so že doma: Sim slišal konjče razgatat’, In tudi šajbe žvenketat’. Ovbe, ovbe, žlahtna gospa! Žlahtni gospod so že doma : 45 Sim slišal konjče razgatat’, In tudi šajbe žvenketat’." Prijel gospo, zavil ji vrat: Vergel jo je za beli grad, Vergel jo je za beli grad! 149 . (Iz F rama na Pohorju.) „Večerjajmo, večerjajmo, Po večerji pa grgmo spat: Z menq pa pojde šribar mlad!“ „„PIole, hole, žlahtna gospa ! 5 Postavima si mija straže tri. “ “ Perva ura mi noči, Pervi stražar za vrešči: „Hole, hole, žlahtna gospa ! Žlahtni gospod uže gr§ domu: 10 V hlevu konji rezgečejo, Fantiči močno juckajg, Puška s§ sveti kako luč!“ Druga ura mi noči, Te drugi stražar za vrešči: 15 „Hole, hole, žlahtna gospa! Žlahtni gospod bg uže skoro doma: V hlevu konji rezgečejo, Fantiči močno juckaj^, Puška s§ sveti kako luč!" 149. Zapisal O rosi a v Caf; pela Marinka Bqbnica. — Iz CO. II. 88, 89. I. Pripovedne pesmi 150. 223 20 Tretja ura mi noči, Tretji stražar zavrešči: „Hole, hole, žlahtna gospa! Žlahtni gospodje užedoma: V hlevu konji rezgečejo, 25 Fantiči močno juckajp, Puška s§ sveti kako luč!“ Vsej je šel hitro žlahtni gospod V svoj čimer spat. Najprej ga srečala 30 Dekla kuhinjska, Ko je iskala od kuhinje kluč; Drugp krat ga je srečal šribar mlad, Tretjp krat ga je srečala Njegova žlahtna gospa, 35 Vsa kuštrava no kernjava. „Hole, hole, žlahtna gospa! Kaj,,, da ste tak kernjavi?" „„Le nič, le nič, žlahtni gospod ! Mene je nocoj nekaj močno ujedalo.““ 40 Žlahtni gospod potegnil svetel meč, Odsekal gospej glavp preč: „To naj bp vsaki h nauku, Ktera ima po dva, po tri: Ge ne ima samo ednega, 45 Boljše, da nikol niednega !“ 150 . (Iz celjskega okraja.) Gospa postavk vahte tri, Kedaj bojo šli gospod damo: Gospa postavla vahte tri, Kedaj bojo šli gospod damo. 5 U pervi uri te noči Ti pervi vahtar zakriči: „Le ala, ala, žlahna gospa! Gospod mi že grejo damo. V drugi uri te noči 10 Ti drugi vahtar zakriči: „Le ala, ala žlahna gospa! Gospod mi že grejo damo.“ Ne vidmo jih, ne vidmo jih, Oj slišmo jih, oj slišmo jih: 15 Le ala, ala, žlahna gospa! Gospod mi že grejo damo." Konjiči mi škreblajo, Oj sablice se svetijo: Le ala, ala, žlahna gospa! 20 Gospod mi že grejo damo." V treki uri te noči, Ti treki vahtar zakriči: „ Oj ala, ala, žlahna gospa! Gospod so mi že doma." 25 „Kaj pa je za ’n uržah to, Da men gospe naproti ni: Kaj pa je za ’n uržah to, De men gospe naproti ni?" 150. Zapisal J o s. Drobnič. — Iz VO. XV. 73—74 V VO. XV. 11. se nahaja tudi prepis Vrazov, v katerem je ta izpremenil, ne glede na naglasna znamenja, to le: 2, 4] Kedaj bojo gospod damo šli — 9 U — 11, 15, 23 žlahna] mlada — 25 uržeh — 34, 36 je — 38 (in sicer) j’] j — 47, 48 Sem — 65, 67 ojšter — 70 Ker hodo . . . gospe. 224 I. Pripovedne pesmi 151. „„Uržeh pa je Je toti, 30 De j mene močno vjedalo: Uržeh pa je le toti, De j mene močno vjedalo!““ „Kaj pa je za ’n uržeh to, De j linica odperta bla; 35 Kaj pa je za ’n uržeh to, De j linica odperta bla?“ „„ Uržeh pa je le toti, De j mene močno jicalo, Uržeh pa je le toti, 40 De j mene močno jicalo!“" „Kaj pa je za ’n uržeh to, De j kikla tako zmešana; Kaj pa je za ’n uržeh to, De j kikla tako zmešana?" 45 „ „Uržeh pa je le toti, De j mene močno vjedalo, Sim se pa kolobencala, Sim se pa kolobencala."“ „Kaj pa je za ’n uržeh to, 50 De so pojštri tako zmešani: Kaj pa je za ’n uržeh to, De so pojštri tako zmešani ?“ „„Uržeh je pa le toti, De j mene močno vjedalo, 55 Sem se pa kolobencala, Sem se pa kolobencala." “ „Kaj pa je za ’n uržeh to, De j šribarjov klabuček tu, Kaj pa je za ’n uržeh to, 60 De j šribarjov klabuček tu ?“ „„Uržeh pa je le toti, De j šribar po starince šou; Uržeh pa je le toti, De j šribar po starince šou. “ “ 65 Gospod vzeme ojster meč, Pa verže šribarji glavo proč; Gospod vzeme ojster meč, Pa verže šribarji glavo proč : „Tak naj bo vsakimu, 70 Kir hodo bo k gospej spat, Ker ne bo gospod doma, Ker ne bo gospod doma." 151 . (Iz Suhorja y Beli Krajini.) Tam na ravnim poli Stoji mi beli grad. Kod grada se špancira Jen oberfirer mlad. 5 čez okno pa pogleda Jena mlada jungfrava: „Le pojdi gori k meni, Sem sama jungfrava!" „„Ja bi šel gori k tebi, 10 Bi beli dan zaspal. ““ „Le pojdi gori k meni, Ne bodeš dan zaspal, Saj imam petelinčke tri: Prvi mi zapoje, 15 Je ura že deset; Drugi mi zapoje, Je ura že anajst; Tretji mi zapoje, Je ura polnoči!" 151. Zapisal JankoBarle. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. — Primerjaj pesmi pod nastopnima naslovoma. I. Pripovedne pesmi 152. 225 Nezvesta gospa skrije ljubca. 152 . (Iz Varaždina.) „Hodi, Ivo, k meni, hodi na večerju!" „„Nejdem, .nejdein, Jana, ar je'vajda doma."" „Hodi Ivo, hodi, ne ga vajde doma: Odišel je z doma vu zelene loge; 5 Dala sem mu stroške na dva i tri dane. Bog daj da odišel, nigdar nazaj došel! Hodi Ivo k meni, hodi na večerju!“ „„Idem, idem, Jana, ar ne vajda doma.““ Prva puška pokne vu zelenim logu. 10 „Bejži, Ivo, bejži, ide vajda dimo!“ „„Ne bum bejžal, Jana, sama si me zvala: Ja bom tebe lubil, makar glavu zgubil.*“ Druga puška pokne na kovanim mostu. „Bejži, Ivo, bejži, ide vajda dimo.“ 15 „„Ne bum bejžal, Jana, sama si me zvala: Ja bom tebe lubil, makar glavu zgubil." “ Trejta puška pokne pri vulični vrati. „Bejži Ivo, bejži, ide vajda dimo." „„Ne bum bejžal, Jana, sama si me zvala: 20 Ja bom tebe lubil, makar glavu zgubil."“ „Oj dušica Janiča, jotvaraj mi vrata!" „„Nemrem ti jodpreti, sineka povijam.““ „Oj dušica Janiča, jotvaraj mi vrata!" „„Nemrem ti jodpreti, sineka nadajam."" 25 „Oj dušica Janiča, jotvaraj mi vrata!" „„Nemrerii ti jodpreti, sineka spat spravlam.““ „Oj dušica Janiča, kaj ti se tam smuče? „„Nika, vajda, nika, mačka miša buče!““ 152. Zapisal R. Ferd. Plohl. — Iz HNH. III. 15 — 16. 15 226 I. Pripovedne pesmi 153, 154. 153 . (Iz Vrbovca na Hrvaškem.) Šetal se je Miko mlad Gore dole nuz Belgrad. Njega gledi Jelena, Plemenita gospoja: 5 „Kam se šečeš, Miko mlad, Gore dole nuz Belgrad? Ojdi k meni, Miko mlad, Jedno malo na divan." „„Nejdem vera, Jelena, 10 Plemenita gospoja: Ar je doma Ignac kral, Plemeniti gospodar. ““ „Ne je doma Ignac krat, Plemeniti gospodar; 15 Još ga nebu devet dan I deseti drugi dan : Otišel je u love, Da ulovi zajcove." Onda išel Miko mlad 20 Jedno malo na divan: „Dobro jutro, Jelena, Plemenita gospoja!" Al dolazi Ignac kral, Plemeniti gospodar, 25 A Jelena zatvori Mladog Mika ju ormar. Na to dojde Ignac kral, Plemeniti gospodar: „Dej mi kluče od ormar, 30 Da si uzmem juzdovan." „„Deca su se igrala, Pak su kluče zgubila."“ Rasrdil se Ignac kral, Vudri sakom ju ormar. 35 Ormar mu se otvori, Mia’ ce Miko nakloni. Veli Miki Ignac kral: „Neboj me se, Miko mlad, Ka’ cem bio ja tak mlad, 40 Ja sem bio vekši vrag: Ges plote sem skakajo, Vu koprivju spavajo, Tudje žene lubijo I devojke varajo." 154 . (Iz Marije Bistrice na Hrvaškem.) Šetao se Niko mlad Gori doli uz Belgrad Njega gleda Jelena, Plemenita gospoja: 5 „Dojdi gori, Niko mlad, Dojdi gori vu Belgrad: Nije doma Ignac kralj, Plemeniti gospodar." 153. Zapisal R. F e r d. Plohl. — Iz HNP. I. 55—57. Melodijo podaje Kuhač III., št. 839. Daje iz štokavščine dunesena, pričajo deležniki skakajo, spa¬ vajo itd. Enako štokavsko je zapisal Kis v HNP. II. 61: Kralj Jerko i go - spoja mu Jelena; prim. tudi varijante čakavske in štokavske v Kuliaču II1-, št. 838—839. 154. Zapisal Fr. Š. Kuhač. — Iz njegove zbirke III., št. 840, kjer se nahaja tudi melodija. I. Pripovedne pesmi 155. 227 Dojde gori Niko mlad, 10 Dojde gori vu Belgrad. Na to ide Ignac kralj, Plemeniti gospodar. „Ne boj se ga, Niko mlad, Zatvorim te vu ormar. “ 15 Na to dojde Ignac kralj, Utrknul je vu ormar. Ormar se je otvoril, Niko se je naklonil. „Neboj me se, Niko mlad, 20 Dok sam bio tako mlad, Još sam veči bio vrag: Druge ljube ljubi o, Kroz plotove skakao, U koprivi spavao." Preoblečeni ljubeč. 155 . (Iz ljutomerske okolice.) Stoji mi, stoji polje, Polje široko. Na polji pa mi stoji Lepi, beli grad. 5 Po gradi pa se šeče Mlada jonfrava. Prot njoj pa se prišeče Šribar dornaski: „Dobro jutro jim Bog daj, 10 Mlada jonfrava!" „„Lepo jim zahvalim, Sribar dornaski! Vi bote tu ostali Pri meni spali. ““ 15 „Jaz nesmim tu ostati, Bi priša beli den!“ „„0 nikaj, nikaj, šribar, Šribar dornaski! Mam tri prepelinčeke, 20 Ki lepo pojejo: 155. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. c, d, (82), kjer je v v. 9. stalo Vam mesto jim, v v. 54. pa spodej hlače mesto bele roke. Tam je pridejan tudi ta-le načrt melodije: :— % ifi i Prepis te pesmi se nahaja tudi v VO. XIX. y. (LXX.) ter se od zgoraj podanega, ne glede na naglasna znamenja, razlikuje v tem: 7 Proti — 8, l 2, 18, 32, 56 Dornarski — 9 jim] vam — 19] Jaz mam tri prepelinčike — 21, 23. 25 popevle] zapoje — “24 Kavno — 27 Onidva — 29] O joj, o joj! vi jonfrava — 30] Jaz z — 35 Lepo bom — 43 si] da — 47 zdignola — 48, 50, 51 spo- der — 50 Kaj] Kaj jaz — 59 sem] sem necoj — 60 Per. 238 I. Pripovedne pesmi 155. Eden mi popevle, Da se mračiti če; Drugi mi popevle Ravn o polnoči; 25 Tretji pa popevle, Da se zoriti če.““ Onedva sta zaspala, Je priša beli den. »Oj joj, oj j oj e, jonfrava! 30 Z grada zdaj ne smem!' „ „0 nikaj, nikaj, šribar, Šribar dornaski! Ja še no suknjo mam, Gospod za njo ne ve; 35 Lepo ’m jih opravila, Kak mlado jonfravo; Ta vun bom jih poslala Za pravo Vlaškinjo!““ — On pa najde ženkinje, 40 Pšeničko žinkajo. „Le žinkajte, le žinkajte, Dokič še je rosnata/ „„Zdignite si, jonfrava, Vašo suknjo gor! 45 Zdignite si suknjo gor, Kaj si je ne vrosite!““ „ Jaz bi si zdignda suknjo gor, Pa spodej hlače mam ; Vam bi se čudno zdelo, 50 Kaj spodej hlače mam: Jaz pa vam spodej hlače mam, Sem prava Vlaškinja!“ „„Pa kaj je to za jonfrava, Kaj tak bele roke rna, 55 Kaj tak bele roke ma, Kak šribar dornaski „Lehko tak bele roke mam, Sem sestra jegova; Jaz sem tu ostala, 60 Pri kuharci sem spala/ Zapis iste pesmi v VO. XIX. /? se od zgoraj podanega, razen naglasnih znamenj, razlikuje v tem: 4 Ljepi — 6 in povsod junfrava — 9 jim manjka — 11 Ljepo — 14 meni] meni te — 20 ljepo — 25 pa] mi — 27 Njedva — 28 prišel — 39] O joj, o joj, junfrava! — 33 eno — 34 ve] zna — 35 Lepo ’m jih] Jas va(s) bom — 37 bom jih] vas bom — 47 zdignila — 49 čudno zdelo] to čudno vidlo — 51 vam manjka — 58 njegova. Še drug Vrazov prepis v VO. I. 21 se od zgoraj natisnjenega, ne glede na naglasna znamenja, razlikuje v tem: 7 Proti . . . peršeče — 9, 11 njim — 14 meni] meni te — 17 Oj — 19 Mam] Jaz mam — 21, 23, 25 popevlje — 24 Ravno — 25 pa] mi — Oj joj, oj joje] Oje, joje -- 31 O nikaj] Nikaj — 33 eno 35 Lep6m njih — 37 njih — 46 nje ne zrosite — 47 zdignola — 48 spoder 50 Kaj spodej] Kaj jaz spoder — 57 tak] jaz — 58 njegova — 59 sem] sem necoj — 60 Per. Od tega poslednjega prepisa se natisek Vrazov v NPI. 58—59 razlikuje, ne glede na naglasna znamenja , v tem: 2 šiiroko — 7 in povsod junfrava — 9 titro — 11 njim] vam •— 13, 15, 59 til — 14 Per — 17 O — 21, 23, 25 po¬ pevle 23 Drugi — 24 Da je ponoči. — Verz 23. in 24. se ponavljata. — oo, 44, 45, 47 suknjo — 37 viln — 40 Pšeničko] Ki pšeničko — 43 si] da — 46 Kaj si nje] Da si je. — Verz 47. je razpuščen v ta dva: Jaz bi si zdignola Svojo stiknjo gor. Verz 48. je vsled tega izpuščen. — 49 Vam bi se čudno] Pa bi vam se čudno — 50 Kaj] Da. Za 50. verzom sta vtaknjena ta dva: Vam_bi se čiidno zdelo, * Da jaz spoder hlače mam. — 51 vam spodej] spoder — jonfrava] Vlaškinja — 54, 55 Ka — 57 tak bele] takse — 60 kuharci. I. Pripovedne pesmi 156. 229 Sestra zastrupi brata. 156 . (Belokranjska.) Juri se meni z dvema ljubama, Juri se meni z dvema ljubama. Ena mu naročeju zaspala, Druga mu je tiho govorila: 5 „Uzmi mene, Juri, gospodinjo!“ „„Nečem, borme, imaš bratca zlega.““ „Jez čem bratca, bratca jagoditi." — Je šla v goro, v goro černo. Prevernila listje, listje in travico, 10 Je iskala kačo, kačo jadivačo. Našla kačo, kačo jadivačo: „Daj mi, kača, strupa in černera!" Dala ji je kača strupa in čemera, Nesla je domu ga svojmu bratu. 15 „Pi ti, bratec, ti si možka glava!" „„Pi ti, sestra, ti si pa stareji!"" „Jez sim pila, tebi ostavila." Ko je izpii, na tla se je zvernil. — „Uzmi mene, Juri, gospodinjo!" 20 „„Nečem, borme, imaš bratca zlega!““ „Jez sim bratca, bratca jagodila." — „„Kak’ si bratca, tako bi tud’ mene!"" „Zdaj, oh, sim brez bratca in ljubavca, Zdaj, oh, sim brez bratca in ljubavca!” 156. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. IV. 47 — 4S, kjer je v v. 5. tiskovna hiba Uzmi. Da je pesem iz Belili Kranjcev, je soditi po jeziku. 230 I. Pripovedne pesmi 157, 158. 157 . (Iz hrv. Zagorja.) Jure mi leži med dvemi garami, K njemu so došle dve divojčice: „Zemi me, zemi, Jure gaspadin!" — „„Neču jaz tebe, gizdava divojko, 5 Jeli si imaš hudavnoga bratca."“ „Bratcu ti je lelike nagaditi. 11 Jišla sestrica v drenovu garicu, Notri je prevergla listek i travicu. Notre je našla kaču jedavaču, 10 Vodrila kaču s dvemi šibicami: „Dej mi, kača, jeda jel čemera." Prešel je bratec na dalečne pote, Natočila sestra kupicu čemera. Došel je bratec z dalečnaga pota: 15 „Dej mi, sestrica, vinca jel vadica!" Njemu padala kupicu čemera: „Pij’ ti, sestrica, ti si hoj stareša!" „„Ja sem pila, tebe jostavila."" Bratec je popil kupicu čemera, 20 Kak je on popil, mertev na kla opal. „Zemi me, zemi, Jure gaspadine!" — „„Neču te, neču, gizdava divojka, Jeli si si bratca vumorila.““ — 158 . (Iz Vrbovca.) Juro spava me’ dvemi lubami; Prva mu je na rokaj zaspala, Druga mu je tijo govorila: „Juzmi mene, Juro gospodine!" 5 „„Neču vera, prelepa devojka, Ar ti imaš braca prehudoga."" 157. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke, str. 214 — 215. Melodijo podaje Kuhač III., st. 931. 158. Zapisal R. Ferd. P1 o h 1 - Ilerdvigov. — Iz njegove zbirke HN1’- I. 29 — 30. Druge varijante podaje Kuhač III., št. 930, 931, kjer se navajajo tudi I. Pripovedne pesmi 1B9. 231 „Memu bracu lehko pogoditi : Ja otrgnem tri leskove šibe, Pa razvinem listek i travicu, 10 Nutri najdem jada i čemera, S kern ču braca svega napojiti." Došel bratec u večerju truden: „Na ti, bratec, rumenega vinca!“ Kak je popil, tak je na kla opal. 15 „Vuzmi mene, Juro gospodine!" „ „Neču vera, prelepa devojka: Sto si svemu bracu učinila, I dragomu to bi učinila!““ Srce iz prsi vzeto. 159 . (Iz ljutomerske okolice.) „Sinko Vanko, sinko Vanko! Kam si nam hodia?“ „„Ljuba mati, draga mati! Na široko polje.““ 5 „Sinko Vanko, sinko Vanko! Kaj pa si tam vidia?“ „»Ljuba mati, draga mati! Tri prebele žene.““ češke sorodnice. Ena čakavska varijanta iz okolice pazinske se nahaja v VO. XIX. a. 8. Ker ni vzprejeta v zbirko: Hrvatske narodne pjesme što se pjevaju po Istri i kvarnerskih otocih, preštampane iz „Naše Sloge“, u Trstu 1879, po- dajem jo tukaj natančno ponatisnjeno: Sunce mi sijalo med dvima gorama. Žela mi je mlada dva mižola jada Jure mi mlad leži med dvima lju- 10 I treti čemera i nožič od meča. bama. Kada joj je brajne iz vojne dojadril, Jedna mi Juri u naručlju zaspala, Ponudila mlada svomu brajnu piti. Druga mu je s tiha tako govorila: „Pi ti, sestro, prvo, ašto si staria." 5 „Zami me ti, Jure, Jure gospodine!" „„Pi ti, brajne, prvo, aštosi trudnii!““ „„Neču mi ja tebe, ponudno di- 15 Bratac ga popije i tnrtav ostane. vojko, Potekla je mlada Juri gospodinu, Ašto mi ti imaš brajna srditoga."" „Zami me ti, Jure, Jure gospo- „Lako če se brajnu, brajnu pogo- dine!" etc. diti. “ ( Konec ni napisan.) 159. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. V. 36. Tam so kasneje v prvem, verzu besede Sinko Vanko prečrtane in nad njimi stoji samo enkrat zapisano Sinek Vanek; v v. 36. je kasneje gradi popravljeno v grady. Vraz je pesem pre¬ pisal tudi v VO. I. 15. Ta prepis se, ne glede na naglasna in dijakritična zna¬ menja, od zgoranjega natiska razlikuje v tem: 1, 5, 9, 13, 17, 21, 25, 29, 33, 37] Sinek Vanek, sinek Vanek! — 2 nam] nama — 3, 7, 11, 15, 19, 23, 27, 232 I. Pripovedne pesmi 160. »Sinko Vanko, sinko Vanko! 10 Kaj so ti včinile?" »„Ljuba mati, draga mati! Srce mi jemale." “ »Sinko Vanko, sinko Vanko ! Kera te držala ? 15 „„Ljuba mati, draga mati! Vi ste me držali!““ »Sinko Vanko, sinko Vanko ! Kera ga jemala?" „„Ljuba mati, draga mati! 20 Prava mi tetica!““ »Sinko Vanko, sinko Vanko! Kera te branila?" „ »Ljuba mati, draga mati! Prava mi sestrica.““ 25 »Sinko Vanko, sinko Vanko ! Kaj boš mi poročia?" »»Ljuba mati, draga mati! Tri žereče kole."" »Sinko Vanko, sinko Vanko ! 30 Kajš tet’ci poročia?" »»Ljuba mati, draga mati! Tri s pianinom grmače!"" »Sinko Vanko, sinko Vanko! Kajš sestri poročia ?“ 35 „»Ljuba mati, draga mati! Njoj tri bele gradi." “ »Sinko Vanko, sinko Vanko ! Kajš brati poročia?" Ljuba mati, draga mali! 40 Kola no konjiča."“ 160 . (Iz Frama.) »Sinek Dominek, Še kej si ti bil ?“ „»Preljuba moja mati, Na zelenem travniki."“ 5 »Sinek Dominek, Še kaj si delal tam ?“ „ »Preljuba moja mati, Voličke pasel sem.““ »Sinek Dominek, 10 Še kaj si videl tam?" „ »Preljuba moja mati, Tri bele žene."" »Sinek Dominek, Še kaj so delale?" 15 „»Preljuba moja mati, Srdce so mi rezale. ““ »Sinek Dominek, Še ktera ti ga je ?“ »»Preljuba moja mati, 20 Še vi ste mi ga!““ »Sinek Dominek, Še kaj je teta delala?" „»Preljuba moja mati, Še držala me je.““ 31, 35, 39 ljuba] luba — 4 pole — 12 ini] so mi — 14 te] te je — 16] Prava mati moja — 18 ga] ti je — 20 mi] moja — 22 te] te je — 24 Prava mi] Bratec no — 26 Kaj boš mi] Kajš materi — 34 sestrici — 36 Njoj tri] Tri — 38 bratci. •— V VO. XIX. V. 36. je pesmi pripisan ta-le načrt melodije: 160. Zapisal O. Caf. — Iz C O. IV. 47—48. Ta zapis je iz leta 1855. I. Pripovedne pesmi 161, 162. 233 25 „Sinek Dominek, Še kaj je tretja delala?” „ »Preljuba moja mati, Še branila me je.““ „Sinek Dominek, 30 Še kaj boš men zročil ?“ „„ Preljuba moja mati, To gorečo sabeljco. ““ „ Sinek Dominek, Še kaj boš teti zročil ?“ 35 „„Preljuba moja mati, To žarečo sulico. ““ „Sinek Dominek, Še kaj boš tretji zročil?” „„Preljuba moja mati, 40 Vse moje blago!““ 161 . (Iz Zamladinca na Hrvaškem.) „Mili sinek, dragi Ivek, Gde si sinoč bil ?“ „„Mila majka, draga majka, S konji na paši.”” 5 „Mili sinek, dragi Ivek, Jel’ si kaj videl?" „„Mila majka, draga majka, Jeseni tri ženske. ““ „Mili sinek, dragi Ivek, 10 Kaj su delale?” „„Mila majka, draga majka, Šrce vadile.““ „Mili sinek, dragi Ivek, Koja najprva?” 15 „„Mila majka, draga majka, Vi ste najprva.““ „Mili sinek, dragi Ivek, Koja zada mnom ?“ „„Mila majka, draga majka, 20 Šestra za vami.““ „Mili sinek, dragi Ivek, Koja za sestrom?” „„Mila majka, draga majka, Ljuba za sestrom.” “ 162 . (Iz Cvetlina v Zagorju.) „Sinek Ferjanek, kaj tebe fali ?“ „„Majka ma mila, glava me beli.““ „Šinek Ferjanek, kaj ti još fali?“ „„Majka ma mila, putek me beli.““ 5 „Sinek Ferjanek, kaj ti još fali?” „„Majka ma mila, serce mi fali.“" „Šinek Ferjanek, gdo ti ga je vzel?“ 161. Zapisal Matija Valjavec. — Iz Slov. Glasnika 1866 , str. 291. 162. Zapisal R. Ferd. Plohl. — Iz njegove zbirke 1INP. III. 73 — 74. 234 I. Pripovedne pesmi 163, 164. „„Majka ma mila, vi ste ga vzeli.““ „Sinek Ferjanek, kdo drugi je bil ?“ 10 „„Majka ma mila, nevestica ma.““ „Sinek Ferjanek, gdo trejti je bil ?“ „„Majka ma mila, sestrica moja.““ „ Sinek Ferjanek, kaj bog pervoj dal?“ „„Majka ma mila, grunjsku strelicu.““ 15 „Sinek Ferjanek, kaj bog drugoj dal?“ „„Majka ma mila, prežujku smercu.““ „Sinek Ferjanek, kaj bog trejtoj dal?“ „„Majka ma mila, nesrečnu smercu.““ „Sinek Ferjanek, za kogaj bo to?“ 20 „„Majka ma mila, to za vas bo tri.““ 163 . (Iz Sr. Jurija nad Ščavnico.) „Sinek moj Martinek, Kde pa si ti bia?“ „„Ljuba moja mati, Tri mlade deklice. ““ „„Ljuba moja mati, V zelenem travniki .““ „Sinek moj Martinek, 5 „Sinek moj Martinek, Kaj si vida tam?“ 10 Kaj sojo ti vzele?" „„Ljuba moja mati, 55 » Lastno mojo serdce.““ 164 . (Iz Vrbovca.) Sunce nam je i mesec visoko, Pod njim nam je pole široko, Na njem se pasu ovčice, Ovčice paslo detešce. „ Staji se gore, detešce!“ „„Nemrem se gore justati, Ar su mi vile srce z vadile. ““ 10 „ Poznaš je, sinko, sveju tri ?“ „„ Poznam je, majko, sveju tri: 5 Detešce trudno zaspalo, Njega je majka budila: Prva si bila, majka ti, 163. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz V O. XIX. u. 320. 164. Zapisal R. Ferd. Plohl. — Iz njegove zbirlce HNP. 1. 75—76. I. Pripovedne pesmi 165, 166. 235 Druga je bila sestrica, Sestra je tanjer držala, Trejta je bila luba ma. Luba je svečkom svetila, 15 Ti si mi, majko, vadila, Kroz plač se za me molila: Najte ga, najte skojnčati, 20 Ar jon za leto il za dve Lice mi moje oblubi!““ 165 . (Iz Samobora na Hrvaškem.) Kinčeno nebo zvezdami, Široko pole z ovcami, Na njem mi pazi Lazarek. Malo se legne, pak zaspi, 5 Došla ga majka buditi: „Stani se, sinko Lazarek!" „ „Nemrem se stati, majka ma, Vile mi srce zvadile.““ „ Poznaš jih, sinko, koje su ?“ 10 „„Poznam jih, majko, sve troje: Prva si bila, majka, ti, Druga je bila sestra ma, Treta je bila draga ma. Majka je srdce vadila, 15 Sestra je tanjir držala, Draga je z svečum svetila: Sestru i majku zežgati, Dragu pak na vek lubiti!““ 166 . (Iz varaždinske okolice.) Lepo je nebo kinčano, Pod jim je pole široko; Po jem se pasu ovčice, Ovčice hnele pastirce, 5 Pastirci 'rneli detešce. Ono je tvrdo zaspalo, Jega je majka budila: „Ustani, sinek Jakovek!" „„Nemrem ti, majka, ustati, 10 Mene su Vile mučile: Z mene su srce zvadile.““ „ Poznaš je, sinek, sveju tri ? “ „„ Poznam je, majka, sveju tri: Prva si bila, majka, ti: 165. Zapisal Nik. Stokan. — Iz almanaha „ Biser" str. 59. 166. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegove zbirke „Narodne pripovjedke‘‘ str. 306 — 307, kjer stoji td-le opomnja: „Za vsakom cesurom opetuju se reči koje dojdu za njom, a onda još vsaka vrstica kako je videti na svršetku.“ Zastran konca te pesmi prim. začetek pesmi pod št. 168. 236 I. Pripovedne pesmi 167, 168. 15 Z mene si srce vadila; Druga je bila sestrica: Ona je sveču držala; Trejta je bila lubica: Ona tanjerec držala. 20 Težko je inuku gledati, Išče ju težje trpeti."“ Bele je grade pomela, Nutri su lepo igrali, Drobno su lepo tancali; 25 Črnu je kavu kuhala, Žuhku ju jeje srkala, srkala, Žuhku ju jeje srkala. 167 . (Belokranjska iz A (Ilešičev.) Lepo mi nebo kinčano, Po njem mi polje široko. Po njem se pašo ovčice. One nimajo čuvara, 5 Samo je malo detešce. Ono je leglo, zaspalo. Budila majka Jakopa: „Ustan’ se, sinko Jakope!" „„Ne morem, majko, ustati, 10 Tri so me vile izvile. “" „Da li ti kojo poznaješ?" „„Poznam jih, majko, vse trije: Prvi ste bili, majko vi, Vi ste mi srce vadili. 15 Druga je bila sestrica, Ona je taljir držala. Tretja je bila ljubica, Gorke je solze točila."“ 168 . (Iž Yrbovca.) Stara se majka justala, Bistre je vode donela, Žarki je ogejn kurila, Črnu je kavu kuhala, 5 Svega je sinka budila: „Ustaj se, sinko Jakope!" „„Nemogu, majko, ustati, Ka’cu mi vile srce zvadile."" „ Poznaš je, sinko, koje su tri?" 10 „ »Poznam je, majko, sveju tri: Ti si ga majko vadila, Sestrica tanjur držala, Luba je svečkom svetila.““ 167. Zapisal J. Šašelj. —- Iz „Slovana“ IV. ( 18S7 ) 71. 168. Zapisal R. Ferd. Plohl. — Iz njegove zbirke HNP. I. 75. I. Pripovedne pesmi 169, 170. 237 169 . (Kajkavska.) Budila majka Jakopa: „ Vstani, sinko Jakope!“' „„Ne mogu, majko, vstajat se!““ „Kaži mi, sinko, zašto ne?“ 5 „„Došle so nočeš vile tri, Z vadile srce, srce mi.““ „Kaži mi, sinko, poznaš ih ?“ „ »Poznam ih, majko, vseuh tri.““ „Kaži mi, sinko, koje su?“ 10 „„Prva ste sama, mati, vi, Druga je sestra, sestra ma, Treca je ljuba, ljuba ma. Vami opraščam, mati ma, Sestrici hoču glavo odseč, 15 Ljubi pak ljubav vzkratit.““ Zapuščena obupa. 170 . (Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) Tržič, Tržič, mesto l’po, Noter so lepe junfrove. Obena se m’ pa levš’ na zdi, Kakor Micka Koširjova. 5 Še tista mi je zvandrova S prelepim mladim hend- rihom. Hendrih se v barčico spusti, Micko na suhem popusti. „Kaj bom začeva, vboga žvav ? 10 Devat ne znam, beračit me je sram, Krast, to je prepovedano. De b’ le perletu črn vran, De b’ me skljuvav črne oči, Črne oči, franjdlih srce!“ 15 Komej mi Micka to zgovori, Črn vran že zraven nje stoji; Skljuvav ji je črne oči, Črne oči, franjdlih srce, Nesu jo je na dno pekva, 20 Kamor Bog varuj vsacga! 169. Zapisal Ferdo Kočevar. — Jz Slov. Glasnika 1868, str. 148, 149. 170. Zapisal A. Jeglič. — Iz njegove zbirke (str. 19), katero hrani Matica. 238 I. Pripovedne pesmi 171, 172. . Nevesta pogubljena, dete vzvelieano. Qm tg v škrinjg zakle¬ nila, Jaz b^m tg v skrinji zakle¬ nila 40 Ino tg močno tajila."“ Prišli so taj svati Koti listja ino trave: „Hole hole, mati Ce si še zdaj teiste volje, 45 Ko si je tedaj bila, Ko si Ančki B' or budila?" „ »Ančke zdaj ni pri domu, Ančka je šla od doma.““ „Ti si pa tak govorila: 50 V skrinji bim tg zaklenila, Močno tg bim tajila!" Prišli si z žargči kočiji, Prišli si z žargči kočiji : „Le sgdi, le sgdi noter, 55 Prelepa mlada Ančka!" Ančka v kočiji grgde. 261 Z eni no 8'Q ngtre stala, Z eni n0 8Q še vune bila, Je zaglgdala kapelici 60 Ljube matere, svgte Ane: „Preljubi moji svati, Vsaka nevesta je ušlišana, Za kaj svoje svate prosi. Pustite mg, moji svati, 65 Naj grem k tej kapeli, K kapeli matere svgte Ane: Taj sem rada v ves hodila, No sem rada svgti rožen- kranc Tam molila, 70 Naj še jaz zdaj bidem!" Pustili si ji iz kočije, Iz kočije vse žargče, Da je šla k kapelici. Tam je lepo svgti roženkranc molila 75 No Boga čestila, Da je v nebesa prišla. 199 . (Štajerska.) Nicoj je ’no dete rojeno, Botre že ’ma naprošene. Botri prašajo mamico: „Kak bo to dete krščeno ?“ 5 „ „Dete bo krščeno Ančika," “ Odgovorila je mamica. Šestnajst let še stara ni, Ančika že svate dobi. Svatje na vrata trkajo, 10 Mlado Ančiko kličejo: „Odpri, Ančika ti, nam gor, Al’ pa vržemo vrata dol!" Z eno roko je odpirala, Z drugo si solze brisala. 15 Ančika mater poprašala je : „Kaj so to za ’ni strašni možje ? Z ust in nosa jim plamen gori, Pod nogami se zemlja topi!“ Svatje pa Ančiko zvežejo, 20 V gorečo kočijo jo vržejo. Mati je Ančiko prašala: „ Kdaj boš pa nazaj ti prišla ? “ „„Mene ne bote prej videl’, Da bo pečen petelin za¬ pel !““ 25 „Nikoli ni blo, nikoli ne bo, Ančike več nazaj ne bo!" 199 . Zapisal Bok Drofeni k-Gorski. — Iz „Koroškihbukvic“ 458,459. 262 I. Pripovedne pesmi 200 a, b. 200 . (Iz Cerovca.) a. Redakcija I. Mati si shranila tri čeri, Vse tri je lepo navčila, K svetim je mešam pošilala, Al ena nešlla slušati. 5 Da so sveti vanjgelim brali, Je ona v kerčmi tancala; Da se je sveta predga brala, Je ona v kerčmi tancala; Da pa so sveto meso brali, 10 Je ona v kerčmi tancala. Ona pa se zatrudila, Noter v zeleni ograd šla, V zelenem ogradi si legla, Si legla v hladno senčico. 15 K njoj pa mi pride vrag pe¬ klenski, Ino jo hitro prebudi: „ Stani rni, stani, moj deklič, Da z dušoj, telom moja boš !“ Kak hitro se je prebudila, 20 Premočno je zakričala, „„0 joj mi Jezoš no Ma¬ rija, Zdaj bota meni smilenaP" „Oj ti nesrečna tvoja pamet, Kaj si to pregovorila! 25 Da ne bi tega govorila, Bi z dušoj, telom moja bla.“ b. Redakcija II. Mati si je hranila čerke tri, Vse tri si lepo podviči. K svetim mešam je nje po¬ šiljala, Al ena nje neje bogala. 5 Da se je sveti vanjgelim bra, Je ona v krčmici tancala; Da se sveta predga brala, Je ona v krčmici tancala; Da se je sveta meša brala, 10 Je ona v krčmici tancala. Ona pa se je zatrudila, No je noter v zeleni ograd šla, Si legla v zelenem ogradu, Si legla v hladno senčico. 15 K njoj pa si pride šatan vrag, No hitro prebidl njo tak: „Stani mi, stani, deklica, Z dušoj no telom boš zdaj moja." Kak hitro se je prebudila. 20 Tak hitro je zakričala: „„0 joj mi Jezoš no Marija, Bota mi zdaj vija smiljena !“ “ „0 nesrečna pamet tvoja, Kaj si to zdaj pregovorila! 25 Da ne bi tega pregovorila, Bi s dušoj in telom moja bila." 200. Zapisal St,. Vraz, — Iz V O. XIX. k. 10. Vnovič jo je prepisal v VO. VIII. 27. Ta prepis je zgoraj ponatisnjen kot redakcija II. I. Pripovedne pesmi 201. 263 Sveti Prih .-h pagejm* 201 . (Iz Gojzda na Gorenjskem.) Svet Urh je zjutraj zgodaj vstal, Poklical je družino vso, Poklical staro mater tud: »Vstanite, stara mati vi, 5 Molite sveti roženkranc! Sanjalo se mi je nocoj, Da se j’ oženil papež v Rim !“ Mu stara mati govori: „Če ti to svatbo zamudiš, 10 Ne bo več branih svetih maš, In tudi ne odpustikov.“ Še reče hlapcu svojemu: „Sedlaj, sedlaj konjiča dva, Meni en’ga, sebi en’ga.“ 15 Še vzdigneta se in gresta, Kamor predaleč sta prišla, Daleč, daleč v rimsko polje. Svitli papež v linah stoji, Pa gleda na ravno polje, 20 Ugleda svet’ga Urha dol’, Tud je on hitro stopil ’z lin: „Ali si ti v gostje k men’ prišel ?“ „ „Jaz nisim v gostje k teb’ prišel, Jaz sim le v svate k teb’ prišel." “ 25 „Ce si ti v svate k men’ prišel, Al b’ hotel starašina bit’ ?“ „„Jaz nimam dost’ modre glave, Tudi ne dost’ razumnosti. Le zbiraj starašina si!““ 30 „Le bodi starašina — ti!“ Svet’ Urh je starašina bil, Osedlal je konjca berzega, Da po nevesto pojdejo. Usedejo na konje se, 35 Svet’ Urh pred njimi jezdil je. Kamor predaleč pridejo, Daleč, daleč pod beli grad. Nevesta pa v linah stoji, In stara mati zraven nje; 40 Jo praša tak in govori: „Nevesta, al so ti svatje všeč?" „„Vsi drugi svatje so mi všeč, Samo najprednji všeč mi ni, Ta, ki na konju murču sedi." “ 45 „Ne maraj nič, nevesta ti, Sej te pred ne popeljejo, Da tri uganke uganejo." — „Najprva uganka je leta: Kako je svet širok in dolg ?“ 50 Vsi drugi svatje mi molče, Samo svet’ Urih govori: „ „Svet je pa tak širok in dolg, Da ga obsije solnce noč in dan.““ 201. Zapisal M. Valjavec. — Iz Cvetja slovanskega naroda I. 42—45. Drug zapis se nahaja v rokopisu, ki ga je hranil Miklošič. Tam je, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, to-le drugaii: 1 zgoda — 4] Vsta¬ nite gori, stara mat’ — 12 hlapcu svojemu] svojmu hlapčiču — 15 vzdigneta se] se vzdigneta — 16 sta prišla] prideta — 22] Al si ti k men’ v gostje pri¬ šel — 23, 24] Jaz nisim h teb’ v gostje prišel, * Sim le u svate h teb’ prišel 25 Če si ti v] Če si u — 32] Vsedlal je konjca brziga — Za 36. verzom je ta-le vtaknjen: Daleč, daleč v ravno polje — 37] Prijezdijo pod beli grad, 39 In] 264 I. Pripovedne pesmi 202. „Uganka druga pa je ta: 55 Kolk’ ena duša pa velja ?“ Vsi drugi svatje mi molče, Sam sveti Ureh govori : „„Ena duša pa tkaj velja, Daje cel’ svet ne preplača. ““ 60 „Uganka tretja je pa ta: Kol’ko od nebes je dopekla? 11 Vsi drugi svatje mi molče, Sam sveti Ureh govori: „„To pa, nevesta, sama veš, 65 Sej si premerila takrat, K’ te j’ Bog pahnil v peklo z nebes !““ Svet’ Urh jel evangeli brat’, Nevesti pa rožički rast; Tak se je udrla iz gradu, 70 Da stresla se je zemlja vsa, Se stresla zemlja in nebo, Se stresel je vesoljen svet. 202 . (Gorenjska.) Svet’ Ureh je zjutraj zgodaj vstal, Je poklical mater svojo: „Le g6r’, le gor’, mamica moja! Mi hote sanje razkladali: 5 Men’ se je sanjalo ure pol, De se je moj brat oženil, Ta, k’ je u Rimu za papeža." Tako stara mali govori: „Le hitro, hitro, Ureh ti! 10 Si pokliči hlapca svoj’ga, De bo sedlal konjiča dva, Tebi eniga, sebi eniga, De u Rim pojezdita. Ge svatovš’no zamudita, 15 Na svetu več ne bode svetih maš, Tud ne svetih odpustikov, Ne tudi svetih praznikov !“ Osedla hlapec konja dva, Sebi eniga, Urhu eniga. 20 Še se zdvlgneta ino gresta, Kamor predaleč prideta, Daleč, daleč, pod sveti Rim. Bratec pa zdaj v linah stoji, Še tako pravi in govori: 25 „K’ meni pa moj brat v gostje gre. “ Še mu hitro naproti gre. Tako mu ženin govori: „A1’ si k meni v gostje pri¬ šel ?“ Tak’ sveti Ureh govori: 30 „„Jez k tebi v gostje zdaj ne grem, Jez pa zdaj k tebi v svate grem.“ “ Tako mu bratec govori: „AP češ biti starašlna?" Pa — 51 Ureh — 53 obsije solnce] solnce obsije — 58 tkaj] tolk’ — 66 pekel — 67 vangeli. — Mesto poslednjih treh stojita ta dva verza: Ua stresla se j’ zemlja ’n nebo, * Stresel se je vesoljin svet. 202. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. I. 76—78. ■ — Isto snov pri¬ poveduje tudi pravljica, ki jo je v Kropi zapisal M. Kokalj ter se nahaja v NB. 141-143. I. Pripovedne pesmi 203. 265 Tak’ sveti Ureh govori: 35 „„Le hitro spravi svate vkup!"“ Tako nevesta govori: „Vi v cerkev pred ne poj- dete, De vganete mi vganke tri.“ Najpervo je zastavila: 40 „Kje je zemlja nardebeliši ?“ Drugi svatje mi vsi molče, Sam sveti Ureh govori: ,,Tam je zemlja nardebeliši, Kjer je sam Jezus pokopan, 45 Na njega grdb je kamen djan.“ In drugo je zastavila: „Kak je svet dolg, kak je širok ?“ Drugi svatje spet vsi molče, Sam sveti Ureh govori: 50 „Svet tak, kakor dolg, je širok. “ In tretjo je zastavila: „Kolk’ je od nebes na dno pekla ?“ Drugi svatje spet vsi molče, Sam sveti Ureh govori: 55 „Zakaj boš mene vprašala, Ker si jo sama premerila, Ko te je Bog pahnil na dno pekla!" Svet’ Ur’h jel je evangelji brat’, Nevesti so jeli rožički rast’: 60 Zemlja široko se odpre, Ino nevesto v-se požre. Ženin skoči po prstan v morje. 203 . (Iz Cerovca.) Sinko Marko se je ženia Iška si je takso ljubo Prek morja globokega, 5 Kaj bi znala svilo presti. Prek morja globokega. Iška njo je, najša njo je 203. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. F. 43. Tam je pozneje poprav¬ ljeno: 6 jo . . . jo — 10 Pela — 40 joj. Tudi v. 14. do 18. so, kakor črnilo in gajica kažeta, še-le kasneje, na strani pripisani. Poleg mirno (v. 11.) stoji varijanta prazno. Verz 10. — 12. je kasneje dejan v oklepe. Tamkaj se nahaja tudi ta-le načrt melodije (prim. tudi Kuhač I., st. 195): Drug prepis te pesmi senahaja v VO.I. 8, a se precej razlikuje od zgoranjega natiska. Ne glede na naglasna znamenja je v njem to-le drugači: 3 manjka — 4 takšno lubo — 9 ti svati] svati. — Za v. 10. — 13. stojita ta dva: Svati prišli so po sneho, * Prek morja so jo pelali — 14 Ljuba je s] Sneha P z 15] v sounci prstan gledala — 18 mladi — 19, 23, 27 da ti] da — 34 Ženih] Ženih je — 3G Sneha] Sneha je — 37 no — 38] Robce med svati je delila. — /4« verz 40. in 41. stoje štirje: Robce vse je razdelila, * Samo eden joj je osta; 266 I. Pripovedne pesmi 204. Prek morja globokega. „Hala, hala, mladi Ženih, Prosi da nama ti svati!“ 10 Pela! se po mlado sneho, Še je morje mirno bilo. Da so bli že z mladoj snehoj, Morje čez brege stopilo. Ljuba je s konec ladje stala, 15 V sonci zlati perstan gledala. Perstan smekne se z bele roke Ino padne v sivo morje. „Hala, hala, mlad pozavčin, Gruntaj da ti sivo morje!" 20 „„Jaz bi grunta sivo morje, Pa ga gruntati ne morem !““ „Hala, hala, mladi de ver, Gruntaj da ti sivo morje!" „„Jaz bi grunta sivo morje, 25 Pa ga gruntati ne morem!“ “ ,,Hala, hala, starašina, Gruntaj da ti sivo morje!" „„Jaz bi grunta sivo morje, Pa ga gruntati ne morem." “ 30 „Hala, hala, mladi Ženih, Gruntaj da ti sivo morje!" „„Hala, hala, moja sneha, Jaz bom grunta sivo mor- . . . i e -““ Ženih skočia v sivo morje, 35 Pa ga ne več vidit bilo. Sneha krika ti začela, Krikati ino javkati, Robce talati začela, Robce ino prhpogače. 40 Eden ostal njoj poviše, Ria je mladega ženiha. Ž njim si zavezala oči, Bistre oči, črne oči, No skočila v sivo morje: 45 „Gde prebiva ljub moj dragi, Naj prebiva mojo telo!" Začarani ljubeč. (»Nesrečni oglednik.“) 204 . (Iz Cerovca.) Stoji nam, stoji pristava, Prelepa nova pristava. Po pristavi šeče Nežica, Premočno ljuba deklica. 5 Za njo je zveda Ivan mlad; Dvakrat njoj posla v ogledi, Al tretjokrat odjaha sam: „Vzemi mi, vzemi, Nežica, Samo eden ba poviše, * Za Ženih (!) ba osnovani. — Za v. 44. je vtaknjen nov : V morje sivo no globoko — 45 ljub moj dragi] moj lubi dragi. — Tiskal je Vraz pesem v NPI. 87—89 po tem drUgem prepisu in sicer, ne glede na na¬ glasna znamenja in na to, da piše d za a, s temi premembami: 4 lubo — 9, 35 svat/ — Za besede so jo pelali v verzu 10. drugega prepisa stoji globokega — 14 je — 15 V sounci] Zlati — 16 smekne se] se zmekne — 19 da] ti da — 19, 23, 27, 31 Gruntaj — 20, 24, 28 griinto — 21, 25, 29] Pa ga nemrem grun¬ tati — 23, 27 da] da ti — 32 in 33 manjka — 36 Robce ino] Svilne robce no — 402 njoj — 41 1 ba — 4h ženiha ba — 42] Ž njim pa si je zavezala — 43] Črne oči, bistre oči — 44 sivo morje] morje sivo — 45 lubi. 204. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. E. 33, kjer je s prva pred rom pisan e, a pozneje prečrtan. Poslednji verz se je s prva glasil najbrž tako: I. Pripovedne pesmi 204. 267 Ti prva moja ljubica!" 10 „„Oj hala, hala, Ivan mlad, Naprosi da nama svati, Kaj do nama ednaki vsi, Kaj ne do jako kričali, Kaj ne do jako huškaii!"" 15 Na pragi Nežica stoji No si gledi svoje svati. > Vsi drugi se njoj vklonili, Al ne se vklonia Ivan mlad. „Oj čakaj, čakaj, Ivan mlad, 20 Ne bo ti tega tretji den!" Na pragi Než’ca se zvrti, Beži na goro visoko. Korenjiče tam kopala, V piskriček ga nalagala. 25 Korenjiče je zviralo, Ivani srce vmiralo. „Oj hala, hala, bratec moj! Jaši da v novo pristavo, No prosi Nežico lepo, 30 Naj pušča mene živega!" „Oj hala, hala, Nežica! Pusti mi bratca živega!" „„Oj jaši da nazaj domo, Ven najdeš bratca živega!“ “ 35 Prijaha brat nazaj domo, Ivana najša mrtvega, Oh, mrtvega no trdega. To pa naj bode vsakšemu, Ki takši je, kak Ivan mlad. Ki takši, kak ba Ivan mlad. Na navedenem mestu je Vraz pripisal, a pozneje prečrtal td-le načrt melodije (prim. tudi Kuhač IV., št. 1543): Vraz je pesem prepisal v novic v VO. I. 14 in sicer s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja: 1 nam] mi — 3 pristavi] njoj se — 4 ljuba] lepa — 6 joj. Ta verz je ponavljan. — 7] Tretjo krat perjaha sam — 9 prva moja 1 j.] moja prva lubica — 11 Naprosi da] Le naprosi — 15, 21 Na pragi Než.] Nežica na pragi — 16 No si gledi] Pa si gleda — 17 se] so se — 18 se] se je — 22] No na visoko goro beži — 23 Korenjiče tam] Tam je korenjiče — 24 V piskriček ga] No ga v piskriček — 29 Nežico lepo] lepo Nežico. — Za 32. verzom je vtaknjen ta-le: „Oj hala, hala, Ivanov brat! — 33 Oj jaši da] Le jaši ti. — Tukaj je vtaknjen ta verz: Jaši ti nazaj domo —35 Prijaha brat] Brat je prijaha — 36 Ivana] Al brata je — 37 manjka — 38 bode vsakšnemu — 39] Ki je takšni, kak je Ivan mlad. Temu prepisu je podoben Vrazov natisek te pesmi v NPI. 64 — 65; vendar se ta od njega, ne glede na naglasna znamenja in k pred r om za zlogotvorni r, razlikuje v tem: 4 dekeica — 6 joj posla] njoj pošle — 6 ogledy — 7 perjaha] perjaše — 10, 32 ž Oj hala] Hala — 11, 16 svat/. — Verz 11. je ponavljan — 17 drugi so se njoj] drugi so se — 29 No prosi] Prosi ti — 32 Pusti — 35 Brat je prijaha] Perjaše brat — 36 brata je najša] bratca najde — 38, 39] To pa vam naj bo sakšemi * Gizdavci, kak ha Ivan mlad. 268 I. Pripovedne pesmi 205, 206. 205 . (Iz Frama.) Anzel b! sg rad oženil, Pa mu bliz enake ni. Sg enaka znašla, Pa mu je prevbožnih ljudi, o Šel si je h drugi v svate, Si h drugi ljubici: „Holajte, gQdci moji no pis- kavci! Mimo perve ljubice ne krikajte, Bi ona to cula, 10 Bi zloj žalostna bila.“ Micka na pragu stala, Vse dobro je slišala: „Holaj, holaj, Anzel mlad, Pred ko bo dva dni, 15 Bqš rad po mg poslal, Bog da bi hotla it’!“ Pervo pismo ji je poslal, Ga ni hotla videti; Drugo pismo ji je poslal, 20' Ga ni hotla siišati; Tretje pismo ji je poslal, Te je vemdar šla. Prek praga je stopila, Z zelenim rožmarinom 25 Ga poškropila: „Za tvojp dušp dobro bp, Pa Bog ve, ka za mojo bp ! Nesrečna copernija, Ko sem sg je naučila! 30 Zlodej vzemi babg, Ko mg je naučila! Oči si bgm zavgzala, V vodg bgm skočila." Dveh dragih smrt, ker se mati njih zvezi upira. 206 . (Iz varaždinske okolice.) Divojka se šeče po visokem ganjku, Droben listek piše mladomu junaku: „Aj ti junak mladi, očes mene ’zeti?“ „„Ja bi te rad 'zeti, ne smem te pred majkum.““ 5 „Ja si zutra pedem za dvakrat lepšega, Za dvakrat lepšega, za trikrat dragšega." „„Aj devojka mlada, naj metati na se Sve svilne oprave, sve zlate korane. Ne daj muzikantom lepo zaigrati, 10 Da te popelaju poleg dvora moga. 205. Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 136—137. — Prim. zgoraj št. 18. 206. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika II. (1858) 54. Na¬ tisnjena je tudi v Valjavčevih „Pripovjedkah“ na str. 301—303 s temi pre- membami: 1 visokoni — 7 divojka. — Verzi 9—12 se vrste tako-le: 9, 11, 1“2. 10.—23 Tretji krat je] Tretji je krat — 28, 29 cirkvi. I. Pripovedne pesmi 207. Ne daj drobnem svatkom tanca zatancati, Naj se ogledati na dvorove moje.““ Zmetala je na se svu svilnu opravu, Svu svilnu opravu, svu zlatu korunu; 15 Dala muzikantom lepo zaigrati, Dala drobnem svatkom taneč zatancati, Ogledala si je na jegve dvorove; Kad se ogledala, mrtev na kla opal. „Počekajte mene, moji drobni svatki, 20 Moji drobni svatki, moji muzikanti! Idem pohoditi mrtveca svojega. “ Dva ga krat obišla, dva ga krat kušnula, Tretji krat je štela, mrtva je opala. Onde nadodošla junakova majka: 25 „Gledete dar, ljudi, čuda velikoga! Zemete ga vraži, ki dva drage mrazi, Zemete ga hudi, ki dva drage bludi! A ne daj mu, Bože, ni pri crikvi groba, Ni pri crikvi groba, na grobu zelenja, 30 Na grobu zelenja, pri Bogu veselja! Naj mu puči glava, kak vu letu zemlja, Kak vu letu zemlja, ka je dešča željna! Naj mu vsehne srce, kak vu letu trava, Kak vu letu trava, ku kosa vrezava!“ 207 . (Iz Zagorja na Hrvaškem.) Janiča se Seče po visokom gajnku, Droben listek piše mladomu junaku: „Junak moj premladi, jel me jočeš zejti ?“ „„Jaz bi te rad zejti, jel mi majka krati.““ 5 „Da ti krati, naj ti krati, ja si ga pak pojde Ja si ga pak pojdem dvakrat za lepšega, Dvakrat za lepšega, trikrat za dragšega." „„Draga duša moja, da te popelaju, Da te popelaju mimo moga dvora, 10 Nedej huška zahuškati, jigre zaigrati, Jigre zaigrati, tance zatancati.““ 207. Zapisal Iv. Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 222. 270 I. Pripovedne pesmi 208. Janiču pelali, to (v)se dala hčinit, Junak je zagledal, na klo mertev opal. „Dragi ludi moji, počekajte malo, 15 Naj si jaz obhodim ovo mertvo telo!" Jeden krat ga prešla, drugi krat ga štela, Drugi krat ga štela, mertva na klo pala. „Pazi, majka, pazi, zde si bodeš mela, Zde si bodeš mela sinka i snešicu, 20 Zde si boš veršila svadbu i kerminu. 11 „Nedaj mu Bog dobra, ni pri cirkvi groba, Ni pri cirkvi groba, na grobu zelenja! Zemete ga vraži, koj dva draga mrazi! Nedaj mu Bog dobra ni pri cirkvi groba, 25 Ni pri cirkvi groba, na grobu zelenja, Na grobu zelenja, pri Bogu veselja!“ 208 . (Iz Bukovca v križ. žup.) „Oj Gjuri Gjurenec, Moj zeleni venec, Kaj kaniš, kaj misliš, Kaj po me ne dojdeš? Luba ni marila, Vu dvor nagledala, Kak ju jeje zgledal, 5 Jeli mi dopuščaš, Za drugoga iti?" „„Slobodno si, luba, Idi za drugoga, Neg si i ne beri 20 Tak je doli opal. Kak je doli opal, m • __ ..j._ „ Tak je mertev postal. Zeli njega vraži, Ki dva drage mrazi, 10 Goršega od mene, Goršega od mene, Bolšega od sebe. Kre mojega dvora Budu te peljali, 25 Zeli njega drugi, Ki dva drage kudi. Zeli njega treti, Ki se ne da zeti. Zeli njega šterti, 15 Nemoj mi se, mila, Vu dvor nagledati.““ 30 Ki dva drage čerti! 208. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 193 194. I. Pripovedne pesmi 209. 271 Tri sestre omoženc. 209 . (Iz Središča.) Mati mela Cerke tri, Vse tri omožila: Eno omožila Daleč k sivem morji; 5 Drugo omožila Na ravno poljece; Tretjo omožila Daleč v strmne gore. Mati je šla gledat 10 K svojoj prvoj čerki Daleč k sivem morji, Dalč k globokem morji: „ Cerka ma ljublena! Jel je tebi dobro 15 Pri tem sivem morji, Pri globokem morji?" „„Dobro mi je, dobro, Hvala bodi Bogu! Vinčecom se vmivlem, 20 S prholatom brišem." “ Mati je šla gledat K svojoj drugoj čerki Na široko polje, Dalč na ravno polje: 25 „Cerka ma ljublena! Jel je tebi dobro Na širokem polji, Na tem ravnem polji?" „„ Dobro mi je, dobro, 30 Hvala bodi Bogu! Z mlečecom se vmivlem S pečelatom brišem. ““ Mati je šla gledat K svojoj tretjoj čerki 35 Med visoke gore, 209. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz VO. XIX. V. 35. Konec se je s prva glasil: On pa njoj odseče * Njeno lepo glavo. V. 43. in 44. sta pozneje s svinčnikom v gajici pripisana; na njih mestu stojita v. 45. in 46., ki sta torej pisana dvakrat. Pripisan je ta-le načrt melodije, a razbrati ga ni več lahko (prim. tudi Kuhač III., št. 806): Ta pesem je najprej tiskana v „Steierrndrkische Zeitschrift“, neice Folge, IV. Jalirg. 1. Heft, Graz 1837 v spisu „ Volkslieder der steiermdrkischen Wen- den, deutsch bearbeitet von Hgacinth v. Schulheim“. Pod črto je slovenski tekst, ki se od zgoranjega razlikuje, ne glede na naglasna znamenja in e pred vom, v tem: 1 mela čerke] je mela hčerke — 2 tri] tri je — 3 Eno] Eno je — 5 Drugo] Drugo je — 6] Daleč v ravno polje — 7 Tretjo] Tretjo je — 10 pervi hčerki — 12] Sivem no globokem — 13, 25, 37] Ljuba moja hčerka — 15 Per — 16] Sivem no globokem — 19] Z vinčecom se vmivljem — 20] No z’ perkalom brišem — 23] Daleč v ravno polje — 24] Ravno no široko — 27, 28] Na tem ravnem polji, * Ravnem no širokem — 31 vmivljem — 32 S pečelatom] No z’ pečlatom — 31 hčerki — 35, 36] Pod te stermne gore, * Stermne no visoke — 39, 40] Pod tih stermnih gorah, * Stermnih no visokih — 43 Z’ solzami — 44] No z’ pelincoin brišem — 45, 46, 47 Vsakšno — 48 glavo — 49—56 manjka — 57, 61] Cuješ 272 I. Pripovedne pesmi 210. U strmne planine: „ Cerka ma ljublena! Jel je tebi dobro Med visokim goram, 40 U strmnoj planini?" „„Dobro mi je, dobro, Da se smili Bogu! S sozami se vmivljem, S furtošecom brišem !““ — 45 Vsakšo noč odide, Vsakšo noč mi pride, Vsakšo noč prnese Mi mrtvečko glavo: „Kata, Katalenka! 50 Poznaš toto glavo?" „„Kaj ne bi poznala Mojga bratca glave ?““ „Kata, Katalenka! Poznaš toto glavo?" 55 „„Kaj ne bi poznala Moje sestrce glave ?““ „Kata, Katalenka! Poznaš toto glavo ?“ „„Kaj ne bi poznala GO Mojga oče glave ?““ „Kata, Katalenka! Jel poznaš to glavo?" „„Oje joj, prejoje! Moje matere glava!““ G5 „Ce boš se jokala, Bom te tud vmoria, Bom te tud vmoria Kakti toto glavo." Z vustma s’ nasmejala, 70 V srci zajokala, V srci se jokala No dušico dala. 210 . (Topliška iz varaždinske žup.) Jedna stara rnajka tri čerke imela, Lipa bila golubica, tri čerke imela, Tri čerke imela, vse tri v zamuž dala, Lipa bila golubica, vse tri v zamuž dala. moja draga! — 59] Oje no prejoje — 60 Mojega oče — 62] Poznaš toto glavo — 63 Oje no prejoje — 64 matere — 65, 66 tudi vmoril — 67] Kak sem tvojo mater — 69] Z vustmi se smejala — 70 zajokala] pa jokala — 71 se] pa — Vraz je to pesem potem ponatisnil v NPI. 53 — 55; ta natisek se od Trstenja¬ kovega v „Štajerskem časniku“ razlikuje, ne glede na naglasna znamenja, v tem : 1 čerke — 3 Eno] Pšrvo — 10 pervoj čerki — 12 Sivem] K sivem — 13, 25, 37] Cerka moja draga — 19 vmivlem — 20 No z’ perkalom] Z tenkoj sviloj — 23 pole — 27 Na . . . poli — 31] Z mlekecom se vmivlem — 32 No z’ pečlatom] Z pečelatom — 34 čerki — 35 Podte] Daleč v — 39 Pod] Vu — 43] Z suzami se vmivlem — 44 pelinom — 45, 46, 47 Vsakšo — 48 glavo — Za 48. verzom je kakor v zgoraj natisnjenem zapisu vtaknjeno 8 verzov, ki se od zgorenjih razlikujejo: 49, 53] Cuješ, moja draga — v 52 Mojga] Svojga — 56 Moje] Svoje — Nadaljni tekst se od Trstenjakovega v „Štaj. časniku“ razlikuje: 59] Kaj ne bi poznala — 60 Svojga — 65 — 68] Tiho, moja draga, * Ce boš se jokala, * Bom te tudi vmorio, * Vmorid kakti mater — 71, 72 pa] se. Kar se tiče konca te pesmi, primerjaj zgoraj št. 99 in 100. Očividno ne spada k ti pesmi; primerjaj nastopne številke. 210. Zapisal Iv. K u k u 1 j e v i e. — Iz njegove zbirke str. 204 — 205. K pri¬ pevu v verzu 4. pripominja zapisovalec to-le: „Ovako se zatimpripeva uza svaku varstu“. Melodijo podaje Kuhač III., št. 804. I. Pripovedne pesmi 211. 273 5 Vse tri v zamuž dala, sama je jostala: I tu najstarejšu, odkud sonce 'zhaja, I tu srednju dala, kam sonce zahaja, I tu najmlajšu v malo Medjimorje, V malo Medjimorje gizdavomu Pavlu. 10 Stara majka pervoj droben list pisala, Droben list pisala, kčerki pošiljala: „Kčerka, moja kčerko, jeli ti kaj dobro ?“ „„Dobro, dobro, majko, kaj ne mozi bolje. Vsako jutro rano vo mleki se vmivam, 15 Vo mleki se vmivam, v parčelad se brišem.““ Stara majka drugoj droben list pisala, Droben list pisala, kčerki pošiljala: „Lipa moja kčerko, jeli ti je dobro?” „„Dobro, dobro, majko, ne mozi mi se bolje. 20 Vsako jutro rano vo vini se vmivam, Vo vini se vmivam, v plajhanini brišem.““ Stara majka trejtoj droben list pisala, Droben list pisala, kčerki pošiljala: „Jeli ti je dobro, lipa moja kčerko?" 25 „„Dobro, dobro, majko, kaj ne mozi bolje, Vsako jutro rano vo suzaj se vmivam, Vo suzaj se vmivam, vo koprive brišem: V sredi hiže tanjček, na peči bobanjček, Pragi preskakalci, zvezde prebrajalci, 30 Pod očima zdenček, na pleči dervocep, Zelena ledina moja blazinica, Jutrešna rosica moja je odevka, Lipa bila golubica, moja je odevka.““ 211 . (Iz Vukovca na Hrvaškem.) Jena stara majka tri čerke ranila, Lepa bela golubica, tri čerke ranila. Tri čerke ranila, ’se tri samuž dala, Lepa bela golubica, ’se tri samuž dala. 5 Najstarešu dala, odkud sunce saja, Lepa bela golubica, od kud sunce saja. Nje mi majka piše, dromen listek piše, Lepa bela golubica, dromen listek piše: „Jel ti dobro, čerka?" „„Dobro, dobro, majka, 10 Lepa bela golubica, dobro, dobro, majka: 211. Zapisal N i e m č i č. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glasniku 1.1866., str. 368, 369. 18 274 I. Pripovedne pesmi 212. Sako jutro rano vu mleku se mivam, Lepa bela golubica, vu mleku se mivam, Vu mleku se mivam, v pavuline brišem, Lepa bela golubica, v pavuline brišem.““ 15 Najsrenješu dala, kam sunce zahaja, Lepa bela golubica, kam sunce zahaja. Nje mi majka piše, dromen listek piše, Lepa bela golubica, dromen listek piše: „Jel ti dobro, cerka?“ „„Dobro, dobro, majka, 20 Lepa bela golubica, dobro, dobro, majka: Sako jutro rano v bistre vode mivam, Lepa bela golubica, v bistre vode mivam, V bistre vode mivam, v počalat se brišem, Lepa bela golubica, v počalat se brišem.““ 25 Najmlajšu mi dala v malo Medjimorje, Lepa bela golubica, v malo Medjimorje. Nje mi majka piše, dromen listek piše, Lepa bela golubica, dromen listek piše: „Jel ti dobro, čerka ?“ „„D6bro, dobro, majka, 30 Lepa bela golubica, dobro, dobro, majka: Sako jutro rano vu suza’ se mivam, Lepa bela golubica, vu suza’ se mivam, Vu suza’ se mivam, s koprivami brišem, Lepa bela golubica, s koprivami brišem. 35 Oj nesrečna bila, moja stara majka, Lepa bela golubica, moja stara majka, Ka si mene dala v malo Medjimorje, Lepa bela golubica, v malo Medjimorje!““ 212 . (Iz Setnika blizu Vinice.) Bela golobica Tri čerke rodila. Se tri je vudala Na tri strani sveta: 5 Prvu mi je dala, Odkud sonce shaja; Drugu mi je dala, De sonce zahaja; Trejtu mi je dala 10 Belomu mesecu. Ona se podala Na to leto dana, Pohoditi čerku, Odkud sonce shaja. 15 Pitam te ja, čerka: „Kako ti je, kaj je ?“ „„Dobro ste me dali, Moja mila majka: Saki bogi denek 20 Ja se vinu hmivlem, 212. Zapisal R. F er d. Plohl. —■ lz njegove zbirlce HNP. III. 45 — 47. Melodijo podaje KuhačIII. št. 804. I. Pripovedne pesmi 213. 275 Svoje belo lice Svilne robce brišem.““ Ona se podala Drugo leto dana 25 Pohoditi čerku, De sonce zahaja. „ Pitam te ja, čerka: Kako ti je, kaj je?“ „„Dobro ste me dali, 30 Moja mila majka: Saki bogi denek Vu mleku se hmivlem, Svoje belo lice V pačalate brišem.““ 35 S trejtu se je stala Na tri leto dana. „Pitam te ja, čerka: Kako ti je, kaj je?“ Dobro ste me dali, 40 Moja mila majka: Saki bogi denek Vu sozaj se hmivlem, Moje tužno lice Vu tugaj si brišem; 45 Saki dan sem bita, Nigdar kruha sita. Ne daj vam Bog zdravja, Nit pri cerkvi groba, Na grobu zelenja, 50 Pri Bogu veselja !““ 213 . (Iz Selnice v hrv. Zagorju.) Hoj starina, starina, tri si čerke shranila, Tri si čerke shranila, se tri još udavala. Prvu si udavala vu tu černu goru, Drugu si udavala vu krvavo to morje, 5 Trecu si udavala vu rumeno to polje. „Kaj je tebi, čerka ma, vu te Černe gore?“ „„Dobro meni, mamica, budi Bogu hvala! V jutro sem se stajala, v suzice se vmivala, V suzice se vmivala, v bukov listek brisala.““ 10 „Kaj je tebi, čerka ma, vu krvavem tem morju?" „„Dobro meni, mamica, budi Bogu hvala! V jutro sem se stajala, v’ vodice se vmivala, V’ vodice se vmivala, v’ obrisač se brisala.““ „Kaj je tebi, čerka ma, vu tem ravnem polju?" 15 „„Dobro meni, mamica, budi Bogu hvala! V jutro sem se stajala, v’ vinčeku se vmivala, V vinčeku se vmivala, v svilni rubeč brisala." “ 213. Zapisal F r. Š. K u h a i. - — Iz njegove zbirke III., št. 806 (z melodijo). 18 * 276 I. Pripovedne pesmi 214, 215. Srečen ženin. 214 . (Iz Frama.) Mlad ženim je le v jutro zgo¬ daj vstal No se je lepo belo umil, Lepo s§ nar§dil. Sel je po zelenem travniku 5 Mimo božje martre, Mimo božje martre. Tam se je pač lepo priklonil, Tam se je pač lepo priklonil, Lepo klobučič navzdigngl. 10 Božja martra mu lep odgo¬ vor da: „Le holaj, holaj, ženim mlad, Ti boš pač prav dolgo živ Ino dobro sreČQ imel, Ino dobro srečg imel. 15 Pojdi si spravljat svatov vkup, Pojdi si spravljat svatov vkup No gpdce tri, Da ti bpdQ zagpdili: Tideldomdadum, tideldoin- dadum!“ Mož se vrne na ženino svatovšeino. 215 . (Iz ogTSkih Slovencev.) Odišao je Jankič daleko na senje, Odo je konjiča, kiipo je devojko, Pelao jo domo svojoj staroj majki: „To vam jeste, majka, moja mila draga, 5 Moja mila draga, vaša prava sneha. Lepo mi jo hrante, ešče lepše včite, Ja pa morem iti sveta obhoditi, Sveta obhoditi, čara dosliižiti. Gda sedem let mine, teda nezaj pridem. 10 Či pa mene ne bo, gda sedem let mine, Sedem let na punom, eden tjeden duže, Teda išči, dr&ga, slobodno za drugim." Sedem let je prešlo, sedem let na punom, Sedem let na punom, eden tjeden duže, 214. Zapisal O. Caf; pela Marinka Babnica. — Iz GO. III. 29. 215. Neznanega zapisovalca. — Vzeta iz Agustichevega časnika „Prijd- tel“ II. leto, list 12., str. 6. I. Pripovedne pesmi 216. 277 15 Eden tjeden duže, Jankič ne je dojšo, — Njag’va mila draga že za drugim hodi. Na jutro da stane, žalosten postane. Njega je pitala njegva ta carica: „Kaj je tebi, Jankič, kaj si tak žalosten?" 20 „„Sinoč mi se senja, to se zasenjalo, Da mi moja draga že za drugim hodi."" „Idi, idi, Jankič, vu pisane šiale, Pa si ti obsedlaj svojga vranca konja, Pa se jahaj domo svojoj staroj majki, 25 Svojoj staroj majki, svojoj mladoj ljubi." Išo je Jankič vu te pisane stale, Pa si je obsedlo svojga vranca konja, Pa je jahao domo svojoj staroj majki, Svojoj staroj majki, svojoj mladoj ljubi. 30 „Dober večer, majka, moja stara majka, Jeli bi vi meni stana dati mogli?" „„Nemremo vam dati, puna j’ hiža svati."“ Išo je Jankič teda starešini: „Jeli bi vi meni stana dati mogli?" 35 Pravi starešina: „„Moremo vam dati: Jankiča v hižico, konjiča v štalico, Jankiči pečenko, konjiči detelco, Jankiči žganico, konjiči vodico. ““ Ona zagledala svoj prstan pri njerni, 40 Teda zakričala: „Eto je moj ljubi, Eto je moj ljubi i to te najbogši!" 216 . (Iz varaždinske okolice.) Išel jeje Jankič daleko na senjem, Prodal je konjiča, kupil je devojku. Pelal ju je dimo svoji stari majki: „To vam jeje, majka, moja mila draga, 5 Moja mila draga, vaša prava sneha. 216. Zapisal M. Valjavec. — Vzeta iz njegovih „Pripovedek“ str. 300 do 301. 278 I. Pripovedne pesmi 216. Lepo mi ju hrante, jošče lepše vučte, Ja pa moram iti sveta obhoditi, Sveta obhoditi, čara doslužiti. Kad sedem let projde, onda nazad dojdem. 10 Ako mene ne bu, kad sedem let projde, Sedem let na punom, jeden tjeden duže, Onda pedi, draga, slobodno za drugog." Sedem let je prešlo, sedem let na punom, Sedem let na punom, jeden tjeden duže, 15 Jeden tjeden duže, Jankič ne je došel: Jegva mila draga za drugog odhadja. Onda se je jemu senja zasenjala, Da mu jegva draga za drugog odhadja. Vu jutro se stane, žalosten postane. 20 Jega je pitala jegva ta carica: „Kaj je tebi, Jankič, kaj si tak žalosten?" „„Sinoč mi se senja jeje zasenjala, Da mi moja draga za drugog odhadja."“ „Idi, idi, Jankič, vu pisane štale, 25 Pa si ti obsedlaj svoga vranca konja, Pa si jaši dimo svoji stari majki, Svoji stari majki, svoji mladi ljubi!" Išel jeje Jankič vu pisane štale, Pa si je obsedlal svoga vranca konja, 30 Pa je jahal dimo svoji stari majki, Svoji stari majki, svoji mladi ljubi: „Dober večer, majka, moja stara majka, Jeli bi vi meni stana dati mogli ?“ „„Nemremo vam dati, puna j’ hiža svati."“ 35 Išel jeje Jankič onda starešini: „Jeli bi vi meni stana dati mogli ?“ Veli starešina: „„Moremo vam dati: Jankiča v hižicu, konjiča v štalicu, Jankiču pečenke, konjiču detelke, 40 Jankiču žganice, konjiču vodice." “ Ona zagledala svoj prstan pri jemi, Onda zakričala: „Ovo je moj ljubi, Ovo je moj ljubi i to te najboljši!" I. Pripovedne pesmi 217. 279 217 . (Iz varaždinske okolice.) Išel mi je Jankič daleko na senjem, Prodal je konjiča, kupil je divojku, Ju je peljal dimo svoji stari majki: „To je vaša sneha, vaša prava sneha : 5 Vi si ju hranite, još lepše vučite, Ja pa moram iti čara doslužiti. Ako mene ne bu tri leta na punom, Tri leta na punom, jeden tjeden više, Onda pojdi, draga, draga, za drugoga." 10 Tri leta su prešla, jeden tjeden više, Tri leta na punom, jeden tjeden više, Pa je prešla njegva draga za drugoga. Jankiču se senja, senja zesenjala, Da je prešla njegva draga za drugoga. 15 Jankič je turoben, Jankič je žalosten. Pitala ga njegva, njegva ta carica: „Kaj je tebi, Jankič, kaj si tak turoben?" „ »Senja mi se senja, senja zesenjala, Da je prešla moja draga za drugoga. ““ 20 „Idi, idi, Jankič, vu pisane štale, Pa si ti obsedlaj svoga vranca konja, Pa si jaši dimo svoji stari majki." „Dober večer, majka, moja stara majka, Jeli bi vi dali siromaku stana?" 25 „„Nemrein, nemrem dati siromaku stana, Kajti imam punu, punu hižu svatov. ““ Šel jeje Jankič k staroj starešini: „Jeli bi vi dali siromaku stana ?“ „„Morem, morem dati siromaku stana, 30 Jankiča v hižicu, konjiča v štalicu, Jankiču pečenke, konjiču večerke, Jankiču žganice, konjiču vodice. ““ — 217. Zapisal M. Valjavec. — Iz Novic XIV. (1856) 386. 280 I. Pripovedne pesmi 218. 218 . (Okoli Zlatara na Hrvaškem.) Oženil se Janko svoju dragu ljubu, Prijel ju je za desnu ručicu, Pelal ju je svoje stare majke: „Nate, nate, majka, ovo vaša čerka! — 5 Draga luba moja, ja si ga otajam Krala doslužavat. Ako mene nebu Jeno, dve, tri leta, slobodno ma luba Za drugo jotaja, za drugo jotišla. “ Janku se je čudna senja zasenjala. 10 „Ala, ala, ala, svetla ma kralica, Mene ti se čudna senja zasenjala: Moja draga luba za drugo jotaja, Za drugo jotaja, za drugo jotišla." „„Ala, ala, Janko, sedlaj si konjiča, 15 Vu mojoj štalici najvrlijišega.““ Dotekel je Janko svoje stare majke: „Pomozi vas Bože, moja stara majka!" „„Oj plati ti, Bože, moj neznani človek!““ „Dejte da, vi majka, putnoga prestante, 20 Putnoga prestante, putnoga ogrejte." „„Ne morem, ne morem, moj neznani človek, Ja ti imam, ja ti ponu hižu ludi.““ „Dejte da vi recte, moja stara majka, Moja stara majka, te mlade snešurke, 25 Te mlade snešurke recte pak vun žiti." „Pomozi te Bože, ti mlada snešurka!" „„Oj plati ti Bože, ti neznani človek, Hodi v hižu, hodi, moj neznani človek. — Podajte človeku jednu kup’cu vina!"" 30 „Pomozi vas Bože, hiže starešine, Bi 1’ mene putnomu slobodno napiti?" „„Slobodno, slobodno, moj neznani človek!““ „Pomozi vas Bože, hiže starešine, Hiže starošine, moja stara majka! 35 Moja draga luba za drugo jotaja, Za drugo jotaja, za drugo jotišla." 218. Zapisal M. Kramarič. — Is Torbice jugoslav. mladosti 1863, str. 46, 47. I. Pripovedne pesmi 219, 220. 281 Kup’čiku popila, prek stola skočila, Prek stola skočila, Janku zasadila: „Ala, ala, Janko, prva vera moja; 40 Prva vera moja, draga duša moja!" Si jesu se svati stola vun spukali. Črez morje v vas. 219 . (Iz Ziljske doline.) Napaja pubič kojnče tri Oj per sitnam murječi. Ga zamerka kralava Kraliča zamurščega: 5 „Pridi, pubič, k mene ves Oj črez sitno murječe!» „„Kak bon prišu k tebi ves Oj črez sitno murječe: Po dni ne smen, v noči ne znan 10 Grčz sitno murje ptavati!““ „Ti bon postata sveče tri, Sveče tri zasukane. Perva bo ti svetita, Keder v barko sčdot boš. 15 Druga bo ti svčtita, Der po murji ptavot boš. Treča bo ti svetita, Der v beto postot legot boš.“ 220 . (Iz Ziljske doline.) Pubič seka smreče tri, Pubič seka smreče tri Oj o potnoči, Ki vse terdno spi. 5 Žagar žaga dilice, Tišlar puva barkico Oj o potnoči, Ki vse terdno spi. 219. Zapisal Wei s s. — Iz Majarjevega rokopisa, v VO. XIII. 21—32, kjer se pak piše ii za 1. V VO. XVI. B. 9—10 se nahaja, še en Majarjev pre¬ pis, ki se od zgoranjega natiska razlikuje v tem: 1, 5 pubič — 2 morječe 3 Kraiaua — 4 zamorščega — 6, 8, 10 črez — 6 murjiče — 1. tebe 8 mur- jice — 9 Po dni] K’ podni — 10 murje — 11 bon — 16] Ki — 18 Der] k . Tudi Vrazov prepis se nahaja v VO. XI. 2; razlikuje se od našega natiska v tem: 5, 7 ves] v ves — 7 teče — 9 v] po. 220. Zapisal J o s. K ogle k. — Iz Majarjevega rokopisa v VO. XIII. 32—34, kjer je za l pisano ti. Drug Majarjev prepis se nahaja v VO. XVI. 282 I. Pripovedne pesmi 221. Pubič bode barkou se 10 Oj črez silno murječe Oj o polnoči, Ki vse terdno spi. „Bon vzela, mati, pubiča, Al je za vas, pa vzeman ga 15 Oj o polnoči, Ki vse terdno spi. Al ni za vas, je pa za me, Da bode ležol pri mene Oj o polnoči, 20 Ki vse terdno spi.“ Tišlar bode delol zibeco, Notre se bo zibol sinek mlad Oj o polnoči, Ki vse terdno spi. 25 Dečla bo peržgata sveče tri, Dečla bo peržgala sveče tri Oj o polnoči, Ki vse terdno spi. Z jeno bo si svčtila, 30 Ki bode v barko sčdata Oj o polnoči, Ki vse terdno spi. Z drugo bo si svetila, Ki sinka bo previjala 35 Oj o polnoči, Ki vse terdno spi. Z trečo bo si svetila, K bode v postol legala Oj o polnoči, 40 Ki vse terdno spi. Smrt črevljarjeve ljubice. 221 . (Izpod Melec na Tolminskem.) Anzer, Anzer, pobič mlad, Šiva solne v belem grad’ Pod tem mladim viretom, Pod tem mladim viretom. 5 Ta perva pošta spreleti: „ Tvoja ljuba v gradu bolna leži." „„Ge leži, le naj leži, Saj jej Bog to ljubo zdrav lje da!““ Ta druga pošta preleti: 10 „Tvojo ljubo v grad spove¬ dat gredo." „„Ge jo gredo, naj jo gredo, Saj jej Bog to ljubo zdravlje da!““ B. 15 — 16. V njem obsegajo neke strofe le tri verze, ker se prvi ne ponavlja; ta prepis se sicer razlikuje od našega natiska v tem: 1 Pobič seka — 3, 7, 11, 15, 19, 23, 27, 31, 35, 39 Oj] Glih — 5] Žagar bode žagal dilice * Glih o pol¬ noči, * Ki vse terdno spi — 6 puva] bode puval — 9] Barkol se bode črez murjiče — 13 pobiča — 21 bo — 29, 33, 37 bo si] si bode — 38 K] Ki. Vra¬ zov prepis v VO. XV. 58 se od našega natiska ne razlikuje, izvzemši nekaj naglasnih znamenj in pa: 5 dilico. 221. Zapisal J. Kokoš ar. — Iz njegove rokopisne zbirke. Primerjaj podobno snov zgoraj pod št. 97. in 98., zastran konca pak spodaj pesmi pod naslovi „Nevesta umrje A.“ (št. 224), „Prevarjenih ljubimcev smrt“ (št. 246) in pesmi „Iz groba rastoči cvetki se združita“. I. Pripovedne pesmi 222. 283 Ta trejče pošta preleti: „Tvoja ljuba v gradu gvišno vrnerla je.“ 15 Popustil je te solnice, Napravljal je te konjkice. Na nje je del srebro, zlato, Ino sreberno uzdico. Na pervo berdo preleti, 20 V grad’ šliš’ veliko jokanje: „0 joj mene, sprejoj mene, Ljubca zagvišno vmerla je !“ „„0 nič ni to, pa nič ni to, V gradu je veliko malih otrok. ““ 25 Na drugo berdo preleti, V grad’ sliš’ veliko zvoniti: „0 joj mene, sprejoj mene, Ljubca gvišno vmerla je!“ „„Oh nič ni to, pa nič ni to, 30 V gradu je veliko mašnikov, Vsak dan so maše do pol¬ dan." “ Na tretje berdo preleti, V grad’ sliš’ veliko pokanje: „0 joj mene, sprejoj mene, 35 Ljubca gvišno vmerla je!“ „„0 nič ni to, pa nični to, V gradu je veliko tišlerjev.“ “ Pod ta beli grad mi preleti, Ljubca že na parah leži : 40 „Če s’ ti vmerla zavolj mene, Tud jest umerjern zavolj tebe." Dol je legel in umni, Dal je dušo čez Bogu. V gradu so ravnali truž’ce dve: 45 Edna je bla rnladga Anzerja, Ta druga mlade Anzerce, Ta druga mlade Anzerce. K pogrebu so nesli obe Tje k eni novi cerkvici. 50 Njo so del’ na levo stran, Njega so del’ na desno stran. Ž nje je zrasla lilija, Ž njega je zrasel gajtrožč lep. Na verh cerkve priraseta, 55 Gori se lepo objameta Proti Očetu nebeškemu, Sinu, Duhu svetemu. 222 . (Iz ljubljanske okolice.) Crevljar šiva črevlja dva, Oba nova, oba lepa, Z eno dreto šivana, Z rudečo svilo štepana. 5 Prva tič’ca prileti, Prelepo poje, žvrgoli: „Tvoja Micka bolna leži." Druga tička prileti, Prelepo poje, žvrgoli: 10 „Tvoja Micka mrtva leži." Črevljar pade črez tružico, Koj tam je pustil dušico. 222. Zapisal Davorin Petelin. — Iz njegovega rokopisa ( 1. 16.), ki ga hranim jaz. 284 I. Pripovedne pesmi 223, 224. 223 . (Iz ljutomerske okolice.) Crevlar si fučka no šivle čižma dva, Kera dva ta prava jegvoj ljubici. Priletela vtiča, drobna sničica, Priletela no sela na oknece: 5 „Ne fučkaj, ne fučkaj, crevlar mlad, Ne šivli si lepih čižmov dvuh: Tvoja ljubica je betežna/' „„Ne laž’ mi, ne laži, vtičica, Vem sem še si snoči pri njoj bia.““ 10 Crevlar le fučka no šivle čižma dva, Kera dva ta prava jegvoj ljubici. Priletela vtiča, drobna sničica, Priletela no sela na oknece: „Ne fučkaj, ne šivli, črevlar mlad, 15 Tvoja ljubica je že spovedana." „„Ne laž’ mi, ne laži, vtičica, Vem še sem ja snoči pri njoj spa.““ On pa v kraj požene čižma dva No hitro poteče k ljubici. 20 Svojo ljubco si najde, mrtva je. Nevesta umrje. A. 224 . (Iz Frama.) Leži, leži polje, Polje široko. Prek polja leži cesta, Cesta uglajena. 5 Za cestg stoji hiša, Oj lepa hiša. Nptre sedi deklica, Pa si prav lepo poje. Vsej si prav lepo poje, 10 Ko si srajcq dela, Ko si srajcg dela, Ko bp v njej nevčsta. 223. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. a. 67 (170), kjer je pesem pi¬ sana tako, da je vsak verz razdeljen v dva; celo 15. je razdeljen tako: Tvoja ljubca je že spo — * vedana! Jaz sem jih tiskal vkupe, ker kažeta tudi prejšnji dve varijanti štiri glavne povdarjene zloge. 224. Zapisal O. Caf; pela Marinka Bgbnica. — Iz GO. II. 108 — 110. Primerjaj pesmi pod naslovi „Smrt črevljarjeve ljubice“ (št. 221), „Prevarjenih ljubimcev smrt“ (št. 246) in pesmi „Iz groba rastoči cvetki se združita. 11 285 I. Pripovedne pesmi 224. H njej pa pride Marija: „Dobro jutro, deklica, 15 Hvaljen bgdi Jezus Kristus!“ „„Amen na vekomaj."“ „Kaj je tebi deklica, Da si tako lčpo poješ?" „ »Zakaj bi si jaz ne pela, 20 Ker si srajcg delam, Ker si srajcg delam, Da bgm v njej nevesta: Jutre ob devgti uri Bom jaz mgža jemala."" 25 »Jutre ob devgti uri Ne bgš si mgža jemala, Jutri ob devgti uri Bgš ti mertva ležala!" „„0 ti moj Bog nebeški! 30 Kaj sem sg Bogu zamerila, Kaj sem sg Bogu zamerila, Da bgm jaz jutre vmerla ?““ »Ti sg nesi nič zamerila, Zamerila sg je tvoja mati, 35 Zamerila sg je tvoja mati, Ko je tebe pod sercom nosila. Ona je Bogu obljubila, Bogu obljubila, Če bg sinka imela, 40 Če bg sinka imela, Te ga bg na meštvo dala; Če bg pa čerkg imela, Te jg bg h nunam dala. Ona tg ne h nunam dala, 45 Ona tg misli mgžu dati." Prišli sg svati: „Oj dobro jutro, mati, Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ „ »Amen na večne čase! 50 Usedite za mizg, Ljubi moji svati!““ Piti, jesti sg jim dali, Ko bi svatovšino imeli. Staršina sg vstane: 55 „Dobro jutro, mati! Piti, jesti Ste nam dala, Dajte nam še nevestg." »»Le pijte no jejte, Nevesta neima časa: 60 Nevesta si obleke izbera, Kterg bg si oblekla. ““ Drugg krat staršina vstane: »Dobro jutro, mati! Piti, jesti ste nam dala, 65 Dajte nam še nevestg." „„Le pijte no jejte, Nevesta neima časa: Nevesta si vole izbera, Ktere bg s sebg peljala."“ 70 Tretjg krat staršina vstane: „Oj dobro jutro, mati! Le poidimo, poidimo gledat, Kaj pa nevesta dela." Mati je kamricg odperla, 75 Nevesta mertva ležala. Ženim tako govori: »O moj Bog nebeški ti! Kaj sem se jaz Bogu zameril, Kaj sem se jaz Bogu zameril, 80 Da mi je nevesta umerla! Če si t! umerla zavoljg mene, Naj umerjem jaz za tebe!" Prejgl se je za glavg, Vergel sg je v belg posteljg: 85 „Tebe bodo pokopali Na prelepi solnčni kraj, Mene pa bgdg pokopali Taj na hladni krivčni kraj. S tvojega groba bgde rastla 90 Lepa bela lilija, Z mojega groba pa bg rastla Oj prelepa gartroža. Te dve roži bgta rastli Perti raju svgtemu, 95 Perti raju svetemu, H očetu nebeškemu." 286 I. Pripovedne pesmi 225, 226. 225 . (Gorenjska.) Je drobna ptica priletela, Na okencu je obsedela: „Oj Metka, ti si šivaš srajco, Pa šivaj dolgo in visoko, 5 Ne šivaj kratke in široke! Nikdar ne bodeš v nji plesala, Ti bodeš mrtva v nji ležala : Umrla boš ob sedmi uri.“ „Oj lesenplesem, mati moja, 10 Vam bodem nekaj naročila: Ko jutro bodo prišli svatje, Bo prvič ženin k vam govoril: Le dajte nam nevesto na¬ šo, —• Recite: jo družica spleta, 15 Kakor pri nas je sploh na¬ vada. Kadar bo drugič spregovoril, Recite: skrinjo si naklada, Kakor pri nas je sploh na¬ vada. Kadar bo tretjič spregovoril : 20 Recite: kravo si izbira, Da vzame iz hleva najbolji. Ko bo četrtič spregovoril, Ga primite za belo roko, Ga v izbo mojo popeljite, 25 Kjer jaz na parah bom le¬ žala." 226 . (Iz Cerovca.) „Kaj je tebi, Marinka, Kaj si tako lepo poješ Notri v svetloj kamri ?“ „ „Kaj meni ne bi dobro bilo, 5 Ki bom jaz vujtro svati mela, Ki bom jaz vujtro mlada sneha!““ „Neš ti, Marinka, svati mela, Neš ti vujtro mlada sneha, Tiš pustila vujtra dušico!" 10 „„0 ljubi Bog predragi! Kaj pa sem pregrešila, Kaj bom vujtro dušo pu¬ stila ?““ 225. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Med vrstami je tam popravljeno to: 21 iz hleva] od dvora — 25 na parah] na deski. 226. Zapisal St. Vraz; pela Giglaričeva. — Iz VO. XIX. X. 8. Kas¬ neje je s svinčnikom ta-le začetek pripisan: Marinka lepo poje * Da zible dete svojo. Tudi je kasneje popravljeno: 8 Neš] Ne boš — 9] dušo. Tamkaj se na¬ haja tudi ta-le načrt melodije (prim. Kuhač II., št. 746): Vraz je pesem prepisal vnovič v VO. I. 13. in sicer, ne glede na na¬ glasna znamenja, s temi predrugačbami: 2 tak — 3] V svojoj svetloj kamrici — 4] Kaj ti ja ne bi pela — 5 Ki bom jaz vujtro] Kirn zutra — 6 Ki bom jaz I. Pripovedne pesmi 227. 287 ,,Ne_si, Marinka, pregrešila, Ki te je na svet rodila, Tvoja mati je pregrešila, Te v nunski klošter obečala, 15 Ki te je na svet rodila, Zdaj pa te je že v zamož dala!“ 227 . (Gorenjska.) Ožbalt bi se rad oženil, Ožbalt, ki je lep in mlad, Pa za gliho dolg ni zvedil, Ni si mogel prave zbrat’. 5 Gliho, ki ga hoče rada, Zve za lepo Nemkinjo; Kakor gre nevest’ navada, Njemu snubit’ jo gredo. Deleč pelje ž’ njim se dvica 10 Sred zeleniga polja, Pa je padla dol meglica, Pregosta megličica. Preživo je zdaj Marija, Y T sih kraljica noj gospa, 15 Zdaj nevesti govorila: „Kam greš, mlada Nemkinja ?“ Tak nevesta govorila: „ „ Grem k’ poroki z’ ženinam. “ “ Spet je rekla nji Marija: 20 „Jez nezvesto te poznam! Al si ti že pozabila, Dvica biti zanaprej, Kakor si bla obljubila Mojmu sinu nekadaj?“ 25 Zlo nevesta se prestraši, Ona terda omedli, Od poroke se oplaši, Dušo Bogu izroči. Svatje so naprej vozili, 30 Damu gredo žalostni, Mater ženina dobili, Ko na pragi že stoji, Pa neveste zvesto čaka In jma v’ rokah en bokal, 35 De šentjanžovco nataka, Naj b’ nevest’ Bog srečo dal. Ženin materi oznani, Žalostno pove le-to: „Nam Marija vzela strani 40 Je nevesto u nebo. Bog daj meni, mojim svatam Priti, kjer je ona zdaj, Druzga jez več ne obrajtam, K nji me mika v sveti raj!“ vujtro] Kim zutra ja — 7] Neš jih mela, Marinka — 8 Neš ti vujtro] Neš zutra - 9] (Tiš pustila dušico *) Tiš zutra dušo dala — 10 O ljubi Bog] Moj Bog lubi - 12] Kam dušico pustila, — 13 Marinka] ti — 14 Tvoja mati] Mati — 15 je] j — 18 Te v] V — 19 te je že] te. — Po tem prepisu jo je v NPI. 63—64 tiskal, ne glede na naglasna znamenja, s temi premembami: 4 jaz — 5 zutra svate — 6] Kim zutra mlada sneha — 7 Neš jih mela] Neš mela ne -- 8 zutra — 9 zutra dušo — 10 Bog lubi] lubi Bog — 11, 13, 14 pregžršila — 12 du¬ šico — 15 j] je — 18 nunski — 19 te v zamož] zamož. 227. Zapisal M. Ravnik ar- Poženčan. — Iz MF. I. 101—103. Pesem je močno prenarejena in skoraj popolnoma brez narodnega duha in kolonta 288 I. Pripovedne pesmi 228, 229. Nevesta umrje. B. 228 . (Iz Frama.) Leži, leži polje, Polje široko. Prek polja leži cesta, Cesta uglajena. 5 Pri cesti stoji hiša, Hiša lepo zidana. Nptre stanuje deklica, Z imenom Katrica. „ Vstajaj, vstajaj, 10 Mlada Katra! Tebe svati čakaj*).“ „„Jaz ne hočem nijednih svatov, Jaz uže ženina Izbranega imam: 15 Za ženina sem si izbrala Vsmiljenega Jezusa. Za staršineta sem si zbrala Ljubega svetega Jožefa. Za vodilj*) sem si izbrala 20 Ljub*) devic*) Marije). Za družbana sem si izbrala Svojega zvestega angelca. Za družic*) sem si izbrala Ljub*) svet*) Katarin*). 25 Za svate sem si izbrala Vse nebeške angele. Še za godce seru si izbrala Tote posvečene zvone. Perv*) mi b*)j<) g*)dli, 30 Keda mg b*)j*) nesli Krez to polje široko, Krez to polje široko Tami h grobarn posveče¬ nim ; Drug*) mi b*)d<) g*)dli, 35 Da mg b*)d<) zagrebali; Tretj*) mi b*)d<) g*)dli, Kda uže v černi zemlji b*)m, Kda uže v černi zemlji bpm! “ “ 229 . (Iz Frama.) „ Vstajaj, vstajaj, mlada Katra, Tebe svati čakajo." „„Jaz ne hočem nijenih sva¬ tov, Jaz že ženina zbranega mam : 5 Še za ženina sem si zbrala Vsmiljenega Jezusa. Za strašineta sem si zbrala Ljubga svetga Jožefa. Za vodiljo sem si zbrala 10 Ljubo devico Marijo. Za protfirarja sem si zbrala Ljubga svetga Johaneza. Za kranceljunfravo sem si zbrala Ljubo sveto Barbaro. 15 Še za svate sem si zbrala Vse nebeške angelce. Še za godce sem si zbrala Vse te žegnane zvone. Ti prvi štikelc mi bodo zagodli, 20 Da me bojo vzdignoli; 228. Zapisal O. Caf; pela Marinka Babnica. — Iz C O. II. 40 — 41. Ta zapis je iz leta 1844. 229. Zapisal O. Caf. — Iz CO. IV. 36 — 37. Ta zapis je iz l. 1855. I. Pripovedne pesmi 230, 231. 289 Ti drugi štikelc mi bodo za¬ godli, Da me bojo zagrebali; Ti tretji štikelc mi bodo za¬ godli, Da jaz v černi zemlji bom. 25 Te pa bojo na me pozabili, Niše več zmislil ne bo.““ 230 . (Iz Frama.) „Vstajaj, vstajaj, mlada Katra, Tebe svati čakaj«).“ „„Jaz ne hočem nijednih svatov, Jaz uže ženina izbranega imam: 5 Jaz ženina sem si izbrala Vsmiljenega Jezusa. Za vodiIjg sem si izbrala Ljub«) devic«) Marij«). Za staršineta sem si izbrala 10 Ljubega svetega Jožefa. Za družic«) sem si izbrala Ljub«) svgt«) Barbar«). Za družbana sem si izbrala Svetega Johaneza. 15 Za svate sem si izbrala Vse nebeške angelce. Za ggdce sem si izbrala Vse posvečene zvone. PervQ pa mi bpj«) ggdli, 20 Da me b«)j<) odvzdigngli; Drug«) pa mi bpj«) gpdli, Kda mg b«)j<) zagrebali; Trekp pa mi boj«) ggdli, Kda uže v černi zemlji b«)m. “ “ 231 . (Iz Frama.) ,,Ustani, dekle, gor, Svati s«) že tu!“ „„Jaz ne ustanem gor, Ker s§ ne ženila bom. 5 Jaz ne nucam niednih svatov, Ne niednega ženima. Ženima sem si zbrala Vsmilenga Jezusa, Kteri b«) mg vižal 10 No mi na strani stal Na moj«) zadn«) ur«), Na smertni postelji. Kranceljunfravc) si bom zbrala Ljub«) divic«) Marij«), 15 Protfurarja si b«)m zbrala Svetega Jožefa. Gostovanjčine si bpm zbrala Vse nebeške angelce. Muzikante si b«)m zbrala 20 Žegnane zvone. Pogreblane si bom zbrala Tude vse zvolene svetnike, Ker mg b«)d<) spravli Preti raji svgtemu, 25 Da me boj«) priporočli Mojmu Očetu nebeškemu.““ 230. Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 122—123. Ta zapis je iz l. 1844. 231. Zapisal O. Caf; pel Blaž Bedenik. — Iz CO. I. 43—44. Iz l. 1844. 19 290 I. Pripovedne pesmi 232, 233. 232 . (Iz Pohorja.) „Vstani, vstani, Micka, gori! Svati te že čakajo." „ „ Jaz pa nimam čemu vstati, Ker ženina že 'zbranega 'mam. 5 Za ženina 'mam pa 'zbranega Ljub’ga, vsmiljen’ga Jezusa. Za družico ’mdm pa 'zbrano Ljubo devico Marijo. Za druga 'mam pa 'zbranega 10 Ljub’ga svet’ga Jožefa. Za svatovščino 'mam pa zbrano Vso to nebeško bratovšč’no. Za godce 'mam pa 'zbrane Vse te žegnane zvone, 15 Kteri mi bojo taj zvonili, Ko me bojo pokopali." “ Zormanova Micika. 233 . (Gorenjska.) Gospod Zorman per miz’sedi No gleda svojih dveh hčeri: „Alenčiko bom dal možu, In Micko bom zročil Bogu." o Okol se Micka zabemi, Očeta hudo zaroti. Ko Micka strila je le to, Začuti v’ glavo se bolno. Poslala je po mašnika, 10 Pa mašnika, po fajmoštra, De jo spov’do, obhajajo, Odprav'jo grešno butaro. Še dalej Micka govori. De svoje časno izroči: 15 „Komu 'čem jaz svoje dat’? Kako si s’ tem kaj pomagat’ ? Jez imam sto zloženih kron, Komu jih zapustila bom? Ah Mater božji v’ Medgore, 20 Naj ona prosi zdaj za me. Jez imam suknjo svilnato, Komu pa bom pustila to ? Ah Mater’ bčžji v' Medvode, Naj ona prosi zdaj za me. 232. Zapisal L. P o g o r s k i. — Iz Slov. Večernic, 42. zv. (1888), str. 128. 233. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MF. I. 107—109; pesem je že zelo prenarejena. Tiskana je v SPKN. I. 89—90, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, s temi predrugacbami: 1] Pri mizi gospod Zorman sedi. — 2 No] In — 4 bom zročil] zročil — 5 Micika — (i hudo] močno — 7, 8] Ko Micika le to stori, * Jo hitro glav’ca zaboli — 12 Odprav’jo grešno] Odpravijo vestno — 13 daljej Micika — 15 čem jez to] hočem jez — 16 tim — 17] Oh materi božji na Gore, — 21 — 24 manjka — 26] Komu bom zapustila jo — 27] Marii iz Križne gorč — 30 ubogo — 31, 32] Razgled nad Miciko nas uči: * Kdor čisla starše, dolgo živi. I. Pripovedne pesmi 234. 291 25 Jez imam suknjo višnjovo, Komu pa bom pustila to? Mariji iz Višnje gore, Naj ona prosi zdaj za me. Marija, Jezus gredeta 30 Po mene vbogo zdaj oba.“ Zapovd četerta nas uči, Kar Micki se hitro zgodi. Spanjščice. 234 . (Iz idrijskih hribov.) Lepe spanjšice cvetele, Drobne tičice so pele, Mina je solze točila, Tiho sercu govorila: 5 „Bolno serce, vert pelena, Za-te roža ni nobena; Vse je za te ocvetelo, Kam, sirota, se boš delo?" Lepe spanjšice cvetele, 10 Drobno tičice so pele. Mina je solze točila, Tiho sercu govorila: „Bolno serce, prazno cvetja, Brez veselja si in petja; 15 Za-te tiče so odpele Sladke pesmi in vesele." Lepe spanjšice cvetele, Drobne tičice so pele. Mina je solze točila, 20 Tiho v sercu govorila: »Spanjšice bom vse pobrala, Z njih si posteljo postlala; Tičice bom polovila, Britko pesem jih učila." 25 Spanjšic si je res nabrala, Z njih si posteljo postlala; Tičic si je nalovila, Res jih pesem je učila: „Ljubček, tebi vsak dan huje! 30 Kaj si neki šel na ptuje? Mino ti bo smert vsnubila, Britka žalost jo vmorila." Spanjšice ble ocvetele, Ble so suhe že in vele. 35 Mina je bla v njih zaspala, Nikdar več ni z spanjšic vstala. Ljubček pride z daljnih krajev, Pa prepozno dokaj mlajev. Tičice so pesmi pele, 40 Pa za-nj britke, nevesele: »Ljubček, tebi vsak dan huje! Kaj si neki šel na ptuje? Mino ti je smert vsnubila, Britka žalost jo vmorila." 234. Zapisal Rodoljub Ledinski (Žakelj). — Iz Novic XIV. (1856) 250. Pesem je popolnoma prenarejena, kakor sploh vse, kar jih imamo od tega zapisovalca. V Novicah stoji pod pesmijo ta-le opomnja Ledinskega; , Spanjšic«, Gentiana verna. Tej prelepi cvetki pripisujejo v moji domačiji matere spanjo- darno moč, in jo rade detetam pod vzglavje devajo, naj bi laglje in raje spale; od tod nje ime. Toraj je krasna misel pevčeva, da si otožna Mina iz njih smertno posteljo postelje. 11 Primeri besedo ,lecjan‘ v Letopisu slov. Mat., 1865, str. 20. 19 292 I. Pripovedne pesmi 235, 236, 237. Kramar gre v Bergamo. 235 . (Koroška iz Ziljske doline.) [Odlome k.] Kramar zjutra zgoda vstol, Gori je klico) žena sva, Žena sva, lepa mlada: , v Le vstani, dečla, pojdava, 5 Je masa dloga dobrava! 11 Koj mi kramarca ga vari, Ki v belej postelci leži: „,Koj bon jes ustajata, Saj s tebo ne bon porajžala! “ “ 10 „Ne boš z meno porajžala, Me boš le poglejtala." „„Ne hodi, kramar, v Per- gania, Tan so masa hudi ludi, So hujši žene ko moži. 15 Tebe pa, kramar, vbijaja, Mene pa sabo popelaja.““ 236 . (Ziljska.) [O dl o Kramarje zjutra zguda stow, Kramarje zjutra zguda stow. Gore je klicow ženq. swq,, Žemj, swfj., liepq. mwad%: 5 „Le gore, gore, kramarca!“ Kramarca sa mi zgavari, Ki na bielej postalci sadi: „Koj bon gore wstajawa, ek.] Saj ne bon s tebo rajžavva! 10 K ne h6di, kramar, u Per- gann), Tama stj masa hudi ledi, Sg, hujši žiene ko možl, Tebe pa, kramar, wbijejq. Ugrabljena mlinarjeva liči. 237 . (Iz Krope na Gorenjskem.) Iz grada jezdi grof na lov, Pri vodi mlin zagledajo. Za grofom trop služabnikov. 5 Sprelepa j’ bla hči mlinarja, Cez hribček čez prijahajo, Skoz okence je gledala. 235. Zapisal M. Maj ar. — Iz MB. 221, kjer je zapisovalec pristavil to-le opomnjo; „Ta necela pesmica je napisana na Bistrici pri Zilji. Bazno- rečje v toj vesi udarja močno na izgovor moskovski tem, da se breznaglasno o izgovarja kako a ; na primer stoji v pesmi je klicol žena sva lepa mlada, ga- vari, Pergama, tebe vbijaja." Prim. opomnjo k št. 2. 236. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. I. 237. Zapisal M. Kokalj. — Iz NB. 85 — 86. I. Pripovedne pesmi 238, 239 a. 293 „0j mlinar, daj mi hčerčico, Scer zasmodim ti hišico!“ „ „Ge hišico mi zasmodiš, 10 Še hčerke moje ne dobiš." “ Očeta je ob glavo del In materi je glavo snel, In tretjikrat zasukal meč, Odsekal bratu glavo preč. 15 Hčerko na konja posadi In jo čez hribček zakadi. Gez hribček čez prijahajo, Devet gradov zagledajo. „Devet gradov ti, ljubca, glej, 20 Katerih boš ti grafnja zdej!“ „„ Gradove ogenj naj požge, Krvavi meč naj te zatre !““ — In godejo in piskajo, Nevesto v sobo spremljajo, 25 Ponoč’ v tihi polnoči Se grof iz spanja prebudi, Poljubit’ hoče usta nje, Al’ ljub’ca je pa mrtva že. 238 . (Iz Krope na Gorenjskem.) Hanselj jezdi skoz Furlan, Močno je krokal hud vran, „Ne boš ne krokal, hud vran, Jaz ti obljubim, pati ne dam. 5 Le tiho bodi, ti vran, Jaz teb’ še lahko zajtrk dam.“ Trikrat je zasukal meč, Odsekal mu je glav’co preč. Sprelepa je bila hči mlinar¬ jeva, 10 Skozi oknice je gledala. „Mlinar, ali daš ti meni hče- rico, Ali ti zasmodim hišico ?“ s „Cehiš’coti meni zasmodiš, Se hčerke moje ne dobiš. ““ 15 Zdaj gredejo in piskajo, Ker nevesto s saboj peljejo. Zdaj Hanselj jezdi skoz Furlan, Začel je krokat hud vran. „Le tiho bodi, ti vran, 20 Jaz teb’ obljubim, pa ti ne dam!“ Nesrečni lovec. A. 239 . (Iz Preddvora.) a. Redakcija L. „Ustan’, ustani, lovec mlad, Pojdi mi tud’ ti, lovec mlad.“ Dans je nedelja kvaterna, 5 Pa lovec le še terdo spi Ljudje- vsi k maši mi gredo, Na svoji beli posteljci. 238. Zapisal Fr (Radi voj) P oz ni k. — Iz NB. 170. Ta pesem je se¬ stavljena iz prejšnje in iz pesmi, priobčene zgoraj pod št. 142 („Anzelj imel lepo ženo“, ne pesmi ,Jelengar‘, št. 138, Tcalcor je v ojiomnji pri ti po pomoti po¬ vedano), kar dokazuje, da je poslednja bila znana tudi v Kropi. 239. Zapisal M. Valjavec. — Redakcija I. je vzeta iz Janežičevega Glasnika slov. slovstva. V Celovcu 1854, str. 28. Valjavcev rokopis, ki ga je 294 I. Pripovedne pesmi 239 b. Šla klicat ga je drugič mat’: „Ustan’, ustani, lovec mlad, Dans je nedelja kvaterna, 10 Ljudje vsi k maši mi gredo, Pojdi mi tud ti, lovec mlad/ Pa lovec le še terdo spi Na svoji beli posteljci. Šla klicat ga je tretjič mat’: 15 „Ustan’, ustani, lovec mlad, Dans je nedelja kvaterna, Ljudje vsi k maši mi gredo, Pojdi mi tud ti, lovec mlad/ Kadar je mati preč odšla, 20 Se hitro je napravil bil V obleko svojo zeleno. Pojde na gore visoke, Bo streljal divje jelene. Že se mi vzdigne ino gre, 25 Kamor predaleč prišel je, Ga jelen srečal je strašan: Na herbtu imel je mašni plašč, Na čelu imel je kelih zlat. Se hitro je nazaj vernil, 30 Mi hitro je domu prišel, Je rekel svoji materi: „Po spovednika pojte mi, Pojte mi berž po mašnika, Po mašnika žegnanega/ 35 Po mašnika je- hitro šla, Al kadar je nazaj prišla, Dobila je že mertvega. Na njem sta bla dva černa psa, Po sredi ga pretergala, 40 Sta nesla ga na dno pekla. b. Redakcija II. „Ustan\ ustani, jagr vmad! Dons je nedelja kvatrna, Ujdje vsi h maši nn gredo, Pejdi mi še ti, jagr vmad!“ 5 Jagr pa le še ti do spl Na soji beli postiljci. Šwa ga je klicat drugič mat’: „Ustan’, ustani, jagr vmad ! Dons je nedelja kvatrna, 10 'Lljdje vsi h maši mi gredo, Pejdi mi še ti, jagr vmad/ Jagr pa le še trdo spl Na soji beli postiljci. Šwa klicat ga je trekič mat’: 15 „Ustan’, ustani, jagr vmad, Tjljdje vsi h maši mi gredo, Pejdi mi še ti, jagr vmad! 11 Hitr se je napr&vvu blw V obleko sojo zeleno: 20 Pejde na gore vlsoče, Bo streljaw duje jelene. Še se mi vzigne jmo gre, Kamr predeleč pršu je, Srečovv ga je jelen strašan: 25 Na hrftijmujemašni pwajš, Na čewi jmu je čelih zwat. Hitr se je nazaj vrnu, Hitr mi je damu pršu, Beku je soji materi: 30 „Pejte mi brš po mašmka, Po mašmka žegnaniga! 11 Po mašmka je hitr šwa, Al kidr je nazaj pršvva, Doblwa je že mrtuga: 35 Na nj’mo sta b’wa dva črna psa, Na sred’ sta ga pretrgovva, Neswa sta ga na dni pikwa. hranil Miklošič, ima te redakcije prepis, ki se od zgoranjega natiska razlikuje v tem: 6, 13 postljici — 16 manjka (prim. redakcijo II.) — 19] Mati je preč od njega šla — 24 Že] Še — 26 jelen srečal je] srečal jelen je. — Po verzu 31. sta vtaknjnena ta dva: „Mat’, nisem hotel vas bogati, * Bogajte saj vi mene — 34 žegnaniga — 37 mertviga. Redakcijo II. je Valjavec objavil v Kresu IV. 283. I. Pripovedne pesmi 240. 295 Nesrečni lovec. B. 240 . (Gorenjska.) Ljubčik se na pot napravla, Culico si vkupej spravla; Ljubica je zgodaj vstala, K sveti maši ga ravnala. 5 Za besede nje ni maral, Ljubčik nič za mašo baral, Vzame pušo in v planine Strelat gre divje zverine. Serne ljubi strelat grede 10 In jelene in medvede. Pod planino ga čakala Ljubica, je štrene prala. Pervo štren’co ljuba prala, Proti nji klobuk perplava, 15 Ves rastergan, ves kervavi, Nje je ljubiga ta pravi. Drugo štren’co ljuba prala, Suknja proti nji perplava, Vsa rastergana, kervava, 20 Ljub’ga njeniga ta prava. Tretjo štren’co ljuba prala, Proti nji po beli Savi Ves rastergan, ves kervavi Plava ljubi nje ta pravi. 240. Vzeta iz Vodnikovega rokopisa, kjer je od Kastelčeve roke pisana na papirju, kakor sen se nahaja tudi v VO. XX. 36, 41 in XXI. 13. Prva dva verza sta se s prva glasila; Ljubčik se na pot napravlal, * Culico je vku- paj spravlal. V drugem verzu je si z svinčnikom napisan nad nepopravljeni je. Verz 28. je Prešernova roka (ki je popravljala tudi VO. XXI. 13 itd.) izpre- menila takč-le: V verti mu skopala jamo. To pesem je Kastelec po pomoti dal vezati v Vodnikov rokopis; Vraz XVI. A. 16 (iz leta 1837.) naravnost pravi, da je Prešernova. Tudi v prepisu VO. IX. 6 stoji šifra „Dr. Pr.“ na koncu; pa tudi vsa dikcija v nji kaže, da ji je res Prešeren dal zgoranjo obliko. V VO. XX. 33 se nahaja Prešernov lastnoročni prepis te pesmi, ki se, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, od našega natiska razlikuje samo v tem: t napravil — 2] Vse potrebno vkup je spravil — 3 zgodej — 8 Streljat. - 9 streljat — 26 Savo] vodo — 28 Mu na vert’] V vertu mu — 32 K ljub’ga] Ljub’ga. Te stvari je Prešeren pač prenaredil šele, ko je bil Kastelcu izročil to pesem, najbrž za Gbelico. V prvem prepisu Vrazovem (VO. XVI. A. 16) je marsikaj zapisati Vrazu na rovaš. Razlikuje se ta prepis od našega natiska: 1 napravlja — 2 skupej spravlja — 5 ni maral] ne mara (!) — 6] Neti za mašo ne bara (!!) — 11, 12] Ljubica ga je čakala, * Pod planino štrene prala — 15 ves] in — 16, 20, 32 ljubega — 28 Mu na vert’] verti — 29 sejala — 32 Ljubega več ne bom mela. V drugem prepisu (VO. IX. 6) je predrugačeno vrhu tega še to-le: 3 zgo¬ dej — 8 Divje streljat gre zverine — 16, 20, 32 ljubiga — 21 priplava — 25 pustila. — Poslednji dve strofi se nahajata pisani v rokopisu neznane meni roke, ki je spravljen v VO. IX. 47 — 50 ter obsega na 12 straneh pesmi, ki so potem bile objavljene v Konjtku. Naša pesem je 15. in ž nje koncem se začenja rokopis, ki je pisan v gajici; je-li Smoletov? Ta zapis kaže te razlike od na¬ šega natiska: 24 Savo] vodo — 28 Mu na vert’] Na verti. Pesem je tiskana najprej v NPI. 174 — 175, in sicer se ta natisek od drugega prepisa Vrazovega (VO. IX. 6) razlikuje samo v tem: 8 strelat — 16 in] ves — 18 pšrplava. Natisek v SPKN. II. 72—73 se naslanja na neznan prepis Prešernov, soroden zgoraj omenjenemu, v■ VO. XX. 33 hranjenemu, od katerega se razlikuje, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, v tem: 2 vkup 296 I. Pripovedne pesmi 241, 242. 25 Štreno ’z roke je spustila In se v Savo zagrozila, Ga zadela je na ramo, Mu na vert’ skopala jamo: „Rož’ce bom po njemu s’jala, 30 Vselej milo se jokala, Kadar bodem rož’ce plela. K ljub’ga več ne bom imela." 241 . (Iz Ziljske doline.) „Pubič moj je šol v planin^, Štrelat čudnq. vsq zverin^; Al’ ga bo zverina vjedla, Koj bon dečta pubča meta?" 5 Srenčata ga dva medveda, Ki sta pbbiča vjedla. Dečta je v potoce prala, Je pertekla voda vsa kervava. Še en mat je dečla prala, 10 Klobčič že prednja perptava; Klobčič je pa že poznata, K je žojece cu delata. Še en mat je dečta prata, Pubič že pred njq, perptava: 15 „Oje joje, moja glava! Kan bon dečta pubča djata? V gartelč bon ga pokopata, R6žce bon po njemi sjata; Der bon dečta rožce pleta, 20 Pubča bon u žinji meta." 242 . (Iz Volčan na Tolminskem.) Moj šocli je en zelen jager, Ker mi po planincah jaga Na medvede in na jelene Nuj na vso gorsko zverino, 5 Ker je mojga šocje vbila. Ljuba je plenice prala, Prišla j’ dol voda r’java; Ljubca je plenice umivala, Šocli dol po vod priplava. 10 Ljuba je v vodo zabrodila, je] vkupaj — 13, 17, 21 štreno — 14, 18 priplava •— 10] Ljiib’ga njeniga je pravi — 24 nje ta] njeni — 2B bom po] bodem — 32 Ljub’ga] K’ ljub’ga. — V Vod¬ nikovih pesmih je pesem — kakor sem zgoraj povedal, po krivici — tiskal Lev¬ stik v modernizovanem jeziku, samo v 29. verzu piše sijala (!). 241. Zapisal M. Maj ar. — Iz Šafarikove knjige „Slowansky narodo- pis“ 168, kjer pa je tiskano u za 1 in: 10, 14 perpuaua nam. perpuava. Ma¬ jarjev rokopis v VO. XIII. 47—48 se strinja s tem natiskom, samo da se za i| tam piše o in še to-le: 1 šu — 2 Stielat — 12 devaua. Tudi prepis Majar¬ jev v MB. 126—127 se, ne glede na naglasna in dijakritična znamenja in o za a, strinja s Safarikovim natiskom, samo da se tam piše: 10, 14 že — 12 žogece— 18 njemu. 242. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 243. 297 Notri je šocelna vlovila. Kadar jih je plela, V vrtič ga je pokopala, 15 Prav milo jo je zapela; Drobne rož’ce gor nanj s’jala. Kadar jih je trgala, Prav milo se je jokala: „Ko sem lan pušelc spletala, Kam ga bom pa letos djala?“ Mladi hlevar. 243 . (Gorenjska.) Mlad hlevar konjam snaž’ lepo Aj sedem let, osmiga pol. Nobenmu to ni znano blo, De hlevar žensko je telo; 5 Li sama vedla je kuharca, Ko mu je lase spletala. „Aj dans imamo božič mi, In Štefanj dan tud’ deleč ni, De hlevar službo zapusti." 10 Že je prišal Štefanj dan, De hlevar se napravi stran. Še gre zdaj hlevar v’ beli grad, K’ gospodi gor slovo jemat. Pokrit je hlevar li svoj pot: 15 „Aj z’ Bogom, žlahtni vi gospod!“ K’ je tako slovo jemal, Klobuk iz glave vzet’ se bal. Gospod pa njemu govore: „Ne veš, de men’ spoštvanje gre, 20 Zakaj razkriti nočeš glave?" Ponižno hlevar govori: „„ Lasje so moji pregerdi, De b’ jih, gospod, pogledal’ vi““. „Aj hlevar mlad, to nič ne de, 25 Li jemlji svoj klobuk’z glave, Pokaži svoje nam lase." 243. Zapisal M. Kavnikar-Poženčan. — Iz MP. I. 99 — 101. Tis¬ kana je najprej v SPKN. I. 120—121, potem istega leta še v NPI. 159 — 160. Oba ta natiska sta napravljena po prepisu, ki se od prepisa v MP. I. 99. raz¬ likuje precej. V nastopnem razkazu so zaznamovane različnosti natiska SPKN., in sicer ne glede na naglasna znamenja: 1—4] Mlad hlevar konje lepo * Je snažil sedem let in pol. * Nobenimu to znano ni blo, * Da žensko je hlevar telo — 5 Li sama vedla je] Le samo ve to — 6 Ko] Ki — 7] Aj danas je bo¬ žični dan — 8 Stepanj . . . daleč — 10] Že pride tudi Stepanj dan — 12 Še] Že — 13 gospodu — 14 li] bil — 15 Bogam — 16 K’ je tako] Tako je zdaj — 18 pa njemu] mu prav’jo — 19 men’ spoštvanje] mi spoštovanje — 20 razkriti] odkriti — 21] Mu hlevar zdaj odgovori — 23] De bi, gospod, jih vidli vi — 25 Li jemlji] Le vzemi — 26 svoje nam] nam svoje — 27 Ko] In — 28 pa od gospoda] tako je v gradu — 29 po njem] mu doli — 30] In tudi lepa voza vmes — 34 žensko — 35 ženo] gospo — 36] Preserčno, ljubo oj gospo. — Vrazov natisek se od tega, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, raz- 298 I. Pripovedne pesmi 244. Ko hlevar je klobuk si snel, Slovo pa od gospoda vzel, Se dvoje kit po njem obes’, 30 In trak prelep je bil umes. Gospod besedo poprijel: „ Pometal si lepo mi hlev Aj sedem let, osmiga pol; Znal nisim, de si žensk telo, 35 In zdaj te vzamem jez ženo, Zažlahtno, ljubo men gospo." Hlapec prekani gospoda. 244 . (Iz Frama.) Hlapec konje napaja, Si pač prelepo poje: „Hola, hola, oj Ljubljana! Ti še boš enkrat predana: 5 Za tri erdgče čičke, Za tri tovare dnarjov!" Gospod to pesem slišal, Gospod tp pesem slišal: „Holaj, holaj, hlapec, 10 Gde si ti tq pesem slišal?" „„Jaz sem jq cul v belem gradu, Da sq jq tri prelje pele.““ „Le holaj, holaj, hlapec, Nasedlaj nama konjičke, 15 Nasedlaj nama konjičke, Nabij nama puške: Mojg puškp ti nabijaj Z svinčastimi kuglami, Z svinčastimi kuglami 20 No s černim prahom; Svojgt pa ti nabijaj S tem belim papirjem, Z belim papirjem No tude s černim prahom." 25 Gospodu je nabil Le s tem belim papirjem, Z belim papirjem No tude s černim prahom. Svojo je pa nabil 30 S svinčastimi kuglami, S svinčastimi kuglami No tude s černim prahom. Gospod po hlapcu ustrelil, Hlapec pa po gospodu. 35 Gospod sg z konja zvernol, Hlapec pa hitro obernol: „HoIaj, holaj, Ljubljana, Zdaj si uže ti predana: Za tri erdgče čičke, 40 Za tri tovare dnarjov." likuje v tem: 2 snažiu . . . pou — 3 to znano ni] to ni znano — 4] De ženska je hlevar le ta — 8, 10 Štefanj — 10, 12 Že] Še — 14 biu — 15 Bogom — 16 jemou — 17 bou (sic!) — 19 m’ — 20 odkrit — 27 snel] zneti — 28 gradi vzeti — 29 dol’ — 31 poprijeti — 32 Pometou — 34 Znoii . . . žensk’ — 35 jes — 36] Za ljubo prežlahtno gospo. — Primeri zgoraj pesmi pod naslovom ,(Deklica vojak. G,“ (št. 58 in 59). 244. Zapisal O. Caf; pela Marinka Bqbnica. — Iz GO. III. 20 — 21. I. Pripovedne pesmi 245. 299 Modri Sekol junak. 245 . (Od hrvaške meje na Kranjskem.) Ženio se Janko vajevoda Iz daleka, iz latinske zemlje. Knigu piše modri Latinjane. Ter ju šalje Janku vajevodu: 5 „Vabi, Janko, svate svakojake, Samo nenloj Sekola junaka: Od modrosti pije niti jede, Svakojake šege sobriaše. 8 Vabil Janko svate svakojake, 10 Samo neče Sekola junaka. Govorijo Sekole junače: „Boga vama, moja stara majka, Sto smo se mi ujcu zamerili, Da nas neče na pirove vabit ?“ 15 Ali mu je govorila majka: „Aj Sekole, drago dite moje! Sedlaj konja, koga ujac ne zna, Paši sablju, koju ujac ne zna, Ter mi pojdi v svate ujačeve." 20 Hoda oni v latinsku zemlju, Skočil se je mudri Latinjane; Pervu jim je Šegu podavao, Govorio mudri Latinjane: „Boga tebi, Janko vajevoda, 25 Ko si nemaš med sabom junaka, Ki preskoči tri kopje jednake. 8 Svi so svati mukom pomuknuli, Ter mi jesu v tla pogledali. Skočil se je Sekole junače, 30 I preskoči tri kopje jednake. Drugu jim je Šegu podavao, Podal jim je na kopju jabuko, Govorijo mudri Latinjane: „Boga tebi, vajevode Janko, 245. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. V. 101—103, kjer je marsi¬ kaj napak tiskano: 1 vajevdo — 8 šegosobriaše — 18 konju — 32 jo — 50 zdigniš. 300 I. Pripovedne pesmi 246. 35 Ko si nemaš med sabom junaka, Ki bi prebil na kopju jabuko.“ Svi so svati mukom poniuknili, Ter mi jesu v tla pogledali. To nevčini Sekole junače, 40 I prebije na kopju jabuko. Skočijo se mudri Latinjane, Podal jim je devet divojaka Jednakoga oka i pogleda. Svi so svati mukom pomuknili, 45 Ter mi jesu v tla pogledali. Več se skočio Sekole junače, I pogerni svoj svilni kapenak, Na jega del tri žute cekine: „Ovo ste mi, Latinke divojke! 50 Ko ne zdigneš, ka si moja prava, Svim vam hoču odsekati glave! 11 Skočila je, ka je bila prava, Pobrala tri žute cekine, Zdvignila je ta svilni kapenak, 55 Vergla ga je Sekolu junaku. Kada idu k svojim bilim gradu, Govorio Sekole junače: „Boga tebi, moja stara majka! Sto je mislil mudri Latinjane, 60 Da si nema med sabom junaka, Ki bi znao njegove mudrosti!" Preval jenih ljubimcev smrt. 246 . (Belokranjska iz A (Ilešičev, j Dva su draga u dragosti rasli, Gomer junak, Gomerka de- vojka, Od mladosti sedem godin dana. Kada junak na ženitvu zraste, 5 Još mu veli njega majka stara : „Doba tebe ženiti junaka; Kam ču ti pojt’ prositi de- vojke ? “ „„Hod’te prosit h Gomerki devojki 246. Zapisal I. Šašelj. — Iz „Slovana IV. (1877) 71. Glej zgoraj pesmi „Smrt črevljarjeve ljubice“ (st. 221), „Nevesta umrje. A.“ (št. 224) in spodaj pesmi pod naslovom ,,Iz groba rastoči cvetlici se združita. 11 i. Pripovedne pesmi 246. 301 „Grem ti prosit k seljarki devojki. 11 10 Izprosila, gredom dovolila. Kad svatovi za stole sedajo, Ive sede k peči na sanduke. Sestra mu je domišljata bila, Donesla mu tihane tambure. 15 Još mu grlo lepše odgovara: „Ovo si mi, sestrica jedina, Donesi mi tinto i papira, Da ja pišem jedno drobno knjigo, Da jo šaljem Gomerki de¬ vojki : 20 Oj Gomerka, lijepa devojka! Sada mi ti troju misel misliš. Jedno misliš, lijepa devojka, Da seljarkom za stolom se¬ dim : Ako sedim, ne digal se, Bog dal! 25 Drugo misliš, lijepa devojka, Da seljarkom bjelo ljubim lice: Ako ljubim, usahla mi usta! Tretjo misliš, lijepa devojka, Da seljarkom na postelji spavam: 30 Ako spavam, ne sprobral se, Bog dal! “ Dolazilo pismo Gomerki de¬ vojki. Još govori stari svoji majki: „Ovo ste mi, stara majko moja! Lepa mi je roža zadišala, 35 Kadi lice mojega Ivana.“ Još ji veli njena stara majka: „„Sad seljarkom za stolovi sedi: Da bi sedel i neka bi se¬ del !““ — „Lepa mi je roža zadišala, Kadi lice mojega Ivana." Još ji veli njena stara majka : „„Sad seljarkom bjelo lubi lice: Da bi ljubil i neka bi lju¬ bil „Lepa mi je roža zadišala, Kadi lice mojega Ivana." Još ji veli njena stara majka: „„Sad seljarkom na postelji spava: Da bi spaval i neka bi spa- val!““ — To izusti i dušico pusti. Došla k njemu Gomerka de¬ vojka : Triput ga je šetom obšetala, Četrti put poleg njega pala. Neslisojukcerkvi Marijanski, Ondi so ju skupa zakopali; A junaka od sunca izhoda, I devojko od sunca zahoda: ’Ž njega raste trta muško- teljna, 1 ’z devojke rožica rumena. Trta se je okol’ rože vila. Mimo pala uzka stoza mala, Po njej idu ljudi vsakojaki. Oni so se čudom čudovali: „Moj ti Bože, čuda velikega! Jeli ni to bratec i sestrica? Ali mi je dragi ali draga, Ki se trta okol’ rože vije?" Ki so znali, ti so povedali: „„Nije ni to bratec ni se¬ strica, Nego mi je junak i devojka. Ni se majko živim ljubit’dala, Pa se ljubi trta i rožica." “ 40 45 50 55 60 65 70 302 I. Pripovedne pesmi 247, 248. Vila izpodrine pravo ženo. 247 . (Belokranjska iz Adlešičev.) Mjesec kala izza Carigrada, Za njim kala ta danica zvez¬ da, Ta danica, božja sprovod- nica, Ki sprovaja grade Ivanove. 5 U gradi ni nikjer nikogara, Samo vjerna ljuba Ivanova. Ali ona troje delo dela. Jeno delo, droben šijek sije, Drugo delo, tanko prede svilo, 10 Tretje delo, staro kune majko: „Da nevjerna moja bila maj¬ ko, Kaj si mene za Ivana dala. To mi danes devet godin dana, Koja jesem h gradu dope- Ijana, 15 Ni z Ivanom nočke preno¬ čila." Ona misli, da nikdo ne čuje, Začula je majko Ivanova, Još je ona opitala lipo: „Oj snašica, drago dite moje, 20 Ne bi dobro, da b’ istina bila! “ „„Ako vam se vjerom ne vjeruje, Kada Bog da, da večerek dojde, Kad’ pojdemo v pisano ka- moro, Prižgite vi sveče i duplire, 25 Šeč’te se vi v pisano ka- moro.““ Još je majko učinila tako. Kad je došla v pisano kamoro, Bela vila uz Ivana spava. Njeg’va ljuba poleg zglavlja stala. 30 Trgne majko nože od pojasa, Da če vilo suprotit’ srdaštva, Bela vila v oblake se snila. Još govori Ivanova majko: „Ovo, Ive, dite moje drago, 35 Jer ako se tega ne ostaviš, Ja ču tebe sama pogubiti!" Hudobna tašča. 248 . (Belokranjska iz Adlešičev.) Žito žela ljuba Jurajeva, Lovak lovi, zverje vsakojako. Dugo sloge u lugi zelenem. 5 Juretu se jako dugo vidi, Užnju Jure droban lovak lovi, Još govori svoji vjerni ljubi: 247. Zapisal 1. Šašelj. — Iz „Slovana“ IV. (1887) 186, 187. 248. Zapisal I. Šašelj. — Iz „Slovana“ IV. (1887) 170. I. Pripovedne pesmi 249. 303 „0vo si mi, vjerna ljuba moja, Druge ljube po polju pjevaju, Od tebe ni glasa nikakova.“ 10 „„Lahko ljubam po polju pjevati! Druge ljube obed obed’vale, Mojega ni ni fruštika bilo.““ „Ne bi dobro, da b’ istina bila 1“ „ „ Ako se ti vjerom ne vjeruje: 15 Bele so mi otančale ruke, Belo mi je povenelo lice.““ Seče se on belem’ gradu svojem’. Majko ga je ’z dalek’ zagle¬ dala, Široko mu dvore odperala, 20 Ona misli, da on zverje goni. Kada dojde h svojem’ belem’ gradu, Još govori svoji stari majki: „Zak’ mi ljubi obed’vat ne date ? Druge ljube obed obed’vale, 25 Moji nije ni fruštika bilo.“ „„Jako laže tvoja vjerna ljuba. ““ „Ako laže vjerna ljuba moja, Ne lažejo bele ruke njene: Bele so ji otančale ruke, 30 Belo ji je povenelo liae. “ Još mi veli njeg’va stara majka: „„Nije roža, ko je utrgana, Ni divojka, ko pri majka bila. Tvoja ljuba sina zanosila, 35 Ni tvojega roda ni kolena, Ni tvojega roda ni pogleda. “ “ Pripasal je britko sabljo svojo, Šetal se je u ’no polje ravno. Ljuba ga je ’z dalek’ zagle¬ dala, 40 Ona misli, da ji fruštik nosi. Kad je došel h svoji vjerni ljubi, Trgne Jure britko sabljo svojo, Da če ljubo po bijelem vratu, Razsekal je po svilenem pasu. 45 Belo čedo po krvi plavalo Zavil gaje v pisano maramo Metnul ga je u nadra bijela Nesel ga je svoji stari majki. Kadi nji je belo telo palo, 50 Ondi se je cerkva sezidala. Kadi nje je ruša glava pala, Ondi se je oltar sezidao. Kadi nje je krvi kaplja pala, Ondi so se sveče užigale, 55 Mili bože, velike pregrehe! Još govori stari svoji majki: „Da prekleti usak junak bio, Ki vjeruje svoji stari majki!“ 249 . (Belokranjska iz Gribelj.) Plela, žela luba Jurajeva, „Dobro jutro, verna luba Vuž no Jure droben lovek lovi, moja !“ Droben lovek, tiče sakujake. 5 Jure nazivo ju dva tri puti, 249. Zapisal Janko Barle; povedal stari Urh. — Iz njegovega roko¬ pisa, ki ga hranim jaz. 304 I. Pripovedne pesmi 2B0. Luba mu ni odfaliti (h)tela. „Kaj si tako tužna i žalosna, Kot da nisi danas južinala ?“ „„Nisem ga ni danas frušti- kala! “ “ 10 „Lažeš, lažeš, verna luba moja!“ „„Ako laže verna luba tvoja, Ne laže ju njeno bledo lice. “ “ Jure prime ju za bele roke I je pela v bele grade svoje. 15 Od dalek je mati zagledala, Iše dale pred nji je šetala. „Ovo si mi, sinko moj mi- lahni, Kaj si vodiš svojo verno lubo?“ „ »Druge lube fruštik frušti- kale, 20 Moja ga ni niti obedvala !““ „Laže, laže verna luba tvoja, Sez manu je fruštik frušti- kala, S zelvicami obed obedvala. “ „„Ako laže verna luba moja, 25 Ne laže ju njeno bledo lice. “ “ „Tvoja luba bledolika jako, Ki je ona sina zanosila." „ »Druge lube sinke zanosijo, Al su one bele i rumene !““ 30 Zmakne kluče majki iza pasa, Te jih daje svoji verni lubi : „Ovo si mi, verna luba moja! Kako majka tebi je dajala, Tako i ti majki moji deli: 35 Niti bolje davaj, niti gorje!" Luba bila bela i rumena, Stara majko bila bledolika. G a lj 6 t. 250 . (Iz Škofje Loke.) Galjot je vozil galejico, Vseskozi prosil je Boga, De b’ še enkrat na suhem stal, De b’ še enkrat prišel na dom. 5 Obljubil je darove tri: Za prvi dar je mašni plašč Na goro k svetemu Lorencu; Za drugi dar je keleh zlat Na Huje k svetmu Jožefu; 10 In tretji dar glasan je zvon K devic’ Marij’ na jezero. „Le vleč’, le vleč’, veter hla¬ dan, Veter hladan, veter močan!“ Tako je prosil vbog galjot. 15 Potegnil veter hladan, Veter hladan, hudo močan, Zanesel je galejico Na kraj morja širocega. Pri kraj’ morja širocega 20 Stoji mladenič lep in mlad. Tako je rekel vbog galjot: 250. Zapisal Jožef Jurčič. — Iz njegovega Glasnika, ki ga je l. 1869. pričel izdajati v Mariboru, list 1. (in edini), str. 18. I. Pripovedne pesmi 251. 305 „MIadenič mlad, al’ me po¬ znaš, Al veš, odkod sem jest doma ? Al veš, mladenič lep in mlad, 25 Kako na mojem domu gre ?“ „„Na tvojem domu dobro gre, Tvoj sin bo novo mašo pel, Hči tvoja pa se zdaj moži; In tvoja žena pa ima 30 Že dolgo druzega moža.““ Galjot poseže v torbico, Prinese ven rumeni zlat: „Oj nesi mojemu sinu, Ki bo novo mašo pel.“ 35 Galjot poseže v torbico, Prinese venkaj prstan zlat; „Oj nesi moji hčeri to, Ki se ravno zdaj moži. Moji ženi pa poroči: 40 Živ ni več vbog galjot! — Le vleč’, le vleč’, veter hla¬ dan, Veter hladan, veter močan!“ Potegnil veter je hladan, Veter hladan, hudo močan, 45 Odnesel je galejico Spet’ sred’ morja širocega. Tako je rekel ubog galjot: „Veselite se, ve ribice, Ker boste pile mojo kri; 50 Veselite se, ve ribice, Ker boste glodale moje kosti. “ 251 . (Iz Krope mi Gorenjskem.) Galjot pa vozi galejico Po sredi morja globocega. Pri kraj morja en pubič-s’di, Galjot mu pravi ino govori: 5 „Pubič, povej,kjesi ti doma ? Al’ si iz lepe kranjske dežele, Al’ si iz bele Ljubljanice?“ „„Jaz nisem iz lepe kranjske dežele, Jaz sem le iz bele Ljublja¬ nice. ““ 10 „Pubič, povej, ali ti kaj veš, Kako se na moj’mu domu godi?" „„ Jaz pa še to vse dobro vem, Kako se na tvoj’mu domu godi: Hči se bo zdaj omožila, 15 Sin bo pa novo mašo pel; Žena se za drugič moži.““ Galjot tako pravi ino govori : „Hotel bi darovat dare tri, Vse tri v lepo kranjsko deželo. 20 Ta prvi dar bi bil le ta: Hotel bi darovati velik zvon Devici Marii na Jezeru. Ta drugi dar bi bil le ta: Hotel bi darovati mašni plašč 25 Na Huje svetemu Jožefu. Ta tretji dar bi bil le-ta: Hotel bi darovati kelih zlat K spominu svetega Lorenca. “ Segel je v zlato torbico, 30 Vun je prinesel prstan zlat. 251. Zapisal Fr. (Kadi voj) Poz ni k. — Iz NB. 150 — 152. V1. verzu je zapisovalec v rokopisu po pomoti zapisal galjotico nam. galejico; prim. verz 43. 306 I. Pripovedne pesmi 252. „Na, nesi ga moji hčeri domu, Saj ga ona rabila bo: Kadar ta prstan vidita bo, Se vselej na me spomnila bo.“ 35 Segel je v zlato torbico, Vun je prinesel venec zlat: »Na, nesi ga mojmu sinu domu, Saj ga še on le rabil bo: Kadar ta venec videl bo, 40 Vselej na me se spomnil bo.“ Segel je v zlato torbico, Vun je prinesel dobre službe: »Na, nesi jih moji ženi do¬ mu." Galjot še vozi galejico 45 Sredi morja globocega. Nezvesta pomaga roparju proti Ijubcu. 252 . (Iz Medjimurja.) Šetal se je Janko po lugu zelenem, Za ruku je vodil Janiču divojku. „Zapopevaj, Jana, da te gora čuje, Da te gora čuje, tri lugi zeleni!" 5 „„Ako ti zapevnem, mene ti počuje Te dvanajst tolvajov i jim harambaša: Tebe vumoriju, mene odpelaju."" Kad je zapevnula, čuli nju tolvaji, Te dvanajst tolvaji i jin harambaša. 10 Pervi pot zamahnul, sedem glav odsekel, Drugi pot zamahnul, petem glav odsekel, Samo nije Janko mogel harambaši, Ž njim se jeje hital do dvanajste vure. Harambaša Jani jonda reč govoril: 15 „Pomozi mi, Jana, Janka vumoriti; Ne boš ti tam pila kiseloga vinca, Nego bodeš pila sladke malažie; Ne boš ti tam jela herženjaka kruha, Nego bodeš jela beloga cipoha." 20 Harambašu Jana jeje poslušala: „To ti bodi, Janko, lepi mladi junak!" 252. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 228, 229. — Melodijo podaje Kuhac IV., št. 1499. I. Pripovedne pesmi 253, 254. 307 Roparji. 253 . (Z Vrha v Belili Kranjcih.) [Odi o Senjani so lulo podignili Oj tork, nargorji dan, Vzdignili so se dolame i ka- banice. Med sabo brati spominjajo: 5 „Necoj če gerdo ureme biti Do polnoči i po polnoči močno, Do dana sneg i godina.“ Med sabo se brati spomi¬ njajo, „Kej čemonecoj", spominjajo. m e k.] 10 I govori turski harambaša: „Koj ne znaš v gori za konek ?“ „„Ja znam vre za njega, Za eno cerkev sv. Mikula!““ „Iz česa si hočemo ogenj nalagati ?“ 15 Pita turski harambaša. „„Čemo seči stolce i sveč¬ nike, Ako ne bo tega usega dosti, Gemo dati iz pušak klo¬ kote." “ Bolni junak. 254 . (Iz varaždinske okolice.) Monici mašeraju po polju širokom, Po polju širokom, pod gorom visokorn. Jeden je med njimi, ki svo ljubo ima, Nemre mašerati, oče nam ostati: 5 „Kopajte mi jamo pri svetom Ivanu, Na puško gliboko, na sabljo široko. Tamo zakopajte moje belo telo, Vuni ostavljajte mojo desno roko; Za njo privežite moga vranca konja, 10 Naj me konjič plače, da me ljuba neče. — Pletite mi vrta vukol groba moga, V njega zasajajte kito rožmarina, 253. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. XVI. Č. 36. 254. Zapisal M. Valjavec. — Iz Miklošičeve „Slavische Bibliothek“ II. (1858), 304. Natisnjena je tudi v Valjavčevih „Pripovedkah“ str. 299—300 s temi premembami: 2 manjka — 22, 25 dušo. 20 * 308 I. Pripovedne pesmi 255, 256. Kito rožmarina, kitico pelina. — Zidjite mi mosti z moji beli kosti 15 Od mojega groba do me ljube dvora: ,Kod se bo šetala moja mila draga Z bosimi petami, z gorkimi suzami Rožmarin trgala, k srcu zavijala: ,Pelinek, pelinek, žuhko cvetje moje!‘ — 20 Delajte mi klopi z moji beli kosti: Ki mim truden pede, na nje da si sede, Na nje da si sede, za dušu se zmisli. — Kopajte mi zdenca z moji črni oči, Ki mim žejen pede, vode se napije, 25 Vode se napije, za dušu se zmisli. “ 255 . (Iz Zamladinca na Hrvaškem.) Onudek mi jase trideset Soldatov, Trideset soldatov, trideset junakov. ’Si so zdravi bili, ’si veseli bili, Samo jeden ne bil niti zdrav nit vesel. 5 Nemre dalje iti, hoče zaostati: „Ne ostavlajte me, moja draga bratja, Neg me sprevadjajte vu to ravno polje. Onde prestirajte kabanicu moju, Onde privežujte moga vranca konja. 10 Onde zapiknete oštru sablu moju, Onde pokopajte grešno telo moje. ’Se te dromne vtiče ’do mi sprevodnice, Te pisane srake ’do mi regetalke, A te črne vranjke ’do mi pokopanjke.“ 256 . (Iz Belih Kranjcev.) U ti černi gori Mimo njega jase Žarki ogenj gori, Trideset junakov, 255. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika 1867, 258. 256. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. IV. 118—120, kjer pak je tiskano v v. 2. gori, v v. 15. in 16. Pa za Po in je v opomnji povedano, da je gibanica = plajš. I. Pripovedne pesmi 257. 309 5 Trideset junakov Na izbor soldatov: Jeden je jako, Jako hudo ranjen. „Za Boga vas prosim: 10 Ne puščajte me ovdi, Nek me vun peljite U ravno- polje. In tamo mi jamo Skopljite pri s. Ivanu, 15 Po puško globoko, Po sabljo široko. Vunaj mi puščajte Mojo desno roko, Notri me pregernite 20 Mojo gibanico. Notri mi denite Kito rožmarina. V roko mi denite Kito rožmarina. 25 V rokav mi privežte Mojga konjča vranca, Nek me konjič žali, Kad me draga neče! — Draga bi me tudi, 30 Ko bi tužna znala, Draga bi me tudi, Ko bi tužna znala! — Bratec, jez te prosim: Kadar pojdeš mimo dvora, 35 Najavi se dragi, Pak ji povedaj: De sim se oženil Z černo zemljo; De sim se oženil 40 Z travo zeleno!" 257 . (Tz Črnomlja.) V ovoj černoj gori Žarki ogenj gori. Mimo njega jaše Trideset junakov, 5 Trideset junakov, Na izbor soldatov. Jeden je med njimi Grozovitno ranjen. „Za Boga vas prosim, 10 Drago bratjo moja! Ne puščajte mene V ovoj černoj gori, Nego me peljajte V ono ravno polje. 15 Jamo mi kopajte Pri svetem Ivanu, Na puško globoko, Na sabljo široko. Noter pogernite 20 Mojo kabanico, Noter položite Moje grešno telo. Veni mi pustite Mojo desno roko; 25 Va-njo mi denite Kito rožmarina; Za-njo mi privežte Mojga konjča vranca: Nek me konjič žali, 30 Kad me draga neče. Draga bi žalvala Kad bi ona znala, Da sem se oženil U to črno zemljo! — 35 Bratec, ja te prosim, Kada pojdeš mimo, 257. Zapisal A. D. — Iz Novic XVII. (1861), 351. 310 I. Pripovedne pesmi 258, 259. Najavi se dragoj, Pak joj pripovedaj: Da je moja žena 40 Le-ta černa zemlja; Moji svatje bili So ti drobni červi, Moji godci bili Le ti drobni ptiči. — 45 I še to vas prosim, Draga bratjo moja! Zdenec mi kopajte Pri grobu mojem: Kdor bo išel žeden, 50 Neka se napije. Klopi mi delajte Pri grobu mojem: Kdor bo išel truden, Neka se počine. 55 Rože mi sadite Pri grobu mojem: Kdor bo išel gizdav, Nek si rožo vtrga.“ 258 . 258. Zapisal Iv. Šaš el j. — Iz „Slovana“ III. (1886), str. 314. 259. Zapisal J. Barle. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 260. 311 Še ono govori: „Nosite me tamo, Nosite me tamo 10 K svetemo Jivano. Tam mi izkopljite Jeno plitvo jamo, Noter položite Moje grišno telo. 15 Vani jostavite Mojo desno roko, Za njo mi privež’te Mojga kojnca vrajnca. Naj saj on žaluje, 20 Kada draga neče: Kad bi draga znala, Bi tudi žalila." 260 . (Iz Cerovca.) Stoji mi, stoji gora, Dolga no visoka. U gori pa mi stoji Vseh dvanajst junakov. 5 Enga zaboli glava, Glava ino srdce: „Jaz nemrem makširati, Mene glava boli. Delajte meni rako 10 Tam pr svetem Roki. Kopajte meni jamo Pr svetem Ivanu, Oj jamo pregloboko, Na sablo široko. 15 Zvunaj pa meni puste Mojo desno roko; Za roko mi prvežte Mojga vran-konjiča: Naj me konjič poplače, 20 Da me ljubca neče. Delajte meni mosti Z mojih belih kosti Od mojega mi groba Do me ljube dvora. 25 Tam de se šetovala, Na me mišlovala. 11 Konjič zaherzguje, Ljubca zaplakuje. 260. Zapisal St. Vraz; pela Lackovica. — Iz V O. XIX. M. 33, kjer se nahaja tudi ta-le načrt melodije (prim. Kuhač III., št. 970): Vraz je pesem prepisal vnovič v VO. I. 4, izpremenivši, ne glede na na¬ glasna znamenja, to-le: 2 Douga — 3 U] Na — 5] Enega zaboli — 7, 8] Pu¬ stite me zadi, * Jaz nemrem makširat— 10 Roku — 13 globoko — 15 pusfte — IS vranj- — 19 plače — 20 luba — 21 meni] mi — 23 mi groba] groba —• 24 me ljube] lubinega — 25, 26] Po njih de se šetala, * Mene razmišlivala — ; 28 Luba. — Tiskal jo je v NP1. 91 — 92; ta natisek se od ravnokar omenje¬ nega prepisa razlikuje, ne glede na naglasna znamenja in er za zlogotvorni r, v tem: 2 Duga — 4 Seli — 10, 12 svetom — 15 Zvtinah . . . pfisfte — 20 luba — 21 mosty — 24 lubinega — 26 razmišlavala —■ 28 Luba. 312 I. Pripovedne pesmi 261, 262. 261 . (Iz hrvaškega Zagorja.) U toj crnoj gori Žarki oganj gori; Okol njega jaše Trideset junakov, 5 Zdravih i veselih, Samo jedan ranjen. „Bratci moji dragi! Ne ostavlajte me, Neg’ me izpelajte 10 U to ravno polje. Kopajte mi jamu Pri svetom Ivanu, Po pušku gliboku, Po sablju široku. 15 Nutar postavlajte Moju kabanicu; Na nju posadite Moje grešno telo. Vani ostavlajte 20 Moju desnu ruku, Za nju privežite Moga vranca konja: On se neka plače, Kad se ljuba neče! 25 Delajte mi klupi Okol groba moga; Koji trudan projde, Na klupčicu sede, Vendar da mi reče: 30 Bog se duši smiluj! Kopajte mi zdenac Pokraj groba moga; Koji žedan projde, Vode se napije, 35 Vendar da mi reče: Bog se duši smiluj! Sadite mi ruže Pokraj groba moga; Koji takav projde, 40 Ružiču si trgne; Vendar da mi reče: Bog se duši smiluj! Sadite mi slive Pokraj groba moga; 45 Koji gladan projde, Slivicu si trgne, Vendar da mi reče: Bog se duši smiluj! Sadite jabuke 50 Pokraj groba moga; Koji gladan projde, Jabuku si trgne; Vendar da mi reče: Bog se duši smiluj !“ 262 . (Iz Ivanca na Hrvaškem.) U toj črn oj gori Žarki oganj gori, Okol njega stoji Teh dvanajst junakov. 5 Jeden zmed njih veli: „Meni bu vumreti, S toga sveta prej ti, Bogu račun dati. Kopajte mi jamu 10 Pri svetom Ivanu, 261. Zapisal A. Kos. — Iz Slov. Glasnika II. (1858) 15. 262. Zapisal Fr. Š. Kuhač. — Iz njegove zbirke III., št. 949. I. Pripovedne pesmi 263. 313 Moju desnu ruku. Za nju privezujte Moga vranca konja, Neg se konjič plače, 20 Gda se ljuba neče.“ Konjic zalirzuje, Ljuba zaplakuje. 263 . (Zagorska.) Na pušku gliboku, Na sablju široku. Onde pokopajte Moje griešno telo: 15 Vani ostavljajte Yu ti černi gari Žarki vogenj gori; Mirna njega jašu Trideset junakah, 5 Jeden je med njimi, Koji je ranjeni. „Draga bratja moja! Ne ostavlajte me Vu ti černi gari 10 Pri tom žarkom vognju. Draga bratja moja! Koj’ dimom pajdete, Pavečte me lube, Da sem se ja ženil 15 Z toj černoj zemljicoj, Zelenoj travicoj. Dragi moji ljudi! Delajte mi moste Od mojaga dvora. 20 Draga bratja moja, Kopajte mi jamu, Na pušku gliboku, Na sablu široku. Notru prestirajte 25 Moj beli kapejnek, Notri mi devajte Moje grešne tela. Za nogu privežte Mega vranca konja: 30 Naj me konjič jahče, Kad me luba neče. V roku mi devajte Kitu rožmarina: Ki mi mirna ide, 35 Rožmarin si vtergne, Z mene se spomene, Z mojego imena. Draga bratja moja, Kopajte mi zdenec: 40 Ki mi mirna pajde, Ki mi žejan pajde, Vade se napije!" 263. Zapisal Ivan Kukal je vič. —■ Iz njegove zbirke str. 211, 212. V Kukuljevičevi zbirki je na str. 183., 184. z Ravne gore nekajkavska pesem: „Martva glava Radivoja govori", ki ima nekaj podobnih motivov. Vrhu tega je še primerjati hrvaško iz Novega grada v Kuham III., št. 050 in Ktirelčevo v „Jackih pjesmah“ str. 313. 314 I. Pripovedne pesmi 264, 265. 264 . (Iz Marije Bistrice v hrv. Zagorju.) „Ne plač, mila moja, Kad na vojsku pojdem, Nek se onda plači, Ge me nazaj ne bu.“ 5 Po gori hodila, Droben listek brala, Dima sem ga nesla, Majke sem ga dala: „Nate, majka, listek, 10 Vašeg sina listek." Majka ga čitala, Milo se splakala. „ Kopajte mi jamu Pri svetom Ivanu 15 Od onoga kraja, Od kud sunce shaja. Nutra položete Moje grešno telo. Vani ostavljajte 20 Moju desnu ruku; Za n ju privežite Moga vranca konja: Vetrek popuhava, Konjic potancava. 25 Sadite mi rože Okol moga groba: Ki si božji dojde, Rožiču si vtrgne, Rožiču pridehne, 30 Za dušicu zdehne. Denite mi klupi Okol moga groba: Ki si božji dojde, Na klupčicu sede, 35 Na klupčicu sede, Za dušicu zdehne. “ 265 . (Iz Vrhovca.) Glavica me boli, srdašce me toži, A moj dragi lubi na dalekom tuži: „Kopajte mi jamo pri svetom Ivanu, Po pušku gliboku, po sablu široku; 5 Delajte mi lesek iz bukovih desek, Delajte mi klupce okol groba mega, Sadete mi rože i po grobu memu, Kopajte mi zdenček ober glave moje: Koji pojde truden, na klopčicu sede, 10 Na klopčicu sede, za me se spomene; 264. Zapisal F. Š. Kuhač. — Iz njegove zbirke I., št. 168, kjer se na¬ haja tudi melodija. 265. Zapisal Ferd. R. Plohl. — Iz njegove zbirke HNP. I. 20 — 21. I. Pripovedne pesmi 266, 267. 315 Koji pojde gizdav, rožiču si ftrgne, Rožiču si ftrgne, za me se spomene; Koji pojde žedjen, vode se napije, Vode se napije, za me se spomene.“ (Zbelavska iz varaždinske žup.) Temna nam je nočka na zemljicu pala, Na zemljicu pala, vsemu pokoj dala, Vsemu pokoj dala, vtiču i slavičku, Mladomu junaku tri tuge zavdala. 5 Perva mu je tuga, jodkod sonce zhaja, Druga mu je tuga, kam sonce zahaja, Trejta mu je tuga njegova stara majka. Njega mi je majka v tabor jodpravlala: „A moj dragi sinko, gda mi dimo dojdeš, 10 Tebi bodu vzeli tvoju rusu glavu, Tvoju rusu glavu, tvoju desnu roku.“ „„Ce mi bodu vzeli moju rusu glavu, Kopajte mi jamu pri svetom Ivanu, Notri zakopajte moje belo telo, 15 Voni jostavljajte moju desnu roku, Vo nju zasadite kitu rožmarina, Za nju privežete mega vranca konja, Naj me konjič javče, da me luba neče.““ Tri tuge junakove. 266 . Nezvesti junak proklet. 267 . (Iz Varaždina.) Šetala se, šetala Nanika divojka Pod gorom visokom, Po polu širokom. 5 Šetala se, šetala, Zlate lasi česala. Cula je konjiča, Vidla je junaka: 206. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 235. 207. Zapisal F e r d. R i h. Plohl. — Iz njegove zbirke IINP. III. 24—26. 316 I. Pripovedne pesmi 268. Konjiča hrzati, 10 Junaka plakati. Jona glavu zdigne. Oče da pobegne. „Ne beži, ne beži, Nanika divojka, 15 Neg mi canjke reži, Pak mi rane veži. Ci ti ja ozdravim, Ja te ne ostavim. Ci pak ti vumerjem, 20 Konjiča jostavim." Junak je ozdravil, Naniku jostavil, Na konjiča sedal, Naniki povedal: 25 „Nanika, Nanika, Nesrečna divojka, Nesrečna divojka, Kaj junaku verješ! Ar junačka vera, 30 Vera i nevera: Kam gud veter z vejum, Tam i junak z verum.“ Nanika se zdigne, Malo z glavum migne, 35 Prične ga karati, Ovale preklinjati: „Ne daj ti Bog dobra, Nit pri cerkvi groba, Na grobu zelenja, 40 Pri Bogu veselja! Pokaj ti se glava Na tri sto komada, Kak vu letu zemla, Da je deždja želna; 45 Suši ti se telo Kak vu letu seno, V jutro pokošeno, Večer pospravleno!“ 268 . (Iz varaždinske okolice.) Seče mi se, šeče Nanika divojka Po visoki gori, po širokom polju. Ona mi začula konjiča hrzati, Konjiča hrzati, junaka plakati, o Junak glavu zdigne, Nanika pobegne: „Ne beži, ne beži, Nanika divojka, Neg mi candra reži pa mi rane veži; Ako ti ozdravim, tebe ne ostavim, Ako ja vumerjem, konjič ti ostane. “ 10 Junak je ozdravil, Naniku ostavil, Na konjiča sedal, Naniki povedal: „0 nesrečna bila, ka junaku verje, Ar junačka vera ta šušnjova veja: Kamo veter z vejom, tamo junak z verom.“ 268. Zapisal M. Valjavec — Iz njegovih „Narodnih Pripovjedek" str. 298—299. I. Pripovedne pesmi 269, 270. 317 15 „„Ne daj Bog mu dobra, nit pri cirkvi groba, Nit pri cirkvi groba, na grobu zelenja, Na grobu zelenja, pri Bogu veselja; Suši mu se telo kak vu letu seno, V jutro pokošeno, večer pospravljeno; 20 Pokaj mu se glava na sto drobne tala, Suši mu se srce na makovo zrnce!““ 269 . (Topliška iz varažd. žup.) Divojka je brala madar cvit po gori; Tri gore prebrala, štertu zajimala. Notri jeje cula junaka plakaječ, Junaka plakaječ, konjaka herzaječ. 5 Divojka to čula, jona je pobigla. „Ne boj mi se, ne boj, ma mlada divojka, Jako ti mi zvračiš moju desnu ruku, Moju desnu ruku, mu ranjenu glavu: Jako ti jozdravim, moja luba bodeš, 10 Jako ti vumerjem, konja ti jostavim." Junak je jozdravil, konjiča jodjahal, Konjiča jodjahal, divojku jostavil. Divojka ga klela, da se trava vehla: „Ne daj ti Bog dobra nit pred cirkvom groba, 15 Kaj junačka vira, to šušnjava vija: Kamoj veter s vijom, tam i junak z virom 1“ 270 . (Iz hrv. Zagorja.) Devojčica mlada moder cvetek brala, Moder cvetek brala, sredi dokončala. Donde zagledala mladoga junaka, Junak glavu zdigne, devojka pobegne. 269. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 293. Melo¬ dijo podaje Kuhač III., št. 944. 270. Zapisal Fr. Š. Kuhač. — Iz njegove zbirke III,, št. 944, kjer se nahaja tudi melodija. 318 I. Pripovedne pesmi 271, 272. 5 „Ne bejži, ne bejži, mlada divojčica, Neg mi ti zaveži mu bolnu glaviču, Ako ja vumerjem, konjič’ ti ostavlam, Ako pak ozdravim, moja ljuba budeš." 271 . (Iz Setniku blizu Vinice.) Devojčica mila po gore hodila, Po gore hodila, moder cvetek brala, Moder cvetek brala, z junakom se stala, Z junakom se stala, v bege se puščala. 5 „Ne begaj, ne begaj, devojčica mlada, Zmači mi glavico sto hladno vodico: Ce ti ja jozdravim, tebe ne jostavim." Junak je jozdravil, devojku jostavil. Ona ga je klela, dečas ga je štela: 10 „Tak je junak z verum, kak je veter z vejum, Vetreček popuhne simoj-tamoj z vejum, I junak jobrne simoj-tamoj z verum. Sa hajdina pleva ta junačka vera! Oj nesrečni budi, koji tebe lubi! 15 Ne daj ti Bog dobra ni pri cirkvi groba, Na grobu zelenja, pri Bogu veselja!" 272 . (Iz Vrbovca.) Devojčica brala, Z junakom se stala. Su goru prebrala. 5 Z junakom se stala, Jagodice brala, Pak je pobegnula. 271. Zapisal F e r d. R i h. Plohl. — Iz njegovih I1NP. III. 44 — 45. 272. Zapisal Ferd. Rili. Plohl. — Iz njegove zbirke HNP. II. 72 — 73. Primerjati je še hrvaški v Kurelčevih „Jačkih“, št. 459. in 460. in pa hrvaško iz Velikega Borištofa v šopronjski županiji (Kuhaš III., 131, 133). I. Pripovedne pesmi 273. 319 Junak progovara: „Devojka, ne beži, Več mi glavu veži: 10 Ako ja ozdravim, Ja te ne ostavin; Ako pak vumrem, Konjka ti ostavim." Junak je ozdravil, 15 Devojku ostavil. Junačka je vera Ciganjska nevera: Kuda veter z vejurn, Tuda junak z veram. N u n a. 273 . (Iz Bitinja pri Kranju.) Stoji, stoji tam kiošter lep, Notri je nun sedemnajst; Med njim’ je mlada Uršula, Nargorši nuna klošterska. 5 Anzel je pod kloštrom oral, Rumeno pšenico je sejal, Urš’lo je klical na špancer: „Če le ’no uro al’ pa dve, Da se ne vterga teb’ serce.“ 10 „„Čakaj, čakaj, Anzel ti, Naj grem prašat nune klo- šterske, Če smem it’ malo na špancer: Ge le ’no uro al’ pa dve, Da se ne vterga teb’ serce."“ — 15 Nune ji odgovore: „Urš’la, če hočeš nuna bit’, Moraš posvetno vse zap’- stit’.“ Uršla je šla v čimer svoj, Vzela je v roko križček svoj, 20 Zagnala ga je dol’ za dur’: „Naj te kušuje, kdor te če, Jaz te pa že n’kol več ne bom.“ Vzela je v roke bukvice, Zagnala jih je dol’ za dur’: 25 „ Naj vas le bere, kdor vas če, Jaz vas pa že n’kol ne bom.“ Vzela je v roke ojster meč, Vtaknila si ga je v serce,- „Le teci, teci, frišna kri, 30 Da se b’jo starši zgled’vali: Naj me b’li dali v kiošter lep, Ko sem bla stara sedem let, K’ še nisem vedla, kaj j’ ta svet; Pa so me dali v kiošter lep, 35 Ko sem b’la stara sed’najst let, K’ sem dobro vedla, kaj j’ ta svet.“ Pervič k molitvi pozvoni, Uršle pa k molitvi ni. Drugič k molitvi pozvoni, 40 Uršle pa k molitvi ni. Tretjič k molitvi pozvoni, Uršle pa k molitvi ni. Nune naglo gledat gredo, 273. Zapisal Fr. Dolenc. — Iz njegovega rolcopisa, Tei mi ga je dal prof. Levec. 320 I. Pripovedne pesmi 274. Gor’ so odperle celico, 45 Polno celico frišne kervi, Da vse od straha dol po¬ padajo In za Uršlo molijo. Uršla pa jim odgovori : „Za me moliti treba ni, 50 Bom vekomaj zaveržena, Ko sem nad božjo milostjo obupala !“ 274 . (Iz Polhovega grad ca.) Stoji, stoji tam pod goro En klošterček, Velesovo. V njem pa biva nun’c deset. Še lepših mladih je devet, 5 Med njimi je ena Uršika, Najlepši nun’ca klošterska. Jest grem, jest grem s klo- štra domu Za eno urco al pa pol, De od ljubga slovo vzela bom, Ki ga vidla več ne bom.“ Mladen’č pred kloštram je oral, 25 Je drobno detalco sejal. Pri oknu stala Uršika, 10 Na ravno polje gledala, ' Na ravno polje gledala, Zlat prstan z roke snemala. 30 Miaden’č jo vgleda, ostrmi, Tako ji pravi, govori: 15 „Le doli, doli, Uršika, Najlepši nun’ca klošterska, De od tebe bom slovo jemal, 35 Zlat prstan ti zastavo dal.“ Urška prosila je lepo: 20 »Jest grem, jest grem s klo- štra domu, 40 Ta vePka nunca jo svari, Tako ji pravi, govori: „Nikar, nikari, Uršika, Pozabi svoj’ga draziga, Pozabi svoj’ga draziga, Pa ljubi sam’ga Jezusa! Tvoj ženin je pa Jezus svet, Krvavih ran on ima pet; On je za tebe kri prelil, De t’ je nebesa zadobil.“ — „Iz kloštra ven me ne puste, Slovo jemat me ne puste!" Zdaj prime za srebrni meč, Porine ga v srce mereč: »Le teci, teci, gorka kri, Iz njo pa beži, duša ti!“ To naj pa zgled vsim Staršam bo, Ki hčerko v klošter silijo. 274. Zapisal Ivan Vrhovnik; povedala Špela Slana (prim. št. 100). Iz njegovega rokopisa (str. 16 — 18), lci ga hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 27B. 321 275 . (Iz idrijskih hribov.) Stoji, stoji tam klošter nov, Notri pa osemnajst je nun, Z imenam ena Uršiča, Kloštra narlepši nunica. 5 Pod kloštram pobič je ordl, Je drobno detelj’co sejal. Uršiča ’z kloštra gledala, Zlat perstan ’z roke snemala. Pobič jo vgleda, ostermi, 10 Tako ji pravi, govori: „Oj doli, doli, Uršiča, Kloštra narlepši nunica! Oj doli, doli, Uršiča, Vsaj eno kratko urico." 15 Prosila Uršiča lepo: „Naj grem, naj grem ’z klo¬ štra domo, Naj grem, naj grem ’z klo¬ štra domo, De ljub’mu dala bom slovo!" Nje viši nuna jo svari, 20 Tako ji pravi, govori: „Nikar, nikar, oj Uršiča, Kloštra najlepši nunica! Ne glej perstana zlatiga, Pozabi svoj'ga draziga! 25 Mar ljubi svoj’ga Jezusa: Spomni se petkervavihran!" Uršiča prosi spet lepo: „Naj grem, naj grem ’z klo¬ štra domo Le eno samo urico, 30 De ljub’mu dala bom slovo!" Spet viši nuna jo svari, Tako ji pravi, govori: „Nikar, nikar, oj Uršiča, Kloštra najlepši nunica! 35 Ne glej perstana zlatiga, Pozabi svoj’ga draziga! Mar ljubi svoj’ga Jezusa, Spomnisepetkervavih ran!“ Uršiča prosi spet lepo: 40 „Naj grem, naj grem ’z klo¬ štra domo, Naj grem, naj grem ’z klo¬ štra domo Le ene same urice pol! De ljub’mu slovo dala bom, K’ ga vid’la nikdar več ne bom.“ 45 Spet viši nuna jo svari, Tako ji pravi, govori: „Nikar, nikar, oj Uršiča, Kloštra najlepši nunica! Ne glej perstana zlatiga, 50 Pozabi svoj’ga draziga! Mar ljubi svoj’ga Jezusa, Spomnisepetkervavih ran!" Srebern nož vzame Uršiča In si ga vtakne v serčice: 55 „Oj teci, teci, gorka kri — Ker ’z kloštra vun me ne spusti! “ Mi Uršiča zdaj omedli, Še tako pravi, govori: „Vsim staršem pravi nauk bo, 60 Ki hčere v kloštre silijo. Le b’ me b’li dali v klošter lep, Ko sim bla stara sedem let; Zakaj ste dal’ me v klošter lep, K’ sim stara bila dvanajst let?" 275. Zapisal Ant. Žakelj (Rodoljub Ledinski). — Iz KG. V. 67 — 69. Prim. opomnjo k št. 103. V Bleimeisovem „Koledarčku za l. 1856.“ jo je Le¬ dinski predelal, a na slabše. 21 322 I. Pripovedne pesmi 276, 277. 276 . (Iz predvorske fare.) Leži, leži predolgj most Od Krajnja pa do Šmartniga. Po njem gresta fantiča dva, Prelepo se pomenkvata 5 Od Katrice Vaštonove, Prelepe nune klošterske : „Men’ se pa v mojih mislih zdi, De gorš’ dekleta v svetu ni, Kot Katrica Vaštonova, 10 Prelepa nuna klošterska/— Vse nune že na kor gredo, Le mlade Katrice ni b’lo. Se vePka nuna trdno st’ri In v cePco Katrično hiti: 15 Pa Katrica na tleh leži, Ji v srcu ojster meč tiči. Pri nji pa listek bel leži, Na listiku pa to stoji: „Le teci, tec’, rudeča kri, 20 K očetu ino materi, De bodo imel’ za uk si to, De mlade v klošter naj dajo, De jih ne bodo silili, Kakor so mene silili. 25 Le b’ me bdi dali v klošter lep, Ko sim b’la stara sedem let, Pa so me dali v klošter lep, Ko sim bla stara šestnajst let, Ko sim že dobro vedila, 30 Kaj je ljubezen fantovska. Nad Bogam sim obupala, Sim dušo si pogubila/ 277 . (Kranjska.) Barbka je lepa Boštonova hči. Ker jo je oča v klošter dal, K’ je stara b’la sedemnajst let, Ona je ved’la, kaj je ta svet. 5 Ko bi jo bil oča v klošter dal, Ko je b’la stara sedem let, Ona ni ved’la, kaj je ta svet; Pa jo je oča v klošter dal, K’ je stara b’la sedemnajst let, 10 Ona je ved’la, kaj je ta svet. Barbka nad Bogom scagala, Svojo dušo frdamala. Vsim nunam h kosilu zvoni, Samo Bar bike ni. 15 Vendar se ena tak’ trdna stori, Da gre gledat v celico nje. Barbka sred celce leži, Oster meč jej v srcu tiči, Polno krvi okol nje stoji. 20 Barbka nad Bogom scagala, Svojo dušo frdamala. 276. Zapisal M. Valjavec. -— lz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. 277. Zapisal Fr. Štrukelj (Jaroslav). — Iz almanaha „Biser“, str. 62. I. Pripovedne pesmi 278. 323 278 . (Iz Ziljske doline.) „Sen bta stara seden let, Sen teta jiti v ktošter lep; Ki še nisen vedata, Koj j’ lubezen pubovška. 5 Sen bta stara šestnejst let, So me djali v ktošter lep, K sen Nežica že vedata, Koj j’ lubezen pfibovška." Nežica u linici stoji, 10 Gleda v ravno pulece, Koj v ravnan pflli detajo, Plevajo al ženjajo. Vidi svojga lubega, K je rumeno pšenico sjot. 15 Koj pravi mtada Nežica Višej nuni ktošterščej: „Voprite vrate ktošteršče, Bil pa bon bercagata.“ Koj pravi mtadej Nežici 20 Viši nuna ktošterška: „Tur si v ktošter izvoli, Nikoli ž njega rešan ni.“ V tem u cerkov pozvoni, Vse u ktoštre v kor leti. 278. Zapisal M. Majar. — Vzeta iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 60 — 63. Tam stoji pri v. 18. opomnja: „U Kotmarjej vesi nedaleko od Celovca glasi ta verstica: Bil pa grem per lini ven." Dalje je tam pisano: „U Kot¬ marjej vesi se poje, da Nežica ni obupala, tenmč da je črez linico skočila k svojemu ljubčeku, da sta se objela, pa od veselja se meriva zvernila. Pokopali so njeju vsačega jedne Strane cerkve. Iz njujih pokopališč ste izrasle dve beli liliji, nad cerkevjo ste se sklenili, ker njune duši ste bile izveličane. To sim zbaral — pesem samo pa nisim imel priložnosti dobit . . . Napev je blagogla- san, poln čutlivosti i miline. Pesni „Obsojeni“ (Ko sim per mojej mami bil) in „Nežica“ imata jedan isti napev. Druga verstica se ponavla“ t. j. če strofa ni trivrstična; melodijo podaje Kuhač I., št. 222). Dalje piše na rečenem mestu Majar: „Mesto poslednjih treh verstic se u Božji (MB. dolnjem Božji) poje: 30 Kaj Nežica je storita? Je vzeta tosej bukvici, Je zadel pubča scahata. Grez sredo jih preterhata: Je vzeta tosej roženkranc, Grez sredo ha preterhata: „Kdfiri hoče beri jih, Jaz ne bom jih nigdar več! „Kduri hoče žebrej ha, 40 Sda mureni Nežca scahati, 35 Jaz ne bom ha nigdar več.“ Svojo dušo ferdamati, Oj svojo dušo ferdamati!““ V tem koncu je Majar mesto li prvotno pisal g. Majarjev prepis te pesmi, oziroma dodatka iz Božja, ki se nahaja v MB. 172, se strinja z zgoraj podanim, izvzemši te-le stvari, a ne glede na naglasna znamenja: 4 Ko — 10 polece — 13 svojega — 21 Dor — 25 j’ pa] pa j’ — 31 Je zadel pubča] Zadel pubča je — 33, 37 srčdo — 34, 38 Kdore — 39—42] 21 * 324 I. Pripovedne pesmi 279 a, b. 25 „Čej j’ pa mlada Nežica, Ki je vseian perva bla, Sdej je še pošlinje ni?“ Vse nune šitro zad let6, Gledat nje beto postelco, 30 Pa niso nejšle drujega, Ko merzle kervi kaple tri, K je Nežica bercagata. 279 . (Iz Kanala.) a. Redakcija I. „V klošter pojdem, munja bom; Jaz tebe častila več ne bom! “ V klošter šla, je munja bla, Doli skoz okence gledala. 5 Doli je vidila hudiga V štovtu svojga šocelna. Vzame v roke roženkranc, In ga zasuče tje na tla. „ Dole ti bodi, dole ti stoj! 10 Jaz tebe častila več ne bom!“ Vzame v roke bukvice In jih zasuče tje na tla: „Dole ti bodi, dole ti stoj! Jez tebe čestila več ne bom!“ 15 Vzame v roke špikast nož, In ga zasuče tje v srčice. — Ta starši munja pozvoni, Ta mlajši le k molitvi ni. „Oj, bejšte gledat, kam je šla! 20 Oj, bejšte gledat, kje bi bla! “ Ta mlajši munja v posteljci leži Jen špikast nož v srce tišči. Vse to so kavža oče in mat’, Ki čejo tako deklico v klo¬ šter dat’, 25 Ker ne vejo in ne znajo, Kaj je ljubezen fantovska! b. Redakcija II. „V klošter pojdem, nuna bom, Ljubila tebe večne bom!“ — V klošter šla, je nuna b’la, Skoz okence je gledala; 5 Doli je vid’la hudega V podobi svoj’ga ljubega. V roke vzame roženkranc Jaz jih ne bom nikoli več! * Sda bom Nežica scahala, * Svojo dušo ferda- mata!“ — Scheinigg (NPKS. 24 — 26) je iz ziljskega in rozanskega zapisa na¬ pravil novo redakcijo, vtaknivši rožanski konec v ziljsko pesem med verz 27. in 28. 279. Zapisal Alojzij Goljevšček. — Iz pisanega dijaškega lista ,,Lipa“ v goriškem Andrejišču. Bedakcijo II. je S. Butar objavil v Ljublj. Zvonu III. (1883) 530. I. Pripovedne pesmi 280. 325 Zaluči ga doli na tla: „DoIi ti bodi, d6P ti stoj, 10 Jaz te ljubila več ne bom!“ V roke vzame bukvice, Zaluči jih čez okence: „Doli ti bodi, dol’ ti stoj, Jaz te ljubila več ne bom! “ 15 V roke vzame špikast nož, Zasuče ga tje v srčece. — Najstarša nuna pozvoni, Najmlajše le k molitvi ni. „Oj pojte gledat, kam je šla, 20 Oj pojte gledat, kje bi b’la!“ Najmlajša nuna v postlji leži, V prsih špikast nož tišči. — Vse to so uzrok oče in mat’, Ki čejo hčerko v klošter dat’, 25 Kadar že ve, kadar že zna, Kaj je ljubezen fantovska! Premočeni puščavnik. 280 . (Iz Ziljske doline.) Stoji stoji ravno pole, Oj le pole žegnano! Tam ne raste drujega, Kakor drevje leskavo. 5 Notre v srede leskovja Je pa vuta zidlarška. Sta tan dve dečle smukale, Dve lepe dečle knapovšče. Prelepo sta sprepivlale, 10 Sta zidlarja prenorile. — Sdej mata bele rokice, Gor pa zlate rinčice. Lepe zlate rinčice, K je jima zidlar kupu je: 15 „Jes bon zapustu zidlarco, Pa pojdan v jamo knapov¬ sko !“ 280. Zapisal M. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 14 — 15. Drug Majarjev prepis se nahaja v VO. XVI. B. 10, kjer pod pesmijo stoji ime „Luta Melešeca.“ Ta prepis se od zgoranjega natiska loči v tem: i drevje leskauo — 5 leskovja — 6 Je] Stoji — 9 prepiulale — 11—16] Bon zapustu zidlarco, * Pa pojdan v jamo knapovsko! * Dečki bele roče ma, * Gore pa zlat perstan ma. * „Da lih jes zlat perstan man, * Saj j’ le zidlar kupu ga!“ — Vrazov prepis v VO. XV. 54 se strinja z našim zgorenjim natiskom, izvzemši besedico Jez v verzu 15. 326 I. Pripovedne pesmi 281. Neusmiljena gospoda. 281 . (Iz Cerovca.) Stoji mi, stoji poljece, Prelepo polje široko. Na polji stoji beli grad, Po gradi šeče žlahtni gospod, 5 Žlahtni gospod, firštinin mož. Žlahtni gospod, žlahtna gospa Se s črnimi očeci gledata No bel’mi rokami prjimleta. Si gledata v ravno polje, 10 Kde dva kmetiča ideta, Ki desetino neseta. „Žlahtni gospod, firštinin mož! Midva jih lepo prosiva, Naj desetino spišejo. 15 Žlahtnigospod,firštinin mož! Dolžna še bova ostala, Ah dolžna še sam drobni beč. Jel d6 ga nama šenkali, Al pa za dolg napisali?" 20 „„Jazvamaganemremšenkati, Neti za dolg zapisati. Tri leta bom vaj v vozo dja, To šterto k vama pogledna. “ “ Tri leta nedva v vozi bla, 25 Pa šterto k njima pogledna : Al ah, druga nič najša ni, Kak le same bele kosti. »O joj, joj, joj ino prejoj! To ne de pustlo me v nebo!" 30 Žlahtni gospod je zbeteža, Žlahtni gospod, firštinin mož, Vu svojoj svetloj kamrici, Vu svojoj beloj postelci. Pod postijo se mu spravila 35 Voliča dva, hujdiča dva: S krvavmi se okeci gledata, Z žerečimi rogleci dregata, Vesela dušico čakata. Duša se ločila s tela, 40 Sta zgrabla njo voliča dva, Voliča dva, hujdiča dva, No sta njo zderla iz tela, Nesla sred pekla žerečega, Posadla njo na stol žereč, 45 Piti sta njoj natočila Kupico žvepla no smole: „Pij, duša, to ti j’ veselje!“ 281. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. O., P. 53 (105), kjer je v v. 23. To kasneje popravljeno v Pa. Vrag jo je vnovič prepisal v VO. I. 9., in sicer, ne glede na naglasna znamenja, s temipremembami: 1 polece — 2 polje široko] široko polece — 3 poli — 4 šeče žlahtni] se šeče mlad — 5, 6 Žlahtni] Mladi — 6 žlahtna] no mlada.— Tuje vtaknjen nov verz: Po ganjki se skup šečeta — 7 Se s] S — 8] Z belimi rokam prejimleta — 9] Te koz linje si gledata * Na pole lepo široko — 10 Kde] Ge — 11 Ki desetino] Desetino no gorno — 12, 30, 31 Žlahten — 14 Naj] Naj nama — 15 Žlahtni] Al žlahten — 16, 17] Dolžna še bova en sam droben beč, * Ki ga siromaka ne zmoreva, * Da sma ga ne mogla zaslužiti — 18, 19] Al bojo nama ga šenkali, * Al bojo ga v doug zapisali — 20 Ja — 21 doug — 23, 25 Pa] No — 24 nedva . . . bla] sta onedva . . . bila — 26] Al drugega nič je najša ne — 28] O joje, joje no prejoj — 29 ne de pustlo me] me ne de pustilo — 32, 33 V — 33 postelci — 34 postijo se] postelo sta — 36 krva¬ vimi — 37 žarečimi — Ta verz stoji dvakrat — 38 Vesela] No na — 39] Duša se je v teli ločila — 40 Sta zgrabla njo] Pograbla sta jo — 42 njo zderla iz] jo strgala s — 43 žarečega — 44] No postavila na stolec žareč — 45 joj — 46 stoji dvakrat — 47 j’ veselje] je zdaj prevzetje. I. Pripovedne pesmi 282. 327 282 . (Iz Cerovca.) Stoji mi, stoji poljece, Prelepo polje široko. Na polji stoji beli grad, V gradi pa mi stoji štampet zlat. 5 V štampeti pa leži mlada gospa, Mlada gospa ferboltarca. V gradi pa se šeče en mešnik, Mešnik mlad, ljubi sveti Hanž: „Ferboltarca, mlada gospa! 10 Daj da se ti spovedati, S svetim resnim telom obre- diti, S svetim resnim telom obre- diti! “ „ „Jaz pa se ne dam spove¬ dati, Neti s svetim resnim telom obrediti!““ 15 „Pogledite, poglednite pod štampet zlat, Kaj pod mojim štampetom leži!““ n n S kervavimi očmi se gledata, Z žarečimi rogli se dregata. “ “ „Nesem več mela kak kme¬ tiča, 20 Še sem tistega dala prepra- viti. Ne mi je več dolžen bia, Kak en sami svetli groš. Nesem mu ga mogla šenkati, Sem mu ga v dolg zapisati dala. 25 Leto mi je že minolo, Kaj nesem si na njega zmis- lila! Te sem si šla v globoko vozo, Tam sem najšla same bele kosti, Kaj mene v sveto nebo ne pistl!“ 282. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. O. 53 (s svinčnikom). Za 16. verzom je očividno že pevka morala kaj izpustiti; v rokopisu ni nobene praz¬ nine. Vraz je na nastopni poli P pripisal tudi načrt melodije, o katerem pa ne vem, ali spada k ti pesmi,' in kateri je tak-le: Vraz je pesem vnovič prepisal v VO. 1. 10 in sicer, ne glede na naglasna znamenja, s temi premembami: 1 poteče — 2 polje široko] široko polece — 6 ferboltarca] firštinina — 7] Po gradi pa šeče se mešnik mlad — 8 ljubi sveti Hanž] sam sveti Janž — 9] Mlada gospa firštinina — 10 ti] vi — 10. verz stoji dvakrat, zato pa je 12—14. izpuščen — 16 Poglejte, poglejte — 16 pod mojim] mi pod — 20] Še tistega sem si pripravila — 21 doužen — 24] Neti mu ga v doug zapisati. — Od 25. verza naprej se ta prepis glasi tako-le: „Dala sem ga verči si v vozo, * Oh v vozo temno no globoko. * Tri leta so že minola, * Tej sem si na njega zmislila. * Te sem si šla v vozo globoko, * Tam sem najšla bele kosti, * Najšla sem mu le bele kosti; * Oh, to mene.v nebo ne pusti!“ 328 I. Pripovedne pesmi 283, 284. 283 . (Iz Slov. Bistrice.) Žlahtna gospa bolna leži, Bolna leži, milo ječi. Klicala je hlapce svoje, Hlapce svoje, dekle svoje: 5 „Pojte ven pogledati, Kaj po strehi bobenti." Hlapci gredo, pogledajo, Nič drugega ne vidijo, Le črni orli hodijo, 10 Železne kremplje imajo, Ino iz kljuna jim gori. Hlapci gredo, gospej povedo : „Nič drugega ne vidimo, Le črni orli hodijo, 15 Železne kremplje imajo, Ino iz kljuna jim gori." „„Oh, sprejoh, oh kaj bo to! Oh kaj bo za dušo mojo!"" Komaj gospa to zgovori, 20 Že pri oknih špegajo. Vzeli so dušo od gospe, Nesli so jo na dno pekla. 284 . (Iz Krope na Gorenjskem.) Žlahtna gospa bolna leži, Milo ječi. K sebi kliče dekle svoje: „Le sem, le sem, dekle moje! 5 Pojte gledat vun, Kaj na naši strehi bobenti, Ker v noči in po dnevu ni- koF miru ni!“ Grejo gledat vun, Kaj na strehi bobenti. 10 Pa nazaj pridejo In gospej sporoče: „Na naši strehi pa nič druz’ga ni, Kakor polno črnih orlov: Železne kremplje imajo, 15 Plameni jim iz ust švigajo." „ „Oh joj mene, sprejoj mene! Moja duša je že prekleta, V nebo ne bo nikdar vzeta." Oh žlahtna gospa bolna leži, 20 Milo ječi. K sebi kliče hlapce svoje. „Pojte gledat na tlako dol, Kaj na naši tlaki delajo." Grejo gledat, kaj na tlaki delajo. 25 Na tlaki druzga ne delajo, Kot prosijo in molijo, Da bi Bog preložil to. Nazaj pridejo, Pa spet gospej povedajo: 30 „Joj mene, sprejoj mene! Moja duša je že prekleta, V nebo ne bo nikdar vzeta." Žlahtna gospa bolna leži, Milo ječi. 35 K sebi kliče kelnar’ce tri: „Le sem, le sem, kelnar’ce moje! 283. Zapisal dr. Jo s. Vošnjak. — Iz Slov. Glasnika, 1865, str. 92. 284. Zapisal Fr. (Ra div oj) Pozni k. — Iz zbirke NB. 73 — 77. I. Pripovedne pesmi 285. 329 Pojte mi po vina Po narboljšega, narslajšega/ Grejo po vin’, po narbolj¬ šega, 40 Narslajšega. Sedela sta hlapca dva na sodčekih, Imela sta rudeče kape, Železne kremplje; Iz ust pa plamena švigajo. 45 Nazaj pridejo, Gospej povedajo. „Oh joj mene, sprejoj mene ! Moja duša je že prekleta, V nebo ne bo nikdar vzeta!“ 50 „Oh kaj vam pravimo, žlaht¬ na gospa, Gremo vam po mašnika, Po žegnan’ga Kristusovega namestnika, Da bi se vi spovedali, Pa z Bogom spravili. “ 55 „„Zakaj se bom z Bogom spravljala ? Saj se nisem nikol ž njim kregala, Saj nisem druz’ga storila na svetu, Ko umorila hlapcev devet, Dekel deset, 60 Pa enega uboz’ga kmetiča, Kteri je prinesel štiberco: En krajcarček mu je zmanj¬ kalo, Pa sem ga utepla v turen. Pa pozabila nanj/ 65 Zdaj pa pravi, „Pojdi, pojdi semkaj, avbet moj! Pojdi gledat v turen, Kaj moj kmetič počne, Je že leto in dan, 70 Kar sem pozabila nanj/ Avpet gledat gre. Gor’ leži en kup kosti, Iz vsake koščič’ce lučca gori, Vun je skočil en bel golob, 75 Gotovo je bil sam sveti Duh. Zdaj gre pa nazaj Gospej povedat: „V našem turnu pa druz’ga ni, Kakor en kupič kosti, 80 Iz vsake koščičce lučca gori. Vun je skočil en bel golob, Gotovo je bil sam sveti Duh/ „„Joj mene, sprejoj mene! Moja duša je že ferdamana, 85 Ne bo nikol več zveličana .““ Zdaj pa začnejo hudobe iti skoz okna, Vzeli so dušo in jo nesli na dno pekla. 285 . (Iz Krope na Gorenjskem.) Krajcar, krajcar, dober de¬ nar, Moral je dati dušo zanj! En kmet je prišel davek p!ač’vat, En krajcar mu je zmanjkal bil: 285. Zapisal Fr. (H ati i voj) P oz ni k. — Iz zbirke NB. 172 — 173. 330 I. Pripovedne pesmi 286 a. 5 „Ali mi ga bote šenkali, Ali mi ga bote zamerkali ?“ „„Jaz ne bodem šenkoval, Ne bodem ga tud’ zamer- koval. — Avpet, avpet, avpet moj, 10 Še trikrat hujši ko gospod! Pelji ga v turen teman, Tam naj bo tako dolgo sam, Da bo prinesel krajcar nam.““ Gospod je bil pozabil nanj, 15 Avpet se tud’ni spomnil nanj. Preteklo je že let’ in dan, Gospod seje bil spomnil nanj. Padla mu je bila žlica iz rok, Pade mu tudi pantofelj iz nog: 20 „Avpet, avpet, avpet moj, Ti si trikrat hujši ko gospod." Gospod je šel u turen sam, Druzega ni bilo, ko en kup kosti, Na njih pa ena luč gori, 25 Kakor solnce se svetli! „Krajcar, krajcar, dober de¬ nar, Da si moral dati dušo zanj !“ 286 . (Iz predvorske fare.) a. Redakcija L Cel teden je na tlaki bil, Y saboto je domu prišel: Še j’ dacja napovedana, Oj dacija, glavna štibra. 5 Mu krajcarja je zmanjkalo, Tako je djal bore kmetič Gospodu svojmu žlahtnimu: „A1 bote ga mi šenkali, Al bote ga mi merkali?" 10 Tako je djal žlahtni gospod: „Ne bom ga hotel šenkati, Tud ga ne hotel merkati; Vržite v ječo kmetiča, De s’bo zaslužil krajcar sam.“ 15 Še vjamejo mi kmetiča, Še vržejo mi v ječo ga. Gospod pa je pozabil zanj, Ob letu se je spomnil nanj. Tako je hlapcem svojim djal: 20 „Pojte mi brž po kmetiča!" Še se vzdignejo in gredo, In v tamno ječo pridejo, Pa v ječi drujiga nič ni, Ko same bele štir kosti. 25 Še mu povedat pridejo: „Pa v ječi drujiga nič ni, Ko same bele štir kosti." Tako se vstrašil je gospod, Da mu je padla žlica ’z rok, 30 Oj žlica ’z rok, pa čevelj ’z nog. Tako je djal žlahtni gospod: „Oj krajcar, krajcar, majhni dnar, Bom mogel dati dušo zanj! “ 286. Zapisal M. Valjavec. — Redakcija I. je vzeta iz Valjavčevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič; redakcija II. pa iz Kresa, kjer jo je v IV. zvezku na str. 339. objavil Valjavec sam. I. Pripovedne pesmi 286 b, 287. 331 b. Redakcija II. Cew tedm je na tivaci biw, U zboto je damu pršu. Še j’ dac’ja napovedana, Oj dacija, gwavna štibra! 5 Krajcerja mo je zmanjkovvi, Tako je djaw bore kmetič Gospodi sojmo živahtmmo: „A ga mi bote šenkali, A ga mi bote merkali ?“ 10 Tako je djaw žvvahtm go¬ spoth : „Na bom ga wotu šenkati, Tud ga nam otu merkati,— Vrzite v ječo kmetiča, De s’ bo zasužu krajcer sam!“ 15 Še vjamejo nn kmetiča, Še vržejo mi v ječo ga. Gospoth pa je pozabu zanj, Vob leti se je spovnu nanj. Tako je hviifcam sojim djaw: 20 „Pejte mi brš po kmetiča!" Še se vzignejo jm grejo, U timno ječo pridejo, Pa v ječi drujiga nič ni, Kit same bele štir kosti. 25 Še mo povčdat pridejo, De v ječ’ druj’ga na vidijo, Kit same bele štir kosti. Tako se je vstrašu gospoth, De mo je padiva žlica ’z rok, 30 Žlica iz rok, šlopedn z nog. Tako je djaw živahtni go¬ spoth : „0 krajcer, krajcer, mej hm dnar, Bom mogli dati dušo zdnj!“ Gospod strelja v sv. križ. 287 . (Iz Lašič.) Je živel nekadaj gospud, Ta bil je neusmiljeno hud, Živino kmetču je pobral, Pa kmetič ni imel, de bi oral. 5 Gospa je bila usmiljena, Živinco kmetu nazaj da. Gospod se pa zlo razsrdi, Za kmetičem se zapodi. Pri poti sveti križ je stal, 10 Kmetič je rekel ino djal: „Oj kam se čem podati zdaj, Živinco vzel mi bo nazaj!" Mi sveti križ spregovori: „Ne maraj nič, moj kmetič ti! 15 Le stopi za moj sveti križ, Pa se nikogar ne bojiš!" Gospod se grozno razsrdi, Se vstavi, v sveti križ streli. Iz križa teče sveta kri, 20 Gospod pa v psa se spremeni. 287. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. 332 I. Pripovedne pesmi 288, 289. U linah stala je gospa, Kaj se godi, vse dobro zna: „Peljite ga na vse strani Na božjo pot, de milost dobi!“ 25 Peljali so ga na vse strani, Al milosti le ne dobi: Predlanskim so bili šli v Rim, Ne vem, kam letos so šli ž njim. Zakleta botra — kobila. 288 . (Iz Ziljske doline.) Tu stoji mi tratica, Oj lepa zelena tratica; Na tratici fužinica, Oj fužinca zidana. 5 Notre sta kovača dva, Ki lepe kojnče kovata. Sdej perjezdi lep mladenč, Mladene na belej šimelci. „Pokovejta mi šimelco, 10 Oj le mlado šimelco!" „„Midva jo ne pokovava, Nico je s’bota kvaterna.““ Sta pervi žrebu vdarila, Je peržebrila šimelca : 15 „Jes knisen mlada šimelca, Sen le tvoja koterca! Sdej pa bon porajžala, Ne bova se več vidita.“ Zakleta sinova — vrana. 289 . (Iz Čepovana na Goriškem.) Mat’ je ’mela sinka dva, Ona jih je šla klicat Oj sinka dva, oba mlada. Le-to nedeljo kvaterno, 288. Zapisal Weiss. — Iz Majarjevega rokopisa v VO. XIII. 17. Tam¬ kaj je na str. 83. opomnja, da se v. 15. in 16. ne smeta ponavljati, kakor je v rokopisu pisano, in da pesem sestoji iz dvovrstičnih, ne iz štirivrstičnih strof. V našem natisku smo se ravnali po ti opomnji, na katero pak je Majar sam pri drugem svojem prepisu v VO. XVI. B. 2 s prva pozabil tako, kakor Vraz v svojem prepisu v VO. XV. 56. Drugi Majarjev prepis se od našega natiska razlikuje v tem: 2 zelena — 4 sidana — 6 lepo — 12 Nico . . . kuaterna — 14 peržobrita — 16 Sčn] Oh — 17 pa bon] bon jes — 18 boua. Vrazov pre¬ pis se strinja z našim natiskom, razen beseda sobota v v. 12. in pa razen na¬ glasnih znamenj. 289. Zapisal M. Trnovec. — Iz Slov. Glasnika IX. (1863) 252 — 253. V verzu 46. je tisk. hiba Tam za Ta in beseda črevlje raztolmačena s črvi. I. Pripovedne pesmi 290. 333 5 Le-ta svet praznik: „Vstan’ta, vstan’ta, sinka dva, Oj sinka dva, oba mlada! Se more svet roženkranc molit’ Na to nedeljo kvaterno, 10 Na ta svet praznik. “ Ona dva sta se prtajala, Svoji materi sta nagajala. V drugo jih je šla klicat Le-to nedeljo kvaterno, 15 Le-ta svet praznik: „Vstan’ta, vstan’ta, sinka dva! Se more svet roženkranc molit’ Na to nedeljo kvatrno, Na ta svet praznik." 20 Ona dva sta se prtajala, Svoj’ mater’ sta nagajala. V treče ju je šla klicat Le-to nedeljo kvatrno, Le-ta svet praznik: 25 „Vstan’ta, vstan’ta, sinka dva, Sinka dva, oba mlada! Se more svet roženkranc molit’ Na to nedeljo kvatrno, Na ta svet praznik." 30 Ona dva sta se prtajala, Svoj’ mater’ sta nagajala. „De bi zletela ko dva vrani !“ Mati še dobro besede izrekla ni, Že zletela sta ko dva vrani. 35 „Ki sta to za en dva vrani, Ki pred hišo obsedata, In tako mivlo škrokata? „„Midva nisva nobena vrani, Midva sva vaša sinka dva.“ “ 40 „Ce sta moja sinka dva, Prid’ta drevi k meni na ve¬ čerje." Midva ne marava za vaše večerje, Nama za vsačim plotam mrha oslaje. Zdaj greva v bele peči, 45 Tam bova jela ta droben pes’k, Ta droben pes’k in ta siva črevlje.““ „A1 bi mogel kdo vaju rešiti ?“ „„Ja, mati, vi rešite naj’, Ja vi rešite naj’: 50 Ko boste imela hčeriko, Hčerka bo jimela sinika, Tist’ga sinka boste v šolo d ali. Kadar bo on novo mašo bral, Tisfkrat bova midva rešena."“ Potop pri M. Devici na jezeru. 290 . (Gorenjska.) Stoji, stoji krajnska gora, Bog nam daj ondukaj prit’, Še ni gora, še je hrib: Ker je Marija z’ Jezusam 290. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. II. 37 — 38. Tis¬ kana je v SPKN. III 118—113 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna 334 I. Pripovedne pesmi 291. 5 In ljubim svetim Jožefam! Tam je blo enkrat tako, Da je blo sedem ti>rov, se¬ dem zvonov, Še je zvonil’ tako lepo, De se je tožil’ romarjam domu, 10 De so začel ples, godenje, De se Mariji za zlo zdi. Marija pravi, govori: „0 Jezus, moj ljubi sin, Ozri se doli iz nebes, 15 Pošlji romarjam en velik tres !“ Jezus se je ozerl ’z nebes, Poslal jim je en velik tres, De so se vsi potomdi. Vsi so bli izveličani, 20 Dva sta bla pogubljena, Ktera sta začela ples in go¬ denje. Nova vštift na Štajarskem. 291 . (Gorenjska.) Klast voličam klapci šli, Hlapci aj Tomanovi, Vgledali so lučico, Še se grozno vstrašijo. 5 Šli so klicat Tomana, Gospodarja stariga: „Gori, gori, Toman star! V’ našim gojzdi luč gori, Za gotov’ se čud’ godi." 10 Toman klical Tomanko, Ji povedat zgodbo to: „Hitro gori, Tomanka 1 “ — Tak’ je rekla Tomanka: „„No stari, stari Toman ti, 15 Za gotov’ se čud’ godi!"" „Torej pojmo v’ Gornji grad, Zgodbo to na znanje dat Tje do škofa svetliga In gospod namestnika." 20 „„Gakaj li, moj Toman ti, Naj odbije polnoči!““ Toman komaj čakal t’ga, De je ura polnoč bla. Hitro dalej zdaj gredo, 25 Deleč notri v Gornji grad, Škofu to na znanje dat. znamenja in apostrofe: 2 je] ni — 3 ondikje — 4 Ker je Marija] Kjer Maria — 5 In ljubim] Je in s — 6 je blo enkrat] bilo enkrat je — 7] De je bilo sedim tirov, sedim zvonov — 8] Je zvonilo tako lepo — 9 tožilo romarjam — 11] De Marii to zlo se zdi — 12 Marija] Ona — • 14 se doli iz] doli se ’z — 15 en velik] velik — 17 en velik] velik — 18] De so vsi se potonili — 19 bili — 20 bila — 21 Ktera] K’. 291 . Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. I. 146—147. Drug Ravnikarjev prepis se nahaja v VP. II. 92—94, ter se od zgoranjega natiska razlikuje v tem: 8 gojzdi] boršti, — 16 Torej] Hitro — 18, 19] Po gospod na¬ mestnika * Ino škofa svetliga — 20 li, moj] stari, — 26] To na znanje škofu dat — 27 škofu — 28 Ga po konci] Njega gori — 31 S’ škofam] Hitro — 32 Deleč nazaj] Se predeleč — 33 Notri] Tje — 36 svetli — 37] Tukaj cerktv 'mo nar’jal. Tiskana je ta pesem v SPKN. IV. 55 — 56, in sicer se, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, od tega drugega Ravnikarjevega prepisa I. Pripovedne pesmi 292. 335 H’ svitlim škofi pridejo, Ga po konci skličejo: „V našim gojzdi luč gori, 30 Za gotov’ se čud’ godi.“ S’ škofam se vzdvignejo, Deleč nazaj pridejo, Notri v’ gojzde Tomanove. Tam svetldbo vidijo, 35 Kakor pravit’ slišijo. Tak je rekel svitli škof: „Cerkev bomo tu nar’jal, Nova Štift se ji bo djal!“ Romarica grešnica. 292 . (Iz Tolminskega.) Oj romarji se zbirajo K mater božji na jezero. Oj za brošnjo napravljajo, Oj za brošnjo napravljajo: 5 Ti bogati za pšenično, Ti ubogi za ječmenovo. V barčico posedajo, Barčica če se potoniti. »Pomagaj Bog, vi Marija, 10 Mati božja na jezeru! — Zložimo romarji po krajcerji, Vkupimo Mariji novi plajš! “ Zložili so po krajcerji, Vkupili so Mariji novi plajš. 15 V barčico posedajo, Barčica če se potoniti. »Pomagaj Bog, vi Marija, Mati božja na jezeru! — Zložimo romarji po zeksarji, 20 Vkupimo Mariji novi zvon!" Zložili so po zeksarji, Vkupili so Mariji novi zvon. V barčico posedajo, Barčica če se potoniti. 25 Pomagaj Bog, vi Marija, Mati božja na jezeru! — Zložimo romarji po tolarji, Vkupimo Mariji kelih zlat!" Zložili so po tolarji, 30 Vkupili so Mariji kelih zlat. V barčico posedajo, Barčica če se potoniti. »Pomagaj Bog, vi Marija, Mati božja na jezeru!" 35 O kaj mlada dikla govori, O kaj mlada dikla govori: »Jazsem najmlajša romarca, Pa sem največi grešnica. Primite me za beto rjako, razlikuje v tem: 8 borštu — 14 No stari] Stari — 16, 25 Gorni — 17] Zgodbo to na znanje dat — 18] Gor do škofa svetliga — 19] Ino pa namestnika — 20 stari — 23 polnoč] dvanajst — 32 predaleč — 37 cerkev bomo narejal’ — 38] Novo Štift jo imen’val\ 292. Zapisal A. Pegan. — Iz njegovega rokopisa (str. 364 — 365), ki ga hrani Matica. 336 I. Pripovedne pesmi 293. 40 Vrzite me v globoko vodo. Služila sem duhovnega, In sem se ž njim pregrešila. “ Prijeli so jo za belo roko, Vrgli so jo v globoko vodo. 45 Voda se zdajci razplati, Za njo žveplen ogenj gori. Barčica po vod’ je plavala, Barčica po vod’ je plavala: „Pomagaj. Bog, vi Marija, 50 Mati božja na jezeru!" Mati proda svojega otroka. 293 . (Gorenjska.) O križ, o križ, o križ božji, Na teb’ vsa b6žja moč leži! Mat’ ziba dete premlado, Sedem nedelj je staro blo. 5 Če ga bolj ziblje, hujši je, Če ga bolj doji, manjši je. Tako mi mati govori, Uboga mat’ brez pameti: „Ko b’ se znajdel en kupec, 10 Dete b’ hOtla mu prodat’. “ Mati še ne zgovori, Čerin kupec v’ hiš’ stoji. Černi kupec govori: „Kaj vam pravim, mati vi! 15 Al’ ste še tistih besedi, Kakor ste jih do zdaj bli ?“ „„Jez sem še tistih besedi, Kakor sim jih do zdaj bla: Polno zibko mi dnarjev na- suj, 20 Do kapeljc terdih tolarjov, Pa mi vzemi dete mlado. ““ Polno zibko je dnarjov nasul, Do kapeljc terdih tolarjov, Pa mi je vzel dete mlado. 25 Tako černi kupec govori: „Kaj vam pravim, mati vi: Kter kupec kupi konjca, Tudi kupi uzdico. Jez sim kupil dete mlado, 30 Sim kupil tudi povojčik, Oj povojčik in pelničice." Pervo povojčik potoči, Je detice černo blo; Drugo povojčik potoči, 35 Izza nohtov kaplja černa kri; 293. Zapisal M. Ravni k ar -Poze n ča n. — Iz PP. 19 — 21, kjer stoji na str. 20. ta-le opomnja: „Kaj se hoče reči Do kapeljc terdih tolarjov, jez ne vem; tudi stari pevic, ki mi je to pesem narekval, tega ni vedel razločiti — Drugič jo je Ravnikar prepisal v VP. V. 111—114 ter izpremenil samo to: 13 Čemi] Tako černi. — Tretji njegov prepis se nahaja v MP. I. 66 — 68, kjer je pre¬ drugačeno to-le: 18 Kakor] Kot — 27 konjča — 30 tud — 33 černo] vse černo — 35 ’zza — 46 vunkej. Tiskana je pesem v SPKN. 1.86—88 in sicer, ne glede na (mnoga napačna ) naglasna znamenja in apostrofe, s temi predrugačbami: 3 Mati ziblje — 4 nedelj] let — 5 ga bolj] bolj ga — 6 manji — 9 b’ . . _. en] bi . . . pač — 10 b’ hotla] hčtla bi — 11 izgovori — 12 Cer’n ... v’] Gerni . . . že v’ — 13 kupec] kupec tak’ — 14 vam] vam jez — 16 jih] jih vi — 18 do- zdaj] dozdaj jez — 19 dnarjov — 20 kapljice —■ 23 kapljic —• 24 mi] ji — 27 I. Pripovedne pesmi 294. 337 Tretje povojčik zatoči, Iz glave možgani kapljajo. Mati se prestrašila, De je vsa černa ratala. 40 Komej si je zmislila, Na svet križ poklicala: „0 križ, o križ, o križ božji, Na teb’ vsa bbžja moč leži!“ Mat’ še t’ga ne zgovori, 45 Svet križ že v’ hiš stoji, Gerni kupec vunkaj zleti. Svet križ tako govori: „Kaj vam pravim, matere, K’ bote otroke leč devale 50 Al’ iz zibel vzdvigvale, Gež nje svet križ delajte!" 294 . (Iz Cerovca.) Prekrižaj da, mati, dete, Dokič še je malceno; Dere bo že velko zraslo, Bode se ti že samo! — 5 „Zakaj bi ga ja križala, Da si ga k odaji mam!* Mati še ni je to zrekla, Kupec že pod oknom je. „Daj da meni, mati, sinka! 10 Kaj bom ti za njega da?“ „„Daj ti meni tristo ranjški No tri zlate lukifa.““ Kupec tristo ranjš našteje No tri zlate Iukifa. 15 Kupec pa si senjem nese, Senjem o premočno lep. On pa pojdoč oče sreje, Ki je ša zod svetih gor. „Kaj pa si ti, kupec, neseš, 20 Kaj si ti tak zlo vesel?“ „„Ja pa si lep senjem ne¬ sem, Senjem oj premočno lep!““ »Pokaži da, kupec, senjem, Jaz bi jega vida rad.“ 25 Kupec pa pokaže senjem. »To ti je moj mali sin! Jaz pa bom ti sinka vzea, Sinka ti ja več ne dam !“ „ »Ge boš ti men sinka vzea, 30 Te bom ša po matere!““ „Le idi po njo, le idi, Sinka ti ja več ne dam.“ — Kupec zdaj po matere gre S lanci prežerečimi. 35 To zasluži vsaka mati, Kera sineka oda. konja — 30, 31, 32, 34, 36 povojček — 31 peljničice — 32 Pervič — 34 V drugo — 35 kaplja černa] černa kaplja — 35 V tretje — 39 ratala] postajala — 40 si] se — 41 sveti — 44 tega — 45, 47 Sveti — 50 zibeli uzdvigale — 51] Cez-nje svet križ mi delajte. Nekatere tehprememb (Pervič, V drugo, V tretje, postajala) so od Kastelčeve roke pripisane že v Ravnikarjevem rokopisu PP. 21. 294. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. m. 253. Vnovič jo je Vraz prepisal v VO. I. 5 in sicer ne glede na naglasna znamenja, s temi premem- bami: 2 majceno — 5 ga jaz] ga — 7 še ni je] še je ne — 8] Kupec je že pod oknom — 9 meni] mi ti — 10 njega da] njega — 15] No odnese si svoj senjem — 16o] svoj — 18 zpod — 20 vesea — 21 Ja pa si lep] Dragi moj, jaz — 22 oj] svoj — 21 njega — 29 men] mi — 32 jaz — 34 Z — 36 sineka] sinka si. 22 338 I. Pripovedne pesmi 295, 296. 295 . (Od sv. Bolfenka na Pesnici.) Križaj da, mati, dete, Dokler je majceno; Dare de vekšo zraslo, Te de se že samo. — 5 „ Zakaj bi ga križala, Da ga k’ odaji imam!“ Komaj je mati to zrekla, Kupec pod oknom stoji. „Daj da mi, mati, sina; 10 Kaj bon ti za-njega d6?“ „„Daj da mi tri sto rajniš, Tri zlate likifa.““ Kupec našteje denarje, Tri zlate likifa. 15 Kupec si sejem nese, Sejem premočno lep. Kupec je sreča očo, Ki je š6 z’ svetih gor: „Kaj pa si. neseš, kupec, 20 Kaj si tak močno vesea?“ „„Jaz pa si nesen sejem, Sejem premočno lep.““ „Kaži da meni sejem, Jaz bi ga vida rad.“ 25 Kupec pokaže sejem. „To je moj majceni sin, To je moj majceni sinek, — Sinka ti jaz ne dam!“ „ „Ci pa ini sinka ne daš, 30 Jaz bom po mater šo.““ „Le idi, le idi po mater, Sinka ti jaz ne dam!“ Kupec si gre po mater S’ žerečimi ketnami. 35 Tak si zasluži mati, Kera otroka oda. 296 . (Iz Ziljsko doline.) Sinek je na pojstvi vekol Štiredi okroglah dni, Štiredi okroglah noči. Koj mi mati še reče: 5 „Da bi kupec sdej tu bil, Bi mu prodata sineka.“ Še le to mi izreče, Kupec že per durah je: „„A1 si še svojih besedi, 10 Kakor si jih bla, mati ti? Al prodaš mi sineka, Prodaj mi še pleničice, Da bon sineka povijol!““ On ga je pred njo povijol, 15 Da kervave pene je po- ganjol. 295. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove rokopisne zbirke (str. 18 — 20), ki jo hrani Matica. Od 5. verza naprej se v rokopisu po dva in dva verza ■ponavljata. Ta varijanta se čudovito strinja z varijanto pod št. 294. 296. Zapisal M. Maj ar. — Iz MB. 208, kjer stoji k besedi Besi (v. 20) ta opomnja: „To je zelivni naklon sedajnoga časa; po ziljsko se tak-le naredi: besen, besi, be hvalil, - o, - a; besmo, bčste, beso Iivalili, - a, - e; besva- besve, besta-beste hvalila - e.“ I. Pripovedne pesmi 297. 839 Ivoj mi še sinek govori: „Si prebila, mati ti, Že z meno štiredi dni, Štiredi dni, štired noči, 20 Besi prebita še tri dni, Še tri dni, še tri noči, Besen ti naredit božji stot, Besi ga meta sred nebes, Sdej boš ga meta sred pekla! 25 Ti nisi prodala dušo mo, Si prodala le dušo svo. Mojmukoterči, mojej koterci Bon naredit božji stot, Božji stot sred nebes!“ Kresnice. 297 . (Iz Podgorjau v liožju.) Device tri kresujejo, Na sred vesi kres nitijo: „Bog daj ti dro, oj kralič mlad! “ Taku lepu sprepivlajo, 5 Da se je daleč slišalo, Daleč v deveto dežato. Kaj mladi kralič govori: „A1 je to glas žegnanah zvonov? Bil je to gtas drobnah tic, 10 Bil je to gtas čistah devic? — Daj mi konjča frišnega, Da šitro ta pojezdim ga, Da jaz sam še šlišot bom, Kaj je to kej za en gtas!“ 15 Sda pa kralič perleti, Tam device tri dobi. Taku lepu sprepivlajo, Da kralavo serce premotijo. Bara starejši dečelco : 20 „Kaku kej ti pojaš?“ Ona mu odgovori: „ „Jaz pojam, ko bi zvonil.““ Bara srednjo dečelco: „Kaku pa ti pojaš?“ 297. Zapisal M. Maj ar. — Vzeta iz njegovega rokopisa v VO. XVI. F. 8 — 10, lcjer je pisava h za g jako nedosledna. Jaz sem povsod pisal g. Tis¬ kana je prvič v Slov. Bčeli 11 . 1. (1851) 187, kjer se za i piše v in je še to-le drugači: 2 krjes njetijo — 6 deržavo — 13 sam še] sam — 17 manjka — 19, 23, 27, 31, 36, 41 dekelco — 21, 25 mu] kraliču — 22 zvonu — 23, 36 srjed- njo — 29, 33, 38, 43 mu] kralici — 35 mjerijo — 40 bjele — 45 Sim zapu¬ ščena] Sem le zapuščana — 46] Kralič vzeme jo sebo — 48] In kralič ji še hovori — 50] K se je v deveto dežato šlišava. Tiskal jo je tudi Kuhač, ki podaje njeno melodijo v I. zv. pod št. 144. Njegov natisek, ki se naslanja na kak mlajši Majarjev prepis, se od našega natiska, ne glede na to, da piše je za e, in ne glede na naglasna in dijakri- tična znamenja, razlikuje v tein: 1—3] Krjes le gori, krjes le gori * Na sred murja silnega. * Tam device tri kresujejo, * Na srjed vesi krjes netijo, * One 22* 340 I. Pripovedne pesmi 298. 25 Ona mu odgovori: „„Jazpojam,ko bi cinglol."" Bara mlajši dečelco: „Kaku pa ti pojaš?" Ona mu odgovori: 30 „„Jazlepojam,kakorznam.““ Bara starejši dečelco: „Kaj tvoj oča delajo?“ Ona mu odgovori: „„Moj oča drujga ne delajo, 35 Ko rumeno pšenico merijo. ““ Bara srednjo dečelco: „Kaj tvoj oča delajo?" Ona mu odgovori : „„Moj oča drujga ne delajo, 40 Ko bele tdlarje preštivlajo. “ “ Bara mlajši dečelco: „Kaj tvoj oča delajo?" Ona mu odgovori: „ „ Jaz nemam oče bil matere, 45 Sim zapuščena sirutica."" Njo vzeme kralič pa sebo Daleč v deveto dežalo. Kralič ji pa govori: „To je tista štimica, 50 K se v deveto dežalo je šlišala." 298 . (Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) Deklice kresujejo, Velik ogenj kurijo, Ino sprelepo pojo, De se je deleč slišovo, 5 Na bel’ grad, na Šutno. Zaslišov je žvahten gospod, Tok je reku žvahten gospod: „Hvapec, obrzdej, obvujzdej konjca dva, Da midva na kres pojez- diva. — 10 Ne goni prehudo, De pohklice ne šklemfnejo, De se deklice ne vstrašijo, De nama s kres ne uidejo." Tok je reku žvahten go¬ spod : 15 „Ktera nej levše peti zna, Ta bo moja žvahtna gospa. “ Tok mi ta prva odgovori: „„Jest sem frboltarjeva hči, Pa tudi peti dobro znam."" 20 Tok ta druga odgovori : „„Jest sem bogafga kmeta hči, Pa tudi peti dobro znam."" Tok ta treča odgovori: ljepo sprepjevlajo: * „Bog daj ti dobro, kraljic mlad!" — 3 sprepjevlajo — 5 slišalo — 13 še šlišot] zaslišol —■ 17 sprepjevljajo — 18 serdce — 19, 23, 27, 31, 36, 41 dekelco — 20, 24, 28 Kaku] Oj kaku — 23, 36 srjedno — 34 dje- lajo (ta verz stoji dvakrat) — 40 preštivljajo —41 djelajo — 44 oču — 45 Sim] Sem le . . . sirotica — 46] Kralič vzeme jo sebo — 48] Kaj ji kralič govori — 50] K’ se je v deveto dežalo slišala. 298 . Zapisal Ant. Jeglič. — Iz njegovega rokopisa (str. 36), ki ga hrani Matica. I. Pripovedne pesmi 299. 341 „„Jest sem vboge vdove hči, 25 Pavender peti nič ne znam.““ Tok je reku žvahten gospod: »Podejmi, s’rota,bevoroko!“ Posadu jo je na konja za sebo: „Ti boš moja žvahtna gospa, 30 Po z61ih boš špencirova, S ključi boš pozvanova." 299 . (Iz Lašič.) Kresničice kresujejo In prav lepo zapojejo Od Jezusa, Marije. Zaslišal se je velik glas 5 Predeleč v drugo deželo, Tje noter v svitlo izbico, U gorko belo posteljco, Kjer kraljic mladje sladko spal. Prebudil se je kraljič mlad, 10 Poklicat je šel hlapca sam: „Zaslišal se je velik glas Do moje svitle izbice. Kdo tako lepo peti zna: Ali so mlade deklice, 15 Al so pa drobne tičice ?“ „„Tam imajo navado to, Da velik kres zakurijo, Pa deklice lepo pojo Od Jezusa, Marije. ““ 20 „Osedlaj mi konjiča dva, Sebi en’ga, meni en’ga, Da tjekaj brž pojezdiva." Kamor predeleč prideta, Predeleč v drugo deželo. 25 Tam velik kres zakurjen je, Pa deklice lepo pojo Od Jezusa, Marije. Še jih je prašal kraljič mlad: „Kdo tako lepo peti zna?“ 30 Županja hči tak govori: „ »Sirota nar bolj peti zna, Ali je zlo raztrgana. ““ Jo prime za belo roko, Jo na konjiča posadi. 35 „Le čakaj, čakaj, kraljič mlad, Da bodem šla slovo jemdt, Slovo od očeta svojiga, Od matere, sestric svojih In od Miklava svetiga: 40 Zvonovi tam lepo pojo, Budili mene zjutraj so, De sim molila roženkranc." Kraljič domu je ne pusti, Jo na konjiča posadi, 45 I z njo predeleč mi zdrči, Predeleč v drugo deželo. 299. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo je hra¬ nil Miklošič. 342 I. Pripovedne pesmi 300. 300 . (Iz Volčan na Tolminskem.) Kresič gori na sred vasi, Na tem kresisči: O Jezus, o Jezus in Marija! O Marija! 5 Fantiči ga nakladajo, Deklice ga zažigajo. Še mimo gre ta kraljic mlad, Še mimo gre ta kraljic mlad. Fantiči lepo žvižgajo, 10 Deklice lepo pojejo. „Dober večer, Bog daj, fan¬ tiči vi, O deklice in fantiči vi! Al bom še jez rajel per vas, Al bom še jez rajel per vas?“ 15 „„0 le žiher, žiher, kraljič mlad, O le žiher, žiher, kraljič mlad!“ “ V prvmu raju so se zirali, V prvmu raju so se zirali; V drugrnu raju so se skregali, 20 V drugrnu raju so se skregali; V tret’mu raju so se stepli, Razbil dete mlado, samga Jezusa! „Le sam, le sam, ta bogata hči, Le sam, le sam, ta bogata hči! 25 Daj mi meni ’no pečico, Oh daj mi men’ ’no pečico, De bom ovezal rane moje, De mi ne vteče moja kri.“ „„Jez imam ja polhne skrin- ce pečic tri, 30 Pajeztebenobenenedam.“ “ „Le sam, le sam, ta uboga liči, Le sam, le sam, ta uboga hči! Daj mi men’ ’no pečico, Oh daj mi men’ ’no pečico, 35 De bom ovezal rane moje, De mi ne vteče moja kri!“ „„Jaz nimam ja kot ’no samo pečico, Pa še tejisto tebi dam ! “ “ Prišla je domu ta bogata hči, 40 Najšla je polhno skrinjico pepela; Prišla je domu ta vboga hči, Najšla je polhne skrince pe¬ čic tri. Ta bogata hči je dol padla, Milo se je jokala; 45 Ta uboga liči pa je klečala, Bogu čast in hvalo dala. 300. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hra¬ nim jaz. Verz 3. in 4. se ponavljata za vsakim parom. I. Pripovedne pesmi 301. 343 301 . (Gorenjska.) Fantje, deklič kresujejo, Žitniga polja varujejo: „Var’ ga Bog in sveti Duh!“ Fantje lepo piščejo, 5 Deklič’ še lepši pojejo. Prišal je k’ njim mladenič mlad, Mladenič mlad, Jezus sam. On jim tako govori: „Za mano bodo prišli Judje h’di, 10 Judje h’di, nevsmiljeni." Žpanja hči v’ bel’ kiklic’ sedi, Jezus ji tako govori: „Al’b’me skrila v kril’ce ti ?“ „„ Skrila bi te v’ krilice, 15 Pa b’ se preveč umazala, Mat’ b’ me doma kregali."“ S’rotni hčerki Jezus govori: „A1’ b’ me hotla skriti ti ? “ S’rotna hči tak’ govori: 20 „„Jez bi tebe hotla skrit’, Pa sim cunjava, raztergana ; Pač bi ne hotel ti K’ meni se skrit iti!““ Za njim so prišli Judje h’di, 25 Jezusa ujet hotli. „Stojte, stojte vi! Stojte, Judje h’di! Deklicam bom Ion dajal." Žpanji hčerk’ tako je djal: 30 „Tebi bodem Ion jez dal: Dost blaga, pa mal otrok, Duši tvoj’ pogublenje, Teb’ in tvoji žlahti vsi, In očet’ pa materi." 35 S’rotni hčerk’ tako je djal : „Tebi bodem Ion jez dal: Mal’ blaga, pa d6st otrok, Duši tvoj 'zveličanje ; Teb’ in tvoji žlaht’ vsi, 40 In očet’ pa materi." Judje so ’ga hotli s’ sabo, Pa zvezati preterdo. 301. Zapisal M. Ravnika r-Poženča n. — Iz PP. 33 —35. Vnovič jo je Bavnilcar prepisal v VP V. 114—117 in sicer, ne glede na naglasna zna¬ menja in apvstrofe, s temi premembami: 4 piskajo — 11 kiklici — 16 Mat’ b’ rne] Mene b’ mati — 20 hotla skrit] skrivala — 21 Pa] Al — 22] Bi ne hotel Jezus ti, — 32 pogubljenje — 38 tvoj 'zveličanje] izveličanje — 39 žlahti — 45 itd.] Tud vam bodem Ion jez dal, * V’ večno pogubljenje djal; * Dokler ste na svet’ živi, * Vi no vaši mlajši vsi, * Po svet se bote potikali: * Jez ne bo¬ dem terpel več!“ * Zginil je mladenič mlad, * Zastojn so hotli ga zvezat. Po tem prepisu jo je Bavnilcar prepisal v novic v MP. I. 139—140 s temi pre¬ membami, ne glede na naglasna znamenja: 3] Vari nam ga Bog * Oče, Sin in sveti Duh — 4 piščejo — 11 kikli — 14] Jez bi tebe skrila v’ krilce— 19 tak govori] odgovori — 23 se .skrit] skrit se — 25 Jezusa] Jezusa so —29 hčer — 32 tvoj’] pa. Z verzom 40. neha ta prepis. — Pesem je tiskana v SPKN. I. 16—18. Ta nalisek se od našega, ne glede na naglasna znamenja in apo- strofe, razlikuje v tem: 1 Fantiči, dekliči — 2 Varuj — 4 piskajo — 5 Dekliči — 6 Prišel — 9] Prišli bodo Judje hudi — 10 h’di] h udi in — 11] Županje hči v beli kiklici sedi — 17 Sirotni - 19] Slrotna hčerka tako govori — 20 tebe hotla] hotla tebe — 21 cunjeva — 22 Pač] Pa — 23 skriti — 24] Judje so prišli hudi — 25 Jezusa ujet’] Jezusa so vjet’ — 27 Judje] Judje vi — 28] Deklice bom jez plačval — 29] Županje hčerki je tako djal — 30 Ion jez] jez to — 31 pa] in — 32 tvoj’ p.] pa pogubljenje — 34, 40 pa] in — 35 Sirotni hčerki 344 I. Pripovedne pesmi 302. Njim pa tako govori: „Poslušajte, Judje vi! 45 Vas bom v’ pogublenje djal, Se vam po svet’ potikat dal: Jez ne bodem terpel več!“ Zginil je s’ tem od njih preč. Grešnik bolan se obhaja. 302 . (Gorenjska.) Leži, leži vozka steza, Vozka steza uglajena; Kamur predeleč derži, Notri v’ ta gojzd zeleni. 5 V’ gojzdiku grešnik leži, Bolan leži, milo ječi, Duhovniga k’ sebi želi; Al’ on bi rad duhovniga, Fajmoštra šentjurskiga, 10 Pa mu nima kdo po-njtgd. Še drobna tičica perleti, Predrobno zažvergolf. Tak’ tičca pravi, govori: „Ti, grešnik, bolan ležiš?" 15 Grešnik pravi, govori: „ B Jez grešnik bolan ležim, Jez bi rad duhovniga, Fajmoštra šentjurskiga, Pa mi nima kdo po-njiga.““ 20 Drobna ptič’ca pravi, govori: „Grem jez po-njiga!“ Gori ptič’ca v ljuft zleti, Na fajmoštrov okno perleti In predrobno zažvergoli, 25 De fajmoštra prebudi: „Fajmošter, li berž pojdi V’ gojzd obhajat zeleni: V’ gojzd’ grešnik bolan leži, Duhovniga k’ seb’ želi. “ 30 Drobna ptič’ca v tir zleti, S’ tem velkim zvonam po¬ zvoni, De mežnarja gor’ zbudi. Mežnar je hitro vstal Ino v cerkev šal, 35 Žč je fajmoštra v’ cerkvi našal. Mežnar pravi, govori: „A1’ je od Boga štrafniga, Al’ je kaj druzga taciga?“ Fajmošter pravi: je tako djal — 36 Ion jez] to jez — 38 tvoji —- 39 žlahti — 42 Pa] Vzeti, — 45 pogubljenje — 46 Se varu] Se — 48 tim. — Primerjaj tudi spodaj pesmi pod naslovoma „Jezus Judom izaan“ in „Marija gre na božjo pot.“ 302. Zapisal M. Ravnikar- Poženčan. — Iz MP. III. 33 — 37. Drug prepis se nahaja v MP. I. 134 — 136. Razlikuje se od zgoranjega natiska mimo tega, da za j. piše skoraj povsod i, in ne glede na naglasna znamenja in apostrofe , v tem: 20, 22 tičica — 24 predrobno] prav drobno — 25 prebudi] gor’ zbudi — 43 predrobna] drobna — 45 taboj — 49 njimi — 51 ga] jih. V obeh prepisih stoji opomnja: Namest Šentjurskiga pojo nekteri Vranskiga, v prvem pa še ta: „Tir, genit. tira oder tiru, m. ist der Theil des Thurmes, wo die Glocken hangen.“ Pesem je tiskana v SPKN. III. 42—43 in se, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, od našega natiska razlikuje s temi predrugačbami: 3 Kamor — 4 v’ ta] u — 5 V’ gojzdiku] V gojzdu pa — 7 k — 9, 18 šent- I. Pripovedne pesmi 303. 345 40 „„To ni od Boga štrafmga, In ni kaj druz’ga taciga: Obhajat grem, pa kam, sam ne vem.““ Še predrobna tič’ca govori: „Dajte men’ v’ kljunčrk zvončtk, 45 De jaz pred tabo skakljala bom, Skakljala bom, zvonkljala bom, De te h’ bolnik’ perpeljala bom.“ Še so ji dali v’ kljunčnk zvončtk, Pred njim skakljala je, 50 Skakljala je, zvonkljala je, De ga k’ bolnik’ perpe¬ ljala je, Notri v ta gojzdik zeleni. Grešnik se spovedal je, Obhajal je. 55 Kakor se grešnik spove¬ dal je, Obhajal je, Dušo pustil je. Duša je šla u’ nebesa, V’ sveta nebesa, v’ sveti raj, 60 Jezus Marija nam ga daj, Vsim dušam sveti raj. 303 . (Iz Doba na Gorenjskem.) Tam zelen gozdič mi stoji, V njem pa razbojnik mlad leži, Bolan leži, milo ječi In spovednika k seb’ želi. 5 ’Na drobna tiča perleti, Razbojniku t’ko govori: „Oh kaj ti je, razbojnik mlad, Razloži meni, kaj bi rad: Al’ ti grem jaz po mašnika, 10 Po t’ga šentjanšk’ga fajmo- štra ?“ Zdaj tičica proč odleti, Na visocih linah obsedi, S tem velkim zvonam po¬ zvoni. Mežnarju se pa čudno zdi, 15 Kako da zvon zdaj sam zvoni. Na to pa tiča odleti Ino verh farovža obsedi. Tak’ dolgo poje, žvergoli, Da fajmoštra mi gor zbudi. 20 Ko fajmošter se prebudi, Mu tiča tko-le govori: „Le berž obhajat v zelen gozd, Le berž obhajat v zelen gozd! Tam mlad razbojnik mi leži, 25 Bolan leži, milo ječi jurškiga — 10, 19, 21 njega’ — 11] Drobna ptičica prileti — 18 Tak’ tičca] Tako ptica — 20 ptica — 22 ljuft] zrak — 23 fajmoštrovo okno prileti --29 sebi želji — 30 ptičca v tir — 31] In zvelkim zvoncam p. — 32 gor’ zbudi] izbudi — 34 §ei — 35 našel — 37 od Boga štrafm.ga] to kazin od Boga — 40 od Boga štrafntga] ne kazin od Boga — 42 sam ne] ne — 44 meni — 45 tabo] vam’ — 47 manjka — 51 pripeljala — 52, 53 manjka — 54 Kakor se grešnik] Ko grešnik se — 59 svete. 303. Zapisal Ivan Kahne. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz (str. 1 — 4). 346 I. Pripovedne pesmi 304. In spovednika k seb’ želi." Pa fajmošter jej tko veli: „„Kak pojdem obhajat v ze¬ len gozd, Pota ne znam, pota ne vem, 30 In pa še zlo bolehen sem.““ „Bom pa jaz pot pokazala, Bom jaz naprej poskakvala. V klunčku ponesem latirnico, Z repkam pa bom pozva¬ njala. “ 35 Ko sta pa prišla v zelen gozd, Je v klunčku nesla lučico, Lepo svetlo latirnico, Z repkam pa je pozvanjala. Razbojnika sta obhajala. 40 Tko še razbojnik govori: „Bog t’ lonaj, drobna tiča ti! “ Pa odgovori mu tičica: „„Jaz nisem nikdar tiča bla, Jaz sem tvoja sestričica, 45 Ko dolgo že sem v grob inertva."" 304 . (S Hmenic nad Otaleži v Idrijski dolini.) Tam staji yara n zelen travvnk, Pa travvnku sbtza vvjdajena. Na sta.z leži pobič balan, Na st^z leži, milu krči. 5 Še na tičca prleti, Še IpD zapaje n začvvrli: „Pubič, al uočeš mašnka?" „ „Jest b ya že uotu rad imlt, Ko b mašnk uotu k meni prit. “ “ 10 Tička leti čez plščik blw, Nkuodr dryuod na vv-Lpsedi, Kukr pred -/liorskm faravv- žem. Lpu zapaje n začvvrli: »Le vvstan, le vvstani, faj- maštr, [15 Pejdi u yazd nad pubiče!" Tičca vv crkowni prah leti, Še taku IpO mi pazyani, Kukr de b kam wi.phajet šew. Na tu se pa mižnar zbudi, 20 Hitra u clrku leti. Fajmaštr praj prut mlžnarji: „W%phajet -/riem, za puot na wim, Wxphajet yriem, za puot na wlm!“ Tičca zapaje n začvvrli: 25 „ »Le pejd, le pejdi, fajmaštr! Š klunčkam ti bam puot kazala, S plrjem bam sinca dllala." “ Pršu je w yazd nad pobiče. Pobič se je čistu spaw!daw, 30 Praw panižnu vviphajevv se. Pobič se je rssu kat pepievv, Boh je niyawa duše wziew. Tu ni abena tičica, Tu je bla ajnylska diklca. 304. Zapisal K. Št rekel j; pela stara Peternelova teta l. 1887. — Iz moje zbirke. V petju imajo nekatere besede postranski naglas. Z yiiorskm fai avžem je razumevala pevka farovž na Št. Vidski gori. I. Pripovedne pesmi 305. 847 305 . (Iz Rožja, tudi v Radiščali.) Stoji, stoji ravno pole, V ravnam puli ktošter liep, V ravnam puli ktošter liep. Marija po puli pranhata, 5 Na ktoštršče vrate terkata, Na ktoštršče vrate terkata. Hore kliče minišeka, Dab šu spoviedat hriešnika, Dab šu spoviedat hriešnika: 10 „Hore, bore, minišek mlad, Jidi obhajat hriešnika, Jidi obhajat hriešnika! 11 Kaj pa minišek hovori: „„Kaku bom obhajot hrieš¬ nika, 15 Ki nemam žehnanaoblata.““ Kaj pa Marija hovori: „Le jidi obhajat hriešnika, De lih nemaš žehnana o- blata! Hola, hola, minišek mlad! 20 Obiat bo žegnot Ježiš sam, Oblat bo žegnot Ježiš sam. Bolnik že siedem liet botn leži, Po riešnjom tielasu želi, Po riešnjom tielasu želi.” — 25 Hriešnik sprinte riešnje tetu, Duša hre v svete nebu, Duša hre v svete nebu. 305. Zapisal M. Majat-. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi¬ klošič, samo da je tam pisano v za 1 in je za ie. Ista pesem se nahaja tudi v VO. XIII. 53, pisana od Majarjeve roke. Ta zapis se razlikuje, ne glede na dijakritična znamenja, od našega natiska v tem: 2, 3 V ravnam puli] U puli stoji — 4 Marija] Marija je — 7 do 9 manjka — 10] Hori, hoti, tniniše muad — 13 manjka — 14 Kak — 15] Ki obuata ni žehnana — 16 do 18 manjka — 20, 21 Ježiš — 22 sedem — 23, 24 resnem telasi — 25 do 27 manjka. Prepis po tem Majarjevem zapisu se nahaja od Vrazove roke v VO. XV. 39 ter se od njega loči samo v tem: 5, 0 vrata — 19 miniše. Scheinigg ( NPKS. 129, 130), ki pravi, da se pesem poje po Podjunskem, v Tinjah in Božu, ima še ti dve stroji, katerih pa ni v Vrazovi ostalini, od koder on ima po svoji izjavi pesem, nikjer najti: Grešnik se začne spovedati, Kako je ta grešnik srečen bil, In iz tega sveta šajdati. Ki je od Marije vslišan bil! Op o m n j a. Tudi neka koledna pesem s Krasa opeva snov o obhajanem grešniku; priobčena je spodaj med obrednimi pesnimi. 348 I. Pripovedne pesmi 306. Menih in rajska ptičica. 306 . (Goriška.) Tam mi stoji en klošter nov, Noter je sedemnajst mnihov, Druzega ne delajo, Ko sveto maš’ mi berejo. 5 Noter med njimi j’ en star menih. Star menih tako govori: „Da bi meni Bog dal vediti, Kaj za ’n kratek cajt v ne¬ besih je! “ Ondi peršla mlada tičica, 10 Lepa mlada pipica, Lepa mlada angelica. Tiča mi tako odgovori: „„Pojd’ za man’, star me¬ nih ti, Pojd za mano v zeleni gozd, 15 Ker je Bog poslal po ta; Tam ti bom prepevala, En kratek čas ti bom delala." “ Star menih vrže ključe čje, Po teh druzih po mizi prje. 20 Gresta lepa mlada tičica, Lepa mlada pipica, Lepa mlada angelica, Pol ur’ hoda od klojštra čje. Pridejo v zeleni gozd; 25 Tam mu je prepevala, Kratek čas mu delala, Noterka do tristo let. Stari menih tako odgovori : „Počaki, mlada tiča ti, 30 Počaki, mlada pipa ti, Počaki, mlada angelica ti: Meni se menuva ura tri, Kar sem tuka zdi, Moram uzat’ slovo od mojih tovaršev zdaj.“ 35 Tiča mu tako odgovori: „„Star menih, brž tec’, brž prtec’.““ Star menih pride čje pred klošter nov, Potrka gor na vrata. Star menih mi tako odgovori: 40 „0 zakaj vi meni ne odo- prete ?“ Menih’ skoz gartre gledajo, Njega zavprašajo: „„Kako mi tebe odopremo, Ker mi tebe ne poznamo ?““ 45 Ta star menih tako odgovori: „Sej še ni minula ura tri, Kar sem tukaj bil." Pa menih’ mi tako odgovora: „„Še so okna preložena, 50 Inu vrata prestavljena, Kar nismo mi te vidili. Povej ti nam, kako je tvoj perimak!““ Ta star menih mi tako od¬ govori : „Moj perimak je Krivic Rih¬ tar." — 55 Pa menih’mi tako odgovora, 306 . Neznanega zapisovalca. — Iz Zalcrajšekovega Goriškega letnika za l. 1S64, str. 219 — 221, kjer stoji ta opomnja: „To pesem je slišal znan rodoljub iz ust neke beračice v Mirnem." Tam je napak tiskano: 37 klošter nov] klošterno — 50 te] to — 55 menih’] menih. Tudi prje v v. 19. mora biti tiskovna hiba, I. Pripovedne pesmi 307 a. 349 Ker skoz gartre šrajejo: „Počaki in potihi ti, Gramo gledat urbari, Kako se kličeš ti.“ 60 Menih’ so šli gledat urbari, Potle so pršli povedati: „Pasalo je že tristo let in dva dni črez, Kar je tukaj Krivic Rihtar bil; On je bil kapo no kašir, 65 On je bil špendador, Devetnajst mnihov pod sabo je imel, On je bil prav ta dvajst’.* Star menih je žalosten postal, Nazaj v zelen gozd se po¬ bral, 70 K tej lepi mladi tiči, K tej lepi mladi pipi, K tej lepi mladi angelci. Še tri dni so mu prepevale, In kratek čas mu delale. 75 Potem se razsul kok pepel, In Bog je nesel dušo v sveti rej. 307 . (Z Ravnice nad Oorico.) a. Redakcija I. Stoji, stoji en klošter nov, V njem je menihov sedem- nejst; Vsi se lepi, vsi se mladi, In druzega ne delaji, 5 Ko svete maše bereji. Še med njimi se je znajšel En star, en star menih, Ki je trikrat novu mašu pel. Ta je rekel: „Oj Bog, veliki Bog! 10 De bi mene to dal zvediti, Kako je v svetem raju en kratek čas.“ K njemu je pršla tičica, Tičica, ’na angjelca, Jenu ga je peljala 15 V le ta zeleni gozd, Pod tu zelenu lipicu. Tič’ca gor na lip’cu šla, Lepo mu je prižvižgavala, Lepo mu je prepevala 20 Jen kratek čas mu delala. Še star menih tako govoril: „0 ki ti pravim, tič’ca ti, Oj tičica jen angeljca! Pelj’ me še jenkrat pred klošter moj, 25 Naj grem tem druzem me- niham povedat, Kako je v svetem raju en kratek čas.“ Tičica ga je peljala pred klošter še, 307. Zapisal M. Trnovec. — Redakcija I. je vzeta iz Slov. Glasnika IX. (1863), 157, redakcija II. pa iz Trnovčevega rokopisa nar. pesmi (str. 8 — 9), ki ga hrani Matica. 350 I. Pripovedne pesmi 307 b. Na vratah je potrkal bil: „Le opri, opri, ti vratar!" 30 Se vratar mu tako govori: „„Mi tebe ne bomo odpirali, Ker ne vemo, do in ki si ti. “ “ „A1 ne veš, k’ sma včeri vkop kosela, Popudan sma se razhajala ? 35 Ge mi nečeš tega vervati, Pejdi v sveto pismo brati." Šli se v sveto pismo brat, V svetem pismi znajšli bdi: ,Kar je krvavi rihtar umrl, 40 Je posalo tri sto let, Ker se je en star menih zgubil, Ki je trikrat novu mašu pel. 1 Star menih, ko je to zaslišal: „Oj Bog, oj Bog, veliki Bog! 45 Ko je v svetem raju en kra¬ tek čas! Sem menil, da ni ure tri, Pa je posalo tri sto let! Oj Bog, oj Bog, veliki Bog! Ko je v svetem raju en kra¬ tek čas!“ 50 Ko je te besede 'zrekel, Se je spremenil koj ta prah v pepel, Njegova duša je šla v sveto nebo. 6. Redakcija II. Stoji, stoji en klošter nov, V njem je menihov sedem¬ najst. Vsi lepi so, vsi mladi so, In druzega ne delajo, 5 Ko svete meše berejo. Med njimi se je znejšu biu Enkrat en star, en star menih, K’ je trikrat novo mešo peu. Ti reku je: „Oj velik Biioh, 10 Da to bi dau mi vedeti, Kako je v raji kratek čas!" Še k njemu pride tičica, ’Na tičica, ’na angjelca, Še ona ga peljala je 15 V le-ti zelen, zeleni gozd. Še tičica na lipo šla, Lepo mu je prepevala, Lepo mu pržvižgavala In kratek čas mu delala. 20 Še star menih tak govori: „0 kaj ti pravim, tičica, Oj tičica in angjelca ! Pred klošter še ’nkrat pelji me, Da družim mnihom pravili bom, 25 Kako je v raji kratek čas. “ — Še pelje ga pred klošter tje, Na vrata je potrkati biti Z debelo pal’co leskavo: „Le opri, opri, ti vratar!" 30 Vratar mu tako govori: „„Opreti ti ne moremo, Ne vemo, ’do in kaj si ti.““ „Saj todi vkup kosila sva, Popoudne se rezhajala! 35 Ge tega nečeš vervati, Pa pojdi v stare bukve brat." Še šoti je v stare bukve brat, Še v starih bukvah znejšu bi: Kar se je star menih zgubiti, 40 K’ je trikrat novo mešo peti, Preteklo že je tristo let.— I. Pripovedne pesmi 308, 351 Ko on je to zaslišau biu: »Oj Bog, oj Bog, veliki Bog! Kako je v raji kratek čas! 45 Sem meniu, da ni ure tri, Pa je preteklo tristo let! “ — Ko te besede zgovori, V popeu in prali se spremeni. 308 . (Iz Krope na Gorenjskem.) Tam stoji lep klošter nov, Notri je pa nTnihov trinajst, Med njimi je pa tudi mlad, Z imenom Frančiška imen’- van. 5 Le ta je želil zvedit’ to, Kako v nebesih je lepo. Tičica na vratih zažgoli, Le ta je pela in pravda to, Kako v nebesih je lepo. 10 In se vzdigneta ino gresta Daleč noti' v lep, zelen gojzd. Tičica se j’ vsedla na vejčico, Menišeč se je vsedel v sen¬ čico. Tič’ca je zletela na vejčico, 15 Ona mu je pela in pravla to, Kako v nebesih je lepo. Menišeč pa tako govori: „Jaz bom pa moral it’ domu, Da me ne bodo s kosilom čakali." 20 Pride nazaj domu, Potrkal je na vrata, In mu pride odpirat star menih: „„Od kod si ti in kdo si ti, Ker te ne vem i nelpoznam." “ 25 „Oh kaj je to, kako je to? Ko sem jaz davi od doma šel, Je klošter bil še lep in nov, Zdaj je pa z mahom ves obrašen. 11 Že ga v bukve grede iskat, 30 In ga v bukvah najdel je: Enkrat se j’ zgubil mlad menih, Z imenom Frančiška imen’- van — Pa je od tega tristo let in šestdeset. Dol je pokleknil in zahvalil Boga: 35 „Jaz tebe zahvalim, moj večni Bog, Da si mi dal zvedit’ to, Kako v nebesih je lepo." In hladen vetr prileti, Menišeč se je s’sul k’ prah in pepel, 40 Šla je dušica v svet raj. 308. Zapisal M. Kokalj. — Iz zbirke NB. 41—43. 352 I. Pripovedne pesmi 30!J, 310. 309 . (Štajerska blizu Brežic.) Oj stoji, stoji klošter nov Na sredi Gradca nemškega. V kloštri mnihov sedemnajst, Ta osemnajsti je gvardjan biv. 5 Pa ena tičca perleti, Na niškim oknu posedi. Začela je s kluncam pikati, Od raja nebeškega pevati. Na to počasi odleti, 10 Mladga meniha več v kloštri ni. — „Oj odpri, odpri, vratar mlad, De trudne noge počinejo." „„Pa kdo si ti, al kaj si ti, De tak pozno še v klošter greš?““ 15 „0 vratar mlad, jest sem menih tist, K je včerej za tičcoj s kloštra šov.“ Minihi se vkop zbirajo, Stare bukve prebirajo. „ Preteklo je že tristo let, 20 Tristo let nu osemdeset, De je en menih s kloštra šov.“ Na to mi menih prebledi, En bev golobček v nebo zleti. Desetnica. 310 . (Kranjska.) Stoji, stoji beli grad, Imata devet gradov, V belim gradu mlad gospod, 5 Devet hčeri. Mlada gospa. Po belim gradu hodita, 309. Zapisal J o s. Ulaga. — Iz rokopisa M. Majarja, ki ga je hranil Miklošič in po katerem je pesem tiskana v Sl. Bčeli I. 1. (1850) 155, kjer pa sta po pomoti izpuščena prva dva verza in je v v. 17. tiskano vkup. — Drug Majarjev prepis se nahaja v VO. XIII. 44 in se od zgranjega natiska, ne glede na naglasna znamenja in da piše il a v (1), razlikuje v tem: 2 sredi . . . nem- škiga_ — 3 U — 4 j’ — 5 Pa] JNo — 7 Zadela je] Pa začne —8 nebeškiga — 10] Že mladga mniha v kloštri ni — 12 noge — 14 pozno — 15 Oj . . . sim — 21 mnili iz. — Po tem prepisu je pesem prepisal Vraz v VO. XV. 6 s temi pre- drugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 2 sriedi — 6 nizkem — 13 al] pa — 15 sim menih tist] sem tisti mnih — 20 nu] in. — Prepis Majarjev v MR. 338 se od zgoranjega natiska razlikuje v tem: 2 sredi — 5 pt.ičca — 6 nizkem okni — 8 pevati — 10 mniha — 15 sim — 17 Menihi — 19 let — 20 let nu] let in — 22 mi] se — 22 sprebledi. 310. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. I. 82—85, samo da je tam verz 2. in 3., potem 4. in 5., in pa 47. in 48. spojen v enega. Razen tega se je I. Pripovedne pesmi 310. 353 Za bele roke se vodita In lepo Boga prosita, De bi jima Bog porod dal, 10 Dal porod sinka majhniga. Bog jima je porod dal, Dal hčerko njima m&jhino: Oj, usmili se stokrat Bogu! Bo mogla v desetino it’, 15 Ta mlajši hčerka Nežica. „Kaj jih prosim, žlahtna gospd! Naj nam dajo od verta ključ, Gremo notri se sprehajati In lepe rožice tergati." 20 Še je prišel angelj ’z nebes, Prinesel hčerki perstan zlat, Mlajši hčerki Nežici: „To daj ti svoji materi, De ti spečejo pov&nčico, 25 Eno l&hko popotnico.“ Mati ji speče povančico. Notri je djala perstan zlat, Še vrezala deset kosov, Vsaki hčerki dala kosec je. 30 Desetnici je perstan prišel, Mlajši hčerki Nežici. Ona culico navezala, Od grada se poberala. Sleče si obleko svileno, 35 Obleče si raztergano: „Bog vas obv&ri, oča, mat’ moja! Bog ve, ak se bomo vidli še! Čez sedem lčt pridem nazaj, Ko bote dali starši hčer možu, 40 Starši hčerko Lenčico." Vsi so jo nazaj klicali: „Pojdi naz&j, desetnica, Bodemo dali starši hčerko, Ki je že pri vsi pameti!" 45 Desetnica gre zmerej naprej. Ona prišla je v zelen gojzd. Se je storil terden mrak In terdna noč; Tam na tla k bukvi sedla je. 50 Kadar odbije polnoči, Tačas sveto dervo govori: „Pobšri se spod mene, de¬ setnica!" — Čez sedem let je šla nazaj, Je prišla spet u beli grad. 55 Gospoda pros’, jo imet’ čez noč: „Kaj vas prosim, žlahtni gospod! Imejte me danas čez noč!“ „„ Pojdi, sirota raztergana, Raztergana, razmeršena! 60 Pojdi dol’ v černo kuhinjo Gospe prosit, da imajo te čez noč.““ Dol’ je šla v černo kuhinjo, Prosi gospo, imeti jo čez noč. Gospa ji tako govori: 65 „Imaš, ubožica, bele uši, popravilo nehaj napačnih naglasnih znamenj: 4 gradov — 5 hčeri — 30 De¬ setnici — 36 moja — 47 terden — 48 terdna — 52 desetnica — 68 raztergana — 76 pusti. Iz istega vira je pesem dobil tudi Vraz, hi jo je tiskal v NPI. 165 — 168; njegov natisek se od natiska, podanega zgoraj, razlikuje, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in na to, da piše u za končni 1, v tem: 3] Mladi gospod, mlada gospa — 4] Mata devet belih gradov — 5] Devet gradov, devet hčeri — 13 smili — 14] Dejte bo moglo v desetino — 17 nam dajo] dajo nam — 17 kluč — 19 rož’ce — 20 peršou angel — 21 Pernesu — 29 dala kosec] kosec dala — 30 peršou — 33] Se od gradu pobirala — 36 mat’ moja] mat’ — 37] Bog ve, bomo se vidli kda — 39 dal’ — 40 Stariši — 44 per — 45 zmirem — 46] Ona peršla v zeleni gojzd — 47, 48] Se je strila terdna noč, * Terdna noč in terden mrak — 49 Tam na tla] Ona doli — 50 Ka¬ der . . . pounoči — 52 Pober . . . zpod — 54 prišla spet u] peršla v — 55 23 354 I. Pripovedne pesmi 311. Mi te nimamo kje imeti! Bodo prišli daljni ljudje, Imamo dans’ veseli dan: Smo dali starši hčer možu, 70 Starši hčerko Alenčico." Desetnica se okoli zaberni, Kervavo solzo potoči: „Bog vas obvari, žlahtna gospa, Žlahtna gospa, mati moja!" 75 Mati na tla pade, omedli, Pri ti priči dušo pusti. Vsi so jo nazaj klicali: „Pojdi nazaj, desetnica, Tvoji materi že svečo derže! “ 80 „„Naj jo le derže v imenu Boga! Saj sim jim pred povedala, Gez sedem let de bom prišla nazaj, K’ bodo dali starši hčer možu, Starši hčerko Alenčico. 85 Koderkoli hodila bom, Za njih dušo molila bom!““ 311 . (Kranjska.) Stoji, stoji beli grad, Po njim se sprehaja mlad gospod, Prav lepo Boga prosi, De bi mu Bog porod dal: 5 „En ; ga sinka, en’ga sinka!" Se berž tega ne zgovori, Se mu hčerka že porodi. Ti je bilo ime Marjetica. Kadar ji je mati kruha da¬ jala, 10 Se je vselaj jokala. — „Kaj vas prašam, mati moja! Zakaj se vselej jokate, Kadar mi kruha dajate?" „„Kaj bi se ne jokala, 15 Ki boš mogla v desetino it’!“ “ „Tiho, tiho, mati moja! Morde pojde kaka druga." Kadar je bila stara sedem let, Ptičica na okno prileti. 20 Zlat perstan v klunčiku derži. „Peci, peci polančnico, po¬ potnico, Ino perstan notri deni, Na deset koscev jo razreži. Kteri bo ta perstan prišel, 25 Tista bo mogla v desetino it’! “ Marjetica v pervič vgriznila, Precaj je v perstan vgriznila. „Bog vas obvari, mati moja! Zdaj bom mogla v desetino it’! 30 Bog vas obvari, devet sestric! Zdaj bom mogla v desetino it’! Bog te obvari, beli grad, Saj te več vidila ne bom!“ prosi, jo met’ — 56 vas] jih — 57] Naj me imajo čez noč — 59 razmeršana — 60 dol] ti — 61] pros’ ... te majo — 63 meti — 64 nji — 67 peršli davni ludje — 68 manjka — 70, 84 Lenčico — 71 se okoli] se — 72 souzo — 73 vas obvari] jih obvar’ — 75 na tla] doli — 76 Per — 78 Pojd’ — 79 vže — 80 ime — 82 peršla — 83 dol’. 311. Neznanega zapisovalca. — Iz SVKN. II. 86 — 89, kjer pa je nekaj napačnih naglasnih znamenj; 17 druga — 59 hčeri — 64 hote. I. Pripovedne pesmi 312 a. 355 V borštu jo tamna noč zatne. 35 Pod pervo dervo je prišla: „Nocpj bom tu prenočvala. “ Dervo ji tako govori: „ „Pojdi spod mene, desetnica! Nocoj bo strašno treskalo; 40 Kadar v pervič bo trešilo, Bo precej v mene trešilo. ““ Pod drugo je dervo prišla: „Nocoj bom tu prenočvala. 11 Dervo ji tako govori: 45 „„Pojdi spod mene, desetnica! Nocoj hudo bo treskalo; Kadar v drugič bo trešilo, Bo precaj v mčne trešilo. ““ Pod tretje dervo je prišla: 50 „Nocoj bom tu prenočvala." Dervo ji tako govori: „„Le zaspi, desetnica, Se nič hiidiga ne boj! 1111 Gez sedem let je nazaj prišla, 55 V dom svoj, velik, beli grad: „Kaj vas prosim, žlahtna gospa! Prenočite me do dne!" „ „ Jez te ne morem prenočit’, ' Jez bom gostvala devet hčeri. 60 Le pojdi, le pojdi v božjim imen’, Jez tenemorein prenočit’!"“ „Prenočite me, mati moja! De bom tudi jez vidila, Kako jih gostvali bote!“ 65 „„Le pojdi, pojdi v božjim’ imen’, Jest te ne morem prenočit’! 1111 „Bog vas obvari, mati moja! Bog vas obvari, devet sestra ! Bog te obvari, beli grad! 70 Saj sim te sirota vidila, Raztergana, razmeršena!" „„Nazaj, nazaj, Marjetica!" 11 „Jez ne grem nikdar več nazaj! “ Mati na tla pade, omedli. 75 Pri ti priči dušo spusti. 312 . (Oorenjska.) a. Redakcija I. Žlahtni gospod, žlahtna gospa Lepo Boga prosita, Devet hčeri imela sta, 5 De b’ jima en porod dal, Še v’ deset’ je nošeča. Porod sinka mladiga. 312. Zapisal M. Ra v n i k ar - Pože n čan. — Ig PP. 1 — 5, kjer stoji na čelu pripis: „Dieses Lied hier im Anschlusse verbessert.“ Pozneje je Rav¬ nikar pesem prepisal vnovič v VP. V. 101 — 106. Ta prepis se, ne glede na na¬ glasna znamenja in apostrofe, od zgoranjega natiska, razlikuje v tem: 7 uslišati — 12 Sprebpo jime — 15 K’ — 19 De] Ko — 22 bi se] b’ se jez — 26 je pernesel] on pernese — 30 notri] den’te — 32 jit’ — 34. djala] dela — 35 Zreže v’] De na — 36 Hčeram — 50] Od očeta ’n matere — 54 Starši] Starš’ že — 55 Li medle naj J St Naj medije, S Naj medljujejo — 57 se še] enkrat se — 58 v’obraz te] te v’ obraz — 68 Imeti se je] Nje močno se — 73 jim — 80 odbila] odbila je — 87 skup. Kasneje pa je Ravnikar prepis pesmi v VP. V. 101 — 106, gotovo, ker se mu je pela tako, v marsičem predrugačil in te predrugačbe zgoranjemu zapisku pri- 23* 356 I. Pripovedne pesmi 312 a. Bog pa noče vslišati, Spet rodi se ena hči. Botre vkup povabijo, 10 Dete h’ kerstu nesejo, Dal so ji sprelepo ime, Sprel’po jme Alenčika. K’ mat ji kruha dajala, Vselej milo jokala; 15 Ko ga je drugim dajala, Se lepo je smejala. Hči jo je vprašala: „Kaj je to, vi mat’ moja, De vi vselej jokate, 20 K’ meni kruha dajete ?“ Mat’ ji odgovorila: „„Kaj bi se ne jokala? V’ desetino ti bo it’!““ Stara je bla sedem let, 25 Angel ’z neba perleti, Perstan je pernesel zlat, Mlajši hčer’ ga h’ti podat. „Kaj vam pravim, mat moja, Spec’te zdaj popotnico, 30 V’ sredo notri perstan zlat; Kter’ bo perstan zlat prišal, V’ desetino ji bo it’.“ Spekla mat’ popotnico, V’ sredo djala perstan zlat. 35 Zreže v’ koscov jo deset, Hčerkam dala vsak’ enga. Potlej jih je vprašala, Ktera perstan zlat ima. Vse so djale: „Jez že ne,“ 40 Sama mlajši hčer molči, Perstan zlat v’ rok’ derži, P6tlej tako govori: „Kaj vam pravim, mati vi! Naredite meni zdaj 45 Cerno romarsk’ oblačil’; Dajte m' černo kapico, Romarsko tud palčico, Kot se romarju spodob’.“ Jela je slovo jemat 50 Od očeta, matere, Od devetih tud sestra. Še se vzdvigne ino gre, Kličejo jo zlo na nazaj: „Starši omedljujejo!“ 55 „„Li medle naj v’ božje jme, Pomagat ne morem nič.““ „Oberni se še nazaj, De v’ obraz te vidimo." „„Kaj se bom obračala, 60 Vam serce poderala! Ne bomo se več vidili, Kot po smert’ na sodnji dan.““ V sedmih letih je prišla, Ko starši hččr možitva bla. 65 Pros, čez noč per hiš ostat; Al nihče je ne pozna, Tud spoznati se ne da. Imeti se je branijo: „Nisi, srota, brez uši, 70 Nis’ za svatovske ljudi!" Tak’ Alenčka govori: „ „Naj le pridejo skup svatje, Jez ne bom njim nič na pot; Stisnila se bom iv’ en kot, 75 De me viditi ne bo.““ pisal s svinčnikom. Namesto 1. verza stoje ti-le: Stoji, stoji beli grad, * Notri je žlahtni gospod, žlahtna gospa, * Po gradu mi špancerata, * Za bele roke se vodita. Za v. 12. stojita dva verza: Alenčika pregovori, * De bo mogla v de¬ setino it. Za 23. verzom stoji: Pa ne pojdeš ti, * Pojde starši hči, * Starši hči Marjetica. Za v. 34. pride: Ino popotnico zaznamvala, * De ga bode dala starji hčer: * Ne pojdeš ti, Alenčica, * Pojde Marjetica, * Ona bo po svetu vandrala, * Ložej se bo psam branila. Namesto v. 53. — 54. stoji: Kliče jo starši hči Mar¬ jetica, * Pojd nazaj Alenčica; * Oča, mati omedlujeta. Za 55. v. stoji: Kličejo nazaj druga hči: * Pojd nazaj, Alenčica, * Oča, mat dušo pušata. Za v. 62. pride: Ve bote po gradu prangale, * Jez bom po svetu vandrala, * Težko se I. Pripovedne pesmi 312 6. 357 Grozno se je branijo, Pa po sili obstoji. Krog sestre pretekajo, Alenčke v’ čisli nimajo. 80 K’ ura odbila dvanajst, Lenka zdvigne se in gre. Še tako prav’, govori: „Bog obvar’ vas, mat’ in 6ča Ino tud’ moje sestro! 85 Sedem let mene ni blo, Zdaj nikol’ me več ne bo, Vse vkup zdaj zročimBogu. 11 b. Redakcija II. Stoji, stoji beli grad, Žlahtni gospod, žlahtna gospa Se po njem sprehajata, Za bele roke se vodita. 5 Devet hčeri imela sta, Še v’ deset’ je noseča. Lepo Boga prosita, De b’ jima en porod dal, En porod sinka mladiga. 10 Bog jih neče vslišati, Spet rodi se ena hči. Botre vkup povabijo, Dete h’ kersti nesejo, Dal so ji sprelepo ime, 15 Sprelepo ime Alenčica. Alenčica spregovori, De bo mogla v’ desetino jti. K’ mat’ ji kruha dajala, Vselej milo jokala; 20 K’ ga je drugim dajala, Se lepo je smejala. Hči jo je uprašala: „Kaj je to, vi mat moja, Ko vi vselej jokate, 25 Ko meni kruha dajate?“ Mat ji odgovorila: „„Kaj b’ se jez ne jokala, V’ desetino ti> bo iti ! Ah pa saj ne pojdeš ti, 30 Pojde pa ta starši hči, Ta starši hči Marjetica."“ Stara je bla sedem let, Angel ’z neba perleti, Perstan on pernese zlat, 35 Mlajši hčer ga h’ti podat. „ Kaj vam pravim, mat moja, Špec’te zdaj popotnico, V’ sredo den’te perstan zlat; Kter’ bo perstan zlat prišal, 40 V’ desetino ji bo iti." Spekla mat popotnico, V’ sredo djala perstan zlat In popotnico zaznamvala, De b’ ga dala starši hčer: 45 „Ne pojdeš ti, Alenčica, Pojde raj Marjetica, Bo lož po sveti vandrala, Lož’ se bo psam branila." Mat je popotnico razrezala, 50 Na koscov deset napravila, Hčeram dala vsak’ enga. Vv. 52—67 = a 37—52. bom psam branila. Te varijante je Ravnikar potem privzel v prepis MP. I. 68 — 72, ter z nekimi predrugačbami dal pesmi obliko, kakor jo kaze zgoraj re¬ dakcija II. Tiskana je ta pesem v SPKN. IV. 24—28. Ta natisek se od redakcije I. (zgoraj pod a) razlikuje, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, v tem: 2 hčera — 3 deseto . . . noseča — 12 Sprelepo ime — 21 ji] je — 25 prileti — 358 I. Pripovedne pesmi 313. Kliče jo ta starši hči, Ta starši hči Marjetica: 70 „Pojd nazaj, Alenčica, Oča ’n mat omedlujeta." „ „Naj omedlujeta božje jme, Pomagat ne morem nič.““ Kliče jo nazaj druga hči: 75 „Pojd nazaj, Alenčica, Oča ’n mat dušo pušata. Oberni vsaj se še nazaj, De te v’ obraz še vidimo." Vv. 79—82 = a 59—62. Ve hote v’ gradi prangale, Jez bom po sveti vandrala, 85 Težko se bom psain branila. ““ V’ sedmih letih je prišla, Ko starši hčer možitva bla. Pros, per hiš’ čez noč ostat’, Pa nihče je ne pozna, 90 Spoznati ona se ne da. Nje močno se branijo: „Nisi srota brez uši, Nis’ za svatovske ljudi. “ Tak Alenčica govori: 95 „„Naj li snidejo se svatje, Jez ne bom njim nič na pot: Vv. 97—100 = a 74—78. Krog sestre pretekajo, Alenčce v’ čisli nimajo. K’ ura odbije polnoči, Se ona vzdvigne ino gre. 105 Še tako prav’, govori: „Bog obvar vas, oča ’n mat, Ino tudi vas, sestre; Sedem let mene ni blo, Zdaj nikoli me ne bo, 110 Vse skup zdaj'zročim Bogu. “ 313 . (Iz Kleč na Gorenjskem.) Gospod in gospa prosila, Da bi porod lep dobila, Porod lep, oj en’ga sina, Da zastane desetina. 5 Prošnja nja se je spolnila, Eno hčerko sta dobila, Hčerko lepo, že deseto. Ko se steče sedmo leto, Angelček z neba spusti se, 10 Persten mu v rokah blišči se. K materi s perstenom grede, Reče materi besede: „Ko pogačo boste, mati! Pekli, mor’te v njo ga djati, 15 V njo ga djati, zamesiti, V sredo nje ga položiti: Kteri v del pa persten pride, Tista v desetino ide.“ Mati je tako pazila, 20 Da b’ ga starji v del dobila. Mati pa se je zmotila, Mlajši ga je v del dobila. Ga na perst je nataknila, Tak je mati govorila: 25 „Obritkostpačmojih dost je! Kdaj prišla boš kej u gostje ?“ „„0 britkost pač mojih dost je! 26 prinesil — 36 prišel — 45 oblačilo — 62 sinerti na sodni — 64 Ko starši hčer} K’ je starji hčere — 65 Prosi . . . pri hiši — 69 sirota —• 72 lej le — 73 jim — 79 Alenčike— 80 odbila] odbila je — 81 Alenka — 83 oče — 85 Sedim. 313. Zapisal M. Valjavec. — Iz „Cvetja slovanskega naroda“ I. 27 — 29. I. Pripovedne pesmi 314. 359 Kdaj prišla bom kej u gostje ? V gostje pa takrat prišld bom, 30 Kadar trikrat svet obšla bom, Bom prišla, vam napovedana, Ko se sedem zaporedam Praznikov bo posvečvalo, Dve nedelj vkup prazno¬ valo. ““ 35 Mati pa je govorila, Govorila in solzila: „Obritkostpačmojihdostje! Prišla ne boš nikdar v gostje!" Šla je hčerka v desetino, 40 Zapustila domovino. Stara mati se sčenila, Se sčenila, smert storila. Še za hčerko so poslali, So poslali, pismo dali. 45 Še so hčerki sporočili, Da so mati smert storili. Ko je hčerka list prebrala, Tak je rekla ino djala: „Bod’ zahvaljen, oče večni: 50 Moja mati, zdaj ste srečni! Nimate skerbi nobene, Ker v nebesih ste, za mene ; Jaz pa tud za vas jih nimam, Ker vas gor v nebesih imam. “ 314 . (Iz Frama.) Oj leži, leži njivica, Z drobne) pšenice) obsejana; Na njivi ženja desgt ženjic, Desgt ženjic, desgt sestric. 5 Edenajsta je mati poleg b’la, Da je Marija mimo šla Ino jim je Boga dajala: „Hvaljen b<)di Jezus Kristus No jegovo svgto img!“ 10 Nijedna joj ni odlonala, Ko naj mlajša čer Margetica : „Amen, amen od vekoma, Od vekoma do vekoma!" Marija je sggnpla v svoj svgti žep. 15 Vzgla je svoj perstanj zlat: „Tu ’maš, tu’maš, Margetica, Ti be)š pa z mene) rajžala!" Mati pravi, govori: „„Naj grg, naj grg ma starša či, 20 Ona je uže bolj pri pamgti." “ Marija pravi govori: „Kaj je le desgtega, Vse mora v desgtine) iti." Potle je šla mati kruha peč, 25 Npter je dejala perstanj zlat. Okol, no okol ga je oblamala, Na sredi Margetici hranila. „Tu 'maš, tu 'maš, Margetica, Ko be)š od mene rajžala." 30 „„Jaz ne be)m jgdlg,, pila vgč, Pod vašo strehe) spala vgč. Tude ne bpste videli moje smerti, Jaz pa pri vaši stala bgm."" 314. Zapisal O. Caf. — le GO. U. 114—115. 360 I. Pripovedne pesmi 315, 316. 315 . (Iz Frama.) Leži, leži polje, Polje široko. Prek polja leži cesta, Cesta uglajena. 5 Za cest^ leži njiva, Njiva zelena, Na njivi je uže usejana Pšenica rumena. Ko je pšenica zorila, 10 Ženjicg je dobila: Dvanajnst ženjic, Dvanajnst sestric. Mimo pa Marija grg, No jim je Boga davala. 15 Nijedna ji odlonala ni, Ko naj si mlajša sestrica, Naj si mlajša sestrica, Z imenom Getica. Marija tako govori: 20 „Le poidi z mano, Getica ti! Tl si mi Boga odlonala, Bqš na vžčno polonana!" Ura je uže šla na desgt, Prišla je mati k ženjicam glgt. 25 „Kde pa mi mlajša čerka je, Da je nič videt ni?“ Mati je močno žalostna, Ko ne ve, ko sg Getici godi. Geta sg z Marija veseli, 30 No na večno Jezusa česti; Geta sg z Marija veseli, No na večno Jezusa česti. „Lansko leto sem se oženil . 44 316 . (Iz rogaške okolice.) Lani sem se jez oženo, Jedno pridno sem dobil. Letos mi je žena vmerla, Sam Bog mi jo je vzel. 5 Drujga mi ni zapustila, Ce no dete majheno: Kruha še ne more jesti, Ziska mu nišer ne da. Kaj je meni zdaj začeti! 10 Meni je za scagati, Le-to dete na roke vzeti In po sveti rajžati. — Šou bom gor na žegnan britof, Bom poklekno na njen grob: 15 „Vstani, vstani, žena moja, Najno dete več ne spi!“ 315. Zapisal O. Caf; pela Pečariča. — Iz GO. II. 107 — 108. 316. Zapisal Mih. Lendovšek (Rogački). — Iz Slov. Glasnika X. (1864) 159. — Ta pesem je pač najbolj znana po Slovenskem, kar dokazuje veliko število njenih zapisov. I. Pripovedne pesmi 317, 318. 361 „„Kou bom jez zdaj gor vstala, De me zemlja dol tisi? Jez ne bom prej gor ustala, 20 Dokler ne bo sodni den. Jedi, jedi, moj mož, domou, Najno dete sladko spi: Marija mu je ziska dala, Usmilen Jezus na strani stoji. ““ 317 . (0(1 Kapel pri Brežicah.) Lani sem se jaz oženo, Mlado ženko sem dobiv. Letos pa mi je umrla, Večni Bog jo k sebi vzev. 5 Druga ni mi zapustila, Ko eno majhno detetce: Kruhka mi ne more jesti, Zizka mu pa nimam dat. Kaj je meni za storiti? 10 Meni je za scagati, Majhno dete v roke vzeti, Ž njim po sveti rajžati. — Jaz bom šo na žegnan britof In poklekno bom na grob: 15 „Vstan se gori, ljuba žena! Majhno detetce ne spi.“ ,,„Ko bi jaz se gori vstala, Ker me zemlja dol tisi! Ko bi mu jaz zizka dala, 20 Moje truplo že trohni! Ljub moj mož,le pojdikdomi, Majhno detetce že spi: Marija mu je zizka dala, Angeljci zazibali. ““ 318 . (Iz šmarskega okraja na Staj.) „ Lansko leto sem se oženil, Bolje blo, da b se nkolj ne bil! Letos mi je žena vmerla, Večni Bog mi jo je vzel. 5 Druga mi ni zapustila, Ko no majhno detetce, Ki ne more kruha jesti, Mamca šla pa j v temni grob. Kaj je meni za storiti, 10 Meni je za scagati, Beraško palco v roke vzeti Pa po svetu rajžati!" — Mož je šel na žegnan britof Tam pokljeknil je dolj na grob: 15 „Vstani gori, žena moja, Najno dete več ne.spi!“ 317. Zapisal Ivan Žmavc. — Iz Kovačičeve rokopisne zbirke. 318. Zapisala Mar. S tok las. — Iz njenega rokopisa, ki ga hranim jaz (str. 14—15). 362 I. Pripovedne pesmi 319, 320. „„Kak pa bom jaz gori vstala, Ker me zemlja dolj tišči ? Jazpane bom prej gor vstala, 20 Kedar pride sodnji dan. Moj mož, le idi damo, Ker najno deklje sladko spi : Ker Marija mu j jesti dala, Vsmiljen Jezus ziblje ga.““ 319 . (Iz Frama.) Lani sem sg oženil. Si mladg ženQ vzgl, Letos mi je umerla Sam Bog mi jQ je vzgl. 5 Vsej mi druga ni pustila, Ko li detg majceno. Kruha še ne more jesti, Zizka mu niše ne da. Zdaj bQm pak šel h grobom, 10 Ta h grobom posvgčenim, Na grob bgm si poklgkngil, Dol na grob posvgčeni: „Vstani sg, žena moja, Najno detg nič ne spi.“ 15 „ „0 le poidi,moj mož,domu, Najno detg sladko spi: Marija mu je zizka dala, Jezus pa pri njem stoji. ““ Kaj je meni zdaj začeti? 20 Meni je le obupati, Detg si na rqke vzgti, No po svetu hoditi. Nijedna postel al’ blazina Mi še tako mehka ni, 25 Ko sq materne rgkg, Ko mi detg na njih spi. 320 . (Od Ormoža.) Lani sem se oženiu, Enu mladu sem si vzeu, Letos pa mi je vumrla, Večni Bog si ju je vzeu. 5 Nikaj drugo ne pistila: Eno dete maličko, Kero kruha jesti nemre, Nadojit ga nema što. Jas pa grem zdaj na ti brutiv, 10 Na ti brutiv žegnani. Tam si hitro doj pokleknem Na ti grobek zeleni. 319. Zapisal 0. Caf. — Is GO. II. 133. Vsak drugi verz se v petju ponavlja. 320. Zapisal Ferd. Plohl. — Iz Slov. Glasnika l. 1868. str. 194. I. Pripovedne pesmi 321, 322. 363 „ Stani, stani, liiba moja, Da mi dete nadojiš!" 15 „„Nemrem, nemrem tigorstati, Da me zemla doj tišči. Idi, idi proti domi, Zaj ti dete sladko spi : Marija ga nadojila, 20 Jezus ga zazibu sam.““ 321 . (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Lanjsko leto sem se ženil, Mladu ženku sem si vzel, Letos pa mi je vumerla, Sam Bog si ju k sebi vzel. 5 Niš mi drugo ne pustila, Jedno mlado detece, Koje kruha jesti nemre, Ne dojit ga nema gdo. Ja pa grem zdaj na ti brutiv, 10 Na ti grobek zeleni: „Stani, stani, luba moja, Da mi dete nadojiš." „„Nemrem, nemrem ti gor stati, Da me zemla dol tišči. 15 Predi ne bom gori stala, Neg na sodnji strašni dan. Te si bodem gori stala, I na sodbu rajžala. Idi, idi proti domu, 20 Zaj ti dete sladko spi, Marija ga nadojila Jezuš ga zazibal sam.““ Mož mi hitro k domu teče, Dete najde sladko speč; 25 Marija ga nadojila, Jezuš ga zazibal sam. 322 . (Iz Marije Bistrice v hrv. Zagorju.) Lani sem se ja oženil, Jeden mladu deklu vzel. Ženka mi je ma vumrla, Sineka ostavila. 5 Jaj si meni, oj tužnomu! Kaj bom vezda ja počel? „Primi si ga v naručaje, Nosi ga k Mariji! Marija ga oj naj daja, 10 I lepo ga povija. * 321. Zapisal Rik. Ferd. Plohl (Herdvigov).— Iz njegove zbirke HNP. III. 74—75. 322. Zapisal Fr. Š. Kuhač. — Iz njegove zbirke I., št. 143, kjer se nahaja tudi melodija. 364 I. Pripovedne pesmi 323, 324. 323 . (Iz Junske doline.) Vlansko leto sem se ženit, Ano mlado ženo sem si vzet. Letaš mi pa je že vmerla, Sam ne vem, kaj bi začet. 5 Nič druzga mi ni zapustila, Koker dete prav mlado, Kruhka še ne more jesti, Podojit’ ga nema gdo. »Pejte, pejte, očka, kjekej, 10 Pejte na žegnan britof ta, Lubo mater tam zakličte, De nej gre dete podojit. “ Oča mater tam zakliče. Kaj mati pravi, govori: 15 „Jes ne morem nič vstati, Me černa zemla dot tišči. Pejte, pejte, očka, domo, Sej že dete sladko spi, Marija ga je povila, 20 Angel ga pa zazibuje/ Perletela sta dva bela go- lobča, Dva nebeška angelna, Sta vzela mlado detece, Nesla ga v britof žegnani. 25 Sta vzela mlado detece, Nesla ga v britof žegnani, V britof žegnani k materi, Ki v černi zemli tam leži. 324 . (Iz Ljubljane.) Sim lani bil oženil se, Sim mlado deklico dobil; Pa letos mi umrla je, O Bog, kaj bom pa zdaj počel! 5 Pustila druziga mi ni, Kakor v zibeli sinčika, Pa mladi sinček joka se, Ga podojiti nima kdo. „Počaki, mladi sinček moj: 10 Brž ko se beli dan stori, Pojdem na britof žegnani, De mat’ te pride, podoji/ Brž ko se beli dan stori, Ide na britof žegnani. 15 Iz groba mati govori: „Moj mož, domu pojdi vesel: Marija ga bo dojila, In anjevec bo zibal ga.“ 323. Neznanega zapisovalca. — Iz MB. 191. 324. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. I. Pripovedne pesmi 325. 326. 365 325 . (Iz Motnika.) Lansko leto sem se vženil, Prav eno mlado sem dobil, Letos pa je že umerla, Sam Bog ve, kaj bom začel. 5 Nič druzga mi ni zapustila, Kot en’ dete prav mlado, Ki kruha jest’ ne more, Podojit ga nima kdo. „Čakaj, dete moje, 10 Da se beli dan stori, Pojdem gor na žegnan britof, Tvojo mati klicati.“ — „Ženka moja, gor vstani, Pojdi dete podoit, 15 Ko kruha jest ne more, Podojit ga nima kdo.“ „„Jez ne morem gor vstati, Ko me zemlja dolj tisi; Večni Bog me je obsodil, 20 Da morem bitdosodniga dne. Mož moj, le domu pojdi, Tvojo dete sladko spi: Marija ga je pddojila, Angelci zazibali.““ 326 . (Iz Doba na Gorenjskem.) „Lansko leto sem se oženil, Prav ’no mlado sem dobil, Letos mi je pa umerla, Sam Bog večni jo je vzel. 5 Mi ni druzga zapustila, Ko eno dete prav mlado: Kruha jesti še ne more, Podojit ga nima kdo.“ Mož je bil prav urno tekel 10 Na ta britof žegnani, Hitro doli je pokleknil, Tje na njen grob velbani: „Ljuba žena, domu pojdi, Kjer te čaka dragi mož, 15 Da boš dete podojila, Da ga zazibala boš/ „„Moj mož, moj mož, domu pojdi, Tvoje dete sladko spi: Marija ga je podojila, 20 Jezus ga zazibal je.““ 325. Zapisal Fr. Sajevec. — Iz njegovega rokopisa (str. 18 — 19), ki ga hrani Matica. 326. Zapisal Ivan Rahne. — Iz njegovega rokopisa (str. 4 — 5), ki ga hranim jaz. 366 I. Pripovedne pesmi 327, 328, 329. 327 . (Iz Hotavelj v poljanski dolini.) Vlansko leto sem se oženil, Eno mlado sem dobil; Letos pa mi je umrla, Sam Bog večni jo je vzel. 5 Ni mi druzga zapustila, Kakor eno mlado deklico, Ki še kruha jest ne more, Nimam s čim je zatulit. Šel bom gor na britof že- gnan: 10 „Ženka, hitro gori vstani, Pojd mi deklico tulit’!“ „„Jaz ne morem gori vstati, Ker me zemlja tak teži. Mož, le hitro domov pojdi, 15 Deklica že sladko spi: Jo je Marija zatulila, Zibal jo je Jezus sam.““ 328 . (Iz Ilirske Bistrice.) Lani sem se bil oženil. Efto lepo sem si zbral. Letos mi je že umrla, Druzga mi ni zapustila. 5 Kakor detice mlado, Ker ne more kruha jesti, Podojit ga nima kdo. Zdaj bom šel gor na britof, Na ta britof žegnani, 10 In bom dol pokleknil Na ta grobek zeleni: „Ljuba žena, vstani gori, Pojdi dete podojit." „„Jaz ne morem,“ “ žena reče, 15 „„Gori vstati, Mene črna zemlja dol tiši. Ljubi moj mož, le pojdi damu, Tvoje dete trdno spi. Marija ga je podojila, 20 Usmiljen Jezus ga zazibal 329 . (Iz Starega trga pri Ložu.) Lanjsko leto sem se oženil, Letos mi je pa že umerla, Eno mlado sem si izbral, Kam se bom sromak podal! 327. Zapisal Sv. (L.) Pintar. — lz njegovega rokopisa (str. 1), ki ga hranim jaz. 328. Zapisal Feliks Majer. — Iz njegovega rokopisa, ki ga imam jaz. 329. Zapisal Anton Štritof. — Iz njegovega rokopisa, ki ga imam jaz. I. Pripovedne pesmi 330, 331. 367 5 Druzga mi ni nič pustila, Kakor dete prav mlado: Kruha še ne more jesti, Podojit ga nima kdo. Druzga mi ni nič storiti, 10 Kot na žegnan britof it’. „Žena moja, vstani, vstani, Pojdi dete podojit." „ „Jaz ne morem gori vstati, Ker me zemlja dol tišči. 15 Moja hiša je zabita Zgoraj, zdolaj, na vogleh, In pri nogah in pri glavi Ino še na vseh straneh. Pojdi domov, ljubi mož moj, 20 Tvoje dete terdno spi: Saj Marija ga dojila, Angelj pa zazibal ti. “ “ 330 . (Iz ribniške okolice na Kranjskem.) „Lani sem se bil oženil, Sem bil lepo mlado vzel. Letos mi je žena vmrla, Kaj bom sromak zdaj počel P, 5 Mlad’ga sinka m’ je pustila, Kaj bom sromak zdaj počel? Moja hiša je zabita Od vseh štirih strani. Zdaj grem pa na žegnan bri to f 10 Mojo ženo gor’ budit: „Ljuba žena! vstani gori, Da mi sinka podojiš." „„Jaz ne morem gori vstati, Me črna zemlja dol’ tišči. 15 Ljubi mož, le pojdi domu, Sinek je vže podojen: Marija ga je podojila Angelj ga zazibal. ““ 331 . (Iz Št. Vida pri Sitičiiii.) Lansko let’ sem še oženil, Svojo dekle k seb’ uzel, Letos mi je pa že umerla, Sami Bog mi jo je vzel. 5 Pa nič druzga m’ ni pustila Ko to dete premlado, Kruha še ne more jesti In dojit’ ga nima kdo. Jez pa pojdem tje na britof, 10 Tje na britof žegnani, In bom tamkaj dol pokleknil Na ta grobek zeleni. 330. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim: jaz. Verz 7—8 spada očividno za verz 14. 331. Zapisal IgnacijŠtepec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. 368 I. Pripovedne pesmi 332, 333. „ Ljuba žena, vstani gori, Da mi dete podojiš!" 15 „„Jaz ne morem gor ustati, Ker me zemlja dol tisi. Ljubi mož, le pojdi domu Tvoje dete sladko spi: Ga Marija podojila, 20 Svet Jožef zazibal ga.““ 332 . (Iz Žužemberka.) Lansko leto sem se oženil, Eno mlado sem dobil, Letos mi je pa vmrla, Sam Bog večni mi jo je vzel. 5 Druz’ga mi ni nič pustila Ko eno dete prav mlado, Kruhka še ne more jesti, Podojit’ ga nima kdo. „Dete mlado, le počakaj, 10 Da se stori beli dan, Jaz pa pojdem tje na britof, Kjer moja žena leži/ — „Ljuba žena, vstani gori, Da mi dete podojiš." 15 „„Kako bom jaz vstala gori, Ker me zemlja dol tisi! Ljubi mož, le pojdi ti domu, Dete že prav sladko spi: Ljubi Jezus ga zaziblje, 20 Marija pa ga podoji. Pred ne bomo gor’ vstali, Ko na ta strašni sodni dan: Bomo Bogu rajtengo dajali, Večnemu gospod Bogu.““ 333 . (Z Grahova na Tolminskem.) Lanjsko leto sem se oženil, Prav ’no mlado sem vzel, Letos mi je že vmrla, Sam Bog večni mi jo je vzel. 5 Nič drugega mi ni zapustila, Kakor dete majčkino: Kruha mi jest’ ne more, Podojit ga nema kdo. Čakaj, čakaj, dete moje, 10 De se beli dan stori: Te ponesem tje na britof, Kjer tvoja mat’ leži. „Vstani, vstani, mati moja, De ti dete podojiš!" 15 „,,Kako bom gori vstala, Ker me zemlja dol tišči! Nesi, nesi dete moje O le tje damov, Tam je bo sam Jezus zibal 20 In Marija podojila!““ 332. Zapisal Fr. (Radi voj) P oz ni k. — Iz NB. 144. 333. Zapisal Anton Crv. — Iz njegovega rokopisa, Iti ga hranim jaz (A. XIX.). I. Pripovedne pesmi 334, 335. 369 334 . (Izpod Melec na Tolminskem.) Lanska lita sein se aženu, Lipa mlada sem uziew; Lltas pa m je že umrla Sam Buh vlčni je je uzievv. 5 Druzga mi ni neč pustila, Ki na mlada dltice; Kruhica ji nimam dati, Padajit je nimam ki. „Mowči, rnowči, dlte maje! 10 Se ta bili dan nardi, Te panesem čie na britaf, Cie, čer taje mat leži." — „Wstani, vvstani, žena maje, Jin padaj ta dltice!“ — 15 „„Jest ne muorem gare wstati, Ker me črna zemle dal tisi! Marija divica te ba dajila Jin mili Jiezus te zibaw bu6!“ “ 335 . (S Tolminskega.) Cujte, lani sem se oženil, Ravno lepo sem uzel, Letos mi je pa umrla, Sam Bog večni jo je vzel. 5 Druz’ga ni na svet pustila, Kakor mlado detice; Kruha mi ne more jesti, In dojit’ ga nima kdo. — »Molči, molči, moje dete, 10 Ka’r se beli dan nar’di, Pojdeva na žegnan britof Tvojo mater klicati." — „Ljuba žena, gor ustani In podoji tvoje dete." 15 „„Jaz ne morem gor vstati, Ker me zemlja dol tišči. Ljubi ženin, pojdi domu, Tamkej dete sladko spi. Božja mat’ ga bo dojila, 20 Sam Bog večni ga redil. Bog daj tebi lahko noč, Meni pa nebeško luč!““ 334. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga imam jaz. 335. Zapisal A. Pegan. — Iz njegovega rokopisa (str. 4— S), ki ga hrani Matica. 24 370 I. Pripovedne pesmi 336, 337. 336 . (Iz Ipnve.) Kaj je lepšega na svetu, Kakor so črne oči? Take je imela moja ljub’ca, Pri nji so kratke noči. 5 Lani sem se bil oženil, Eno ledik sem bil vzel; Letos mi je pa vmrla, Kaj bom revež zdaj počel? Druz’ga m’ ni na svet’ pustila, 10 Kakor dete premlado: Kruha mi ne more jesti, In dojit ga nima kdo. Šel bom tje na žegnan britof, Tje na moje ranče grob: 15 „Ljuba žena, gor vstani, Da mi dete podojiš !“ „„Jaz ne morem gor vstati, Ker me zemlja dol tišči; Teci, teci, hitro beži, 20 Tvoje dete sladko spi: Jezus sam ga tebi ziblje In Marija ga doji!““ Žena na porodu umrje. 337 . (Iz Frama.) „Vsej je dnes leto minilo, Kar srna mija vkupe dana, Ti moj mqž, jaz tvoja žena, Vsej sma vkupe zarečena!" 5 Eno detg se je rodilo, V plenice ga je povila, V plenice ga je povila No v zibkg položila. „Meni s§ smili mojo dete, 10 Ker ga moram zapustiti, Ker ga moram zapustiti, S tega sveta slovo vzgti. Zdaj pa moram jaz zahvaliti Svojega starega očeta, 15 Ki sq mene vezrgdili, Tako lepo podučili. Zdaj še moram jaz zahvaliti Svoj q ljubQ starg mater, Ker sq mene vezr§dili, 20 Tako lepo podučili. Zdaj še moram jaz zahvaliti Svojega mladega m^ža, Ko je meni tako lepo stregel V moji zadnji postelji. 336. Zapisal A. Pegan. — Iz njegovega rokopisa (str. 160 — 161), ki ga hrani Matica. 337. Zapisal O. Caf. — lz CO. II. 143. I. Pripovedne pesmi 338. 371 25 Zdaj vas moram zapustiti, No vse angelske pesmi, S tega sveta slovo vzgti: Kar bpjp tam lčpo peli, Vse orgle no trQbente 30 No bpmo Boga čgstili." Živa pokopana rodi dete. 338 . (Kranjska.) Lepa kranjska žena Težak porod je imčla; Na porodu je omedlela, Na porodu je omedlela. 5 Hitro so jo pokopali, Doli vsi so pokleknili, In molitve so molili, In molitve so molili. Proti dom’ so se vernili; 10 Otroc’očet’ naprot’pritekli: „Oh kak’ smo lačni !“ njemu rčkli, „Oh kak’ smo lačni!“ njemu rekli. „„Pojte mater’ kruha prosit, Ona ga je pred dajala; 15 Naj bo tud’ zdaj ga dala, Naj bo tud’ zdaj ga dala!“ — Kaj so otroci ti storili? Na pokopališe so šli, De bi novi grobek našli, 20 De bi novi grobek našli. Kadar so oni ga našli, Dol’ so pokleknili, Molitev za mater molili, Molitev za mater molili. 25 Mater v grobu so prosili; Al’ mati v grobu lepo poje, Ziblje ljubo dete svoje, Ziblje ljubo dete svoje: „Nad zemljo sim te nosila, 30 Pod zemljo sim te rodila; S kom te bom li zdaj živila ? S kom te bom li zdaj živila ? Rada bi te Tla poviti, Al pretesna je ta hiška, 35 Od vsih plati mene stiska, Od vsih plati mene stiska. Tud’ mi je malo preniska, Znosam moram jo podperat’, Z ustmi moram jo podjimat’, 40 Z ustmi moram jo podjimat’." Dam otroci berš so tekli: „Oh oče! mati v grobu poje lno ziblje dete svčje, Ino ziblje dete svoje.' 45 Komaj oče to zasliši, Gre sosede hitro klicat, De b’ mu ženo šli odkopat, De b’ mu ženo šli odkdpat. Šli so njeni grob odkopat, 50 N&jdli jo še mdlo dihat’, 338. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. IV. 74 — 77. 24* 372 I. Pripovedne pesmi 339. V krilcu dete jo deržati, V krilcu dete jo deržati. „Žena, vstani! te čem pžljat’, Dete sem li daj mi sv6je, 55 De ga objame rame moje, De ga objame rame moje !“ Srečno so se dam vernili, Veliko let-še vkup živeli; Zmeraj od Boga srečo imeli, 60 Zmeraj od Boga srečo imeli. 339 . (Dolenjska.) Ena lepa kranjska žena Težek porod je imela, Na porodu omedlela, Na porodu omedlela. 5 Hitro so jo pokopali, Doli vsi so pokleknili In molitve so molili, In molitve so molili. Proti dom so se vrnili, 10 Otroci očetu naprot pritekli: „Oh kako smo lačni!" njemu rekli, „Oh kako smo lačni!" njemu rekli. „ „Pojte mater kruha prosit; Ona ga je pred dajala, 15 Naj ga bo tud’ zdaj vam dala. Naj ga bo tud’ zdaj vam dala." “ Kaj so otroci ti storili? Na žegnan britof tje so tekli, Da bi novi grob tam našli; 20 Da bi novi grob tam našli. Kader novi grob so našli, Doli vsi so pokleknili, Molitev za mater so molili, Molitev za mater so molili. 25 Mater v grobu so prosili. Mati pa v grobu lepo poje, Ziblje ljubo dete svoje, Ziblje ljubo dete svoje: „Nad zemljo sem te nosila, 30 Pod zemljo sem te rodila, S čim te bom li zdaj živila, S čim te bom li zdaj živila? Bada bi te htla poviti, Al pretesna je ta hiška, 35 Odi vseh strani me stiska, Odi vseh strani me stiska. Tudi mi malo je prenizka, S čelom moram jo podpirat, Z ustmi moram jo podje- mat’.“ 40 Z ustmi moram jo podje- mat’, 339. Zapisal J. Jurčič. — Iz njegovega, v Mariboru izdanega Glasnika (l. 1869.) str. 18 — 19. Ta zapis kaže toliko skladnosti s spredaj stoječim, da je skoraj dvojiti, je-li poseben zapis in ne samo nova redakcija. Prim. tudi Sušila Mor. nar. pisne, 2. izd. št. 93; tudi v češki pesmi odkopljejo ženo, a ona živi še samo štiri leta, v petem se vrne v grob. I. Pripovedne pesmi 340. 373 Donni otroci brž so tekli: „Oh oče, mati v grobu poje, Ino ziblje dete svoje, Ino ziblje dete svoje.“ 45 Komaj oče to zasliši, Gre sosede hitro klicat, De bi mu ženo šli odkopat, De bi mu ženo šli odkopat. Ko so grob njen odkopali, 50 Zadnjič mati je dihnila, V krilci dete je držala, Mrtvo dete je držala. 340 . (Iz Frama.) Preuboga porodna žena Celi teden sg je trudila: ^Preljubo moje druže! NajverlejšQ sukng, 5 Ko sem jg> tedaj imela, Keda sem nevesta bila, In nesem imela pred ne potle, Ko da sem nevšsta bila: Nesi jQ vbogaimg 10 Na ljube svgte Višarje K ljubi devici Mariji, Da bi meni le boljše bilo, Da bi meni le pomagalo!" Nič ji ni boljše bilo, 15 Nič ji ni pomagalo. — „0 preljubo moje druže! Najlčpše krilo, Ko sem je tedaj imela, Keda sem nevesta bila, 20 In nčsem imela pred ne potlč, Ko da sem nevesta bila: Nesi je vbogaimg Na ljube svgte Višarje K ljubi devici Mariji, 25 Da bi meni le boljše bilo, Da bi meni le pomagalo!" Nič ji ni boljše bilo, Nič ji ni pomagalo. — „Preljubo moje druže! 30 Najlepše rokavce, Ko sem jih tedaj imela, Keda sem nevesta bila, In nesem imela pred ne potle, Ko da sem nevčsta bila: 35 Nesi jih vbogaimg Na ljube svgte Višarje K ljubi devici Mariji, Da bi meni le boljše bilo, Da bi meni le pomagalo!“ 40 Nič ji ni boljše bilo, Nič ji ni pomagalo. — „Preljubo moje druže! Najlepše črevlje, Ko sem jih tedaj imela, 45 Keda sem nevesta bila, In nesem imčla pred ne potle, Ko da sem nevesta bila: Nesi je vbogaimg Na ljube svgte Višarje 50 K ljubi devici Mariji, Da bi meni le boljše bilo, Da bi meni le pomagalo! “ Nič ji ni boljše bilo, Nič ji ni pomagalo. — 55 „Preljubo moje družg! Najlčpše trake, 340. Zapisal O. Caf; pela Marinka Babnica. — Iz CO. III. 24—25 374 I. Pripovedne pesmi 341. Ko sem je na glavi imela, Ko sem nevesta bila, In nesem imela pršd ne potlč, 60 Ko da sem nevesta bila: Nesi je vbogaimg Na ljube svgte Višarje K ljubi devici Mariji, Da bi meni le boljše bilo, 65 Da bi meni le pomagalo!“ Nič ji ni boljše bilo, Nič ji ni pomagalo. „ Preljubo moje družg, Zdaj mg pa razrčžite!" 70 „ »Rajši ko bi tg razrezali, Te živg pokopamo!““ ŽivQ sq pokopali, ŽivQ sq pokopali. Šel je mežnar večno luč zvo¬ niti, v 7 75 Zena uže v grobu joče. Šel je mežnar juternice zvonit Žena uže v grobu pela: „Le tuj no haj, moj sinek, Moje poslednje dčtg!" 80 Grobič sq odperli, No sinka od nje vzgli. Tri dni še je živela, Na četverti den je umerla. Le sq jg drugoč pokopali 85 Ngter v černg zemljg, Ona je v nebesa prišla, Je Boga čestila. Sirote zapuščene. 341 . (Iz Frama.) „0 le ti žena zakonska, V Jereninski fari si rojena, Si rojena no keršena, Zdaj si pa uže izpovedana 5 No na smert pripravljena !“ K njej pride njeni brat. „Hole, hole, moji brat, Bodi ti oča mojih otrok, Mojih otrok, ubogih sirot!" 10 Potem pa pride Marija, a Le hole, hole, Marija, Bodi ti mati mojih otrok, Mojih otrok, ubogih sirot!“ „Le hole, hole, moji brat, 15 Kda bQš tl svojim dal nov gvant, Daj, daj še mojim kaj sta¬ rega; Kda bgš ti svojim dal bčlega kruha jest, Daj, daj še mojim kaj zmes¬ nega; Kda bgš ti svojim dal vina pit, 341. Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 116 — 117. Pri besedi ušiti je pri¬ pisano, da pomenja biti, schlagen. I. Pripovedne pesmi 342, 343. 375 20 Daj, daj še mojim kaj merzle vode. Kda bgš ti svojim postlal gor na klqp, Postelji še mojim koj pod klpp!“ Mati je začgla umirati, Otroci pa milo jokati. 25 Potem pa pride njeni brat Z eno strašnp šibico, Začel je otroke ušiti. „Holete, holete, oča naš, Kaj nas bpte uže tepli vi?“ 342 . (Iz celjske okclice.) Žena, žena Zakonjška, Zpoviedana, obhajena, Zpoviedana, obhajena, Nikdar več gor ne vstajena! 5 „Le prid, le pridi, ljub moj brat! Kaj ti mam jaz poviedat: Bodi ti voča mojih otrok — Mojih otrok, vbogih sirot. Da oš ti dav svojim kruha — 10 Dav svojim kruha bejlega, Daj ti mojim zmesnega. Da oš ti dav svojim vinca, Dav svojim vinca zrelega, Daj mojim friške vodice. 15 Da oš dav svojim pražni gvant, Daj ti mojim hodničnega."— Voča, voča na stran stoji, Se z ojstroj šiboj nam grozi. „Nikarte, nikar, voča vi! 20 Našo smilenje že v grobi leži." 343 . (Iz Cerovca.) Kaj pa mi to more biti, Malo dete jokati P Kaj prespati nemrem jaz? 5 Jaz si zjutra rano stanem, Kaj tako dolgo si prečujem Grem na brutif žegnani; 342. Zapisal St. Vraz (?). — Iz NPI. 135 — 136, kjer je v v. 15. tiskano po pomoti prašni (za pražnji). 343. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. Z. 58 (164), kjer je pozneje brutif popravljeno v britof.—■ Vnovič jo je Vraz prepisal v VO. I. 19, a s temi 376 I. Pripovedne pesmi 344. Tam pa druga nič ne vidim, Kak grobe prekopane. Jaz pa druga nič ne vidim, 10 Kak grobe prekopane; Tam pa malga sinka čujem, Ki si matere budi': „Gde so, mati, vaše prsi, Kaj sem se jih vživa ne, 15 Kaj sem se jih jaz ne vživa, Neti si jih več ne bom!“ „ »Naj me, naj me, mojo dete! Mojo dete, mali sin! Pusti mene tu ležati, 20 V črnoj zemlji prhneti. Pusti mene tu ležati, V črnoj zemlji prahneti: To do meli drobni črvje, Drobni črvje hranico. 25 Jaz ti ne morem več stati, Tebe ne več hraniti: Jaz sem te Bogi zročila No dobrim prijatelom.“ “ Hilda mačeha. 344 . (Iz Frama.) Preuboga porodna žena, Preuboga porodna žena Celi teden s§ je trudila, ' Od nedelje do nedelje, o Od nedelje do nedelje, Precčli ubogi teden Sem no taj po hiši hodila, Lepo Boga prosila, Lepo Boga prosila, 10 Da bi le srgčno rodila. Dva slneka rodila, Dva sineka rodila, Da je uže v porodu umerla, Da je uže v porodu umerla. 15 Oča sg je hitel ženit, Oča sg je hitel ženit: Pri mizi je bla sedmina, Pri dverah uže gostija. Ta sineka pa sta živela 20 Štiri cele leta, Mačehp za kruha prosila: »Preljuba najuna mama, Preljuba najuna mama! Le dajte nama kruha, 25 Mi uže nesma kruha jedla Te štiri cele 16ta.“ Mačehp za kruh prosila: »Preljuba najuna mama, Preljuba najuna mama, 30 Le dajte nama kruha!" Mačeha govorila: „„Kteri hoče kruha jesti, Mora le po svetu lezti!““ Sinka pa sta vzgla pater- nošter, 35 Vzgla sta paternošter, premembami, ne glede na naglasna znamenja: 1 Kaj pa mi] Pa kaj — 2 spati — 3 tako dolgo si] tak dougo — 5 Jaz si] Jaz — 7 pa druga] druga — 8, 10 grobe] grobe vse — 11, 12] No čujem sina malega, * Kak budi si matere — 13 Kde — 14 se] si — lo se jih jaz] si njih ja — 17 mojo — 18 Mojo — 20, 22 zemli — 2B ti ne morem] ne morem ti — 26] Neti te nadajati. 344. Zapisal O. Caf; pela Marinka Bobniča. — Iz GO. III. 21 — 24. I. Pripovedne pesmi 345. 377 Šla sta na žegnani britof. Na materni grob sta po¬ kleknila, Na materni grob sta po¬ kleknila, Mater za kruhec prosila: 40 „Oj preljuba najuna mama, Le pojte, pojte z nama!“ Mati je govorila: „„Ko bim pa jaz šla z vama, Ker imam le mali hiši, 45 Kratki hiši ino izki: S koleni ji podpiram, S koleni ji podpiram, Z ustmi ji pa ljubujem, Z ustmi ji pa ljubujem. 50 Preljuba černa zemlja, Le zdaj sg ti mi odpri, Da bim jaz domu tekla, Da bim dala sinoma kruha, Da bim dala sinoma kru¬ ha ! “ “ — 55 Mati je domu tekla, Je dala sinoma kruha. Pogleda na kaštice, Na kaštice no kletice, Na' kletice no hlevece, 60 Na hlevece, novi hiši. Polne si kašte žita, Polne si kleti vina, Polni hlevi živine, Polna hiša družine: 65 „0 ti nesrgčni oča, Da ne davlješ sinoma kru¬ ha !“ Mati je le nazaj tekla Na toti žegnani britof, Na toti žegnani britof, 70 Na žegnani britof v svoji hiši. Sina sta za nji tekla: „Preljuba najuna mama, O preljuba najuna mama! Naj le grgma z vami!“ 75 „ »Preljuba moja sina, Ko bita le šla z meni, Ko bita le šla z meni, Ko imam le mali hiši, O le kratki ino izki: 80 S koleni ji podpiram, Z ustmi ji pa ljubljujem. O zdaj sg pa le zapri, O le černa mati zemlja, Ino sgničvgč mi ne odpri!““ 345 . (Prekmurska iz železne županije.) Poslušajte da, vsi lfidje, Ka se vam je prigoudilo, Ka se vam je prigoudilo Vu tom vogrskom orsagi! 5 Edna je mati vumrla, Malo je dejte nihala. Eden se oča oženo, Lagojo mačiho pripelo, Ki dejte bije nouč i den, 10 Ki njemi kriiheka ne da — Ki njemi kriiheka ne da, Ki si ne zmisli na Boga. Mačiha se nazaj obrne, Naleje mu skledo vode, 15 V skledo mu dene kamne tri: „Tou ti je jesti, fačuk ti!“ 345. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. IX. 7. Vnovič je prepisana v VO. XVIII. A. 40—44 in v VO. XIV.' 31 b, 33. Ta dva prepisa sta po¬ polnoma enaka ter se od zgorenjega zapisa razlikujeta, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 2, 3 se vam] vam se — 17 skričalo — 21 zvonari — 22) Oj 378 I. Pripovedne pesmi 345. Dejte nemilo zkričalo, Za drago kruhek prosilo. Dejte je komaj čakalo, 20 Ka bi ti bejli denek bio. Dejte si ide k zvonareki: „Dobro utro, zvonarek moj, Hodi; hodi, dragi zvonar, Pokaži mi materin grob, 25 Ki me je težko rodila, Za mene krv prelejala. Komi me je tu nihala? Lagoji mačihi nihala, Ki mene bije nouč i den, 30 Ki meni kriiheka ne da, Ki meni kriiheka ne da, Ki si ne zmisli na Boga.“ Zvonarek zače joukati, Dejte v srci veseliti, 35 Prijao je dejte za rokou, Pelao ga na materin grob. „ Odpri se, črna zemlja ti! Odgouvori, mrtva mati, Ki sem tebe že zgubilo, 40 V liidske roke zpadnolo. Odpri se, žmeten groubič ti, Gde moja mila mati spi! Naj jo primem za rokico, Jedno pustim bar skuzico, 45 Štero mila rouka kušne, 1 mi povej rejci gviišne, Ke do mene veselile, Tužno srce veriistile. Stani, stani, mila mati, 50 Tuge nemrem premagati! K sebi me zagrni, mila, Če gli ti so mrzla krila, — Ki si mi težko rodila, Za mene krv prelejala, 55 Komi si me ti nihala ? Hudoj mačihi ostavila! Ki mene bije nouč i den, Ki meni kriiheka ne dd — Ki meni kriiheka ne da, 60 Ki si ne zmisli na Boga.“ „„Oj dejte, jaz nemrem sta- noti, Nemrem ti kriiheka davati; Jaz sem ti že obsojena, Kama sem si prislužila. 65 Nego idi, dejte moje, Idi va tornanjsko cirkev, Tam si najdeš za mamico — Marijo čisto devico. Ona boude tvoja mati, 70 (Nje se navči poštuvati), Po Jezusi gladne hrani, Po njem i žedne napoji. ““ Gda je cirkev zaglednolo, Žalostno je zakričalo. 75 Marija stoupi s tronouša, Dejte k sebi prigrnovša. Dejteta je dušou i telou Vzela i nesla v svetlo nebou. Dejte se v nebi veseli, 80 Mačiha na dne v pekli gori! Srečno dejte, presrečno je, Štero ne kuša mačihe: Bol meti mater pravo, Kak tak velko srebro — zlato ! dobro iitro, zvonar ti — 24, 36 materni — 29—33 manjka — 40 V] I v . . . padnolo — 52 ti so] so ti — 77 tejlo — 83 Bole meti] Bolje je meti. I. Pripovedne pesmi 346. 379 346 . (Iz Medjimurja.) Nekaj se je pripetilo Vu tem orsagu madjarskem: Jedna mati vumrla, Jedno dete ostavila. 5 Oteč se je oženil, Hudu mačuhu je dobilo. Dete prosilo kruheka, Mačuha ga na kla hitila, Mučno šibom ga harila, 10 S koleni ga je gazila, Nalejala mu zdelicu vodice, Nutri mu dela tri kamence, Rekla mu je: „ Jedj, ako očeš, Pij, kak ti volja." 15 Dete milo plakalo, Komaj beloga dneva čakalo. Kak se je rezdenilo, Išlo je ono zvonaru, Pravomu svojemu kumeku: 20 „Dobro jutro, zvonar moj, Ti si pravi kumek moj, Hodi mi, pokaži me matere grob, Kaj si jaz pem sv6 mater z vat." Zvonar se je prestrašil, 25 Detetu ovak odgovoril: „„Tva mati ti nemre gore stat’, Ni tebi nemre kruheka dat’, Ar ona vre odsujena, Kam si je zaslužila. ““ 30 Dete se na kolena hitilo, Još lepše prosilo: „Hodi mi, pokaži me matere grob, Kaj si jaz pem svo mater zvat.“ Zvonar se milo rezplakal, 35 Dete si je odpeljal. Dete grob zagledalo, Milo je skriknulo: „0 mamica, mamica, ma¬ mica ! Vi na svet ste me pripra¬ vili, 40 Komu ste me ostavili? Ovi prokleti mačuhi, Ka me bije v noč, po dne, Pa mi kruheka ne da: To je moja velka muka." 45 Grobek pak se odpre, Mati ’š črne zemlje reče: „ „ Jaz ti nemam kruheka dat’, Mene ti črvi jedu; Jaz ti tesnu hižu 'mam, 50 Pak te nemrem na stan prijet’. Idi, ti malo detece, Na te mali horvacki orsag, Tam najdeš belo cirkvicu, Nutri majku božju bistričku. 55 Njo si zemi za svo mamicu: Ona te bo nahranila Z vekivečnem kruhekom."" Črna zemlja se dol siplje, Mater nuter pogrne. 60 Dete se milo plakalo, Doklam vreme ovo čakalo; Jako se žalostilo, Doklam se na put spravilo. Dete komaj to dobi, 65 Kaj su ljudi na Bistricu išli, Ono išlo je ž njimi K majki božji bistrički. Dete cirkvu zagledalo, 346. Zapisal M. Valjavec „od nekega romarja, kije šel skozi Varaždin k majki božji bistrički. 11 — Vzeta iz Slov. Glasnika III. (1859) 11 — 12, kjer je {iskana nerazdeljena na verze. Ponatisnil jo je s prav malimi premembami, 380 I. Pripovedne pesmi 347 a. Milo je skriknulo, 70 Na kolena se hitilo, Suzami lice polevalo. Ovak je tugovalo, Proti majki božji zdihavalo. Marija dete zagledala, 75 Stopila doli s tronuša, Dete odnesla vu nebo Bogu na vekšu hvalu. Blažena ona dečeca, Koja poštuju stareše: 80 Lepo srebro in zlato, Jošče lepše materno telo ! Blagoslovljen onaj, Koj se v ruke Mariji da: Marija oče za njega moliti, 85 Vu nebo ga pustiti! 347 . (Iz ljutomerske okolice.) a. liedakcija I. Poslušajte da, vsi ljudje, Kaj se zgodilo v Zagorskem! Ena mati je umrla, Malo detece pustila. 5 Oče pa se oženia, Prehudo mačoho si vzea. Eno prehudo mačoho, Eno prehmanjo matere. Dete za kruhec jo prosi, 10 Al kaj pa ona ž njim včini? Na zemljico ga hitila No na zemljici ga zbila, Na zemljici ga je zbila No kruheca mu ne dala. 15 V skledo vleje mrzle vode, Pred njo dene dva kamniča. Ob tem je ne moglo živet, Namilo se zajokalo. Ono prosilo Bogeca, 20 Kaj včakalo b’ se belga dne. Ono zvonarja šlo budit. „Stani, stani, ljubi zvonar! Stani, stani, ljubi zvonar! a isto opomnjo, kakor jo ima Valjavec, neki Jožef Petrovič v „ Cerkveni prilogi“ k „8lov. Gospodarju“ 1889, str. 43. 347. Zapisal St. Vraz. — Redakcija. I. je vzeta iz V O. XIX. S. 10 {116). Tam je kasneje s svinčnikom popravljeno to-le: 2 Zagorskem] Madžarskem — 6 .Prehudo] hudo — 7 prehudo] hudo — 8 prehmanjo] hmanjo — 12] Na zemljici ga šibrala — 13 zbila] šibrala — 14] No mu ne dala kruheca. Pri tem zapisu se. nahaja tudi ta-le načrt melodije {prim. Kuhač III., št. 813, kjer pravi, da jo ima „iz Kranjske 11 ; on ima v 2. verzu „z Zagorskem"): • • 3SČ • • m I. Pripovedne penini 347 6. 381 Pokaži mi materni grob! “ 25 Zvonar začea se jokati, Detece s’ mu v srce smiliti. On jega prime za roko No jega pela na grobje. On jega pela na grobje, 30 Pokaže mu materni grob. Kak matern grob zaglednolo, Premočno je zakričalo: „Odpri se, črna zemljica, No pregovori, mati ma! 35 Komu si me pripravila, Mačohi me ostavila!” ,„Naj me, naj me, dete vbogo, Dete vbogo, dete malo! Idi, idi na božji pot, 40 Ta k manj ki božji bistričkoj: Ona de ti pomagala, Ti svetli raj potalala!““ Detece pa odišlo je Ta k manjki božji bistričkoj. 45 Pred njoj si je pokleknolo, Lepo molilo Bogeca. Ona je s trona stopila No razgrnola zlati plajšč. Detece k seb’ prigrnola, 50 No ga nesla v sveto nebo. Dete s’ v nebesah veseli, Mačoha pa v pekli gori. Kak je lepo srebro, zlato, Še lepše materno telo! b. Redakcija II. Poslušajte da, romari, Kaj se na Madžarskem zgo¬ dilo ! Ena mati je vmrla, Malo detece pustila. 5 Oče pa se je oženia, Hudo mačoho si je vzea, Eno hudo mačoho lno hmanjo matere. Dete za kruhec prosilo, 10 Al kaj je ona včinila? Na zemlico ga hitila, Na zemlico ga šibrala, Nemilo ga je šibrala, Kruheca mu ne dala. 15 V skledo vleje mrzle vode, Pred njega dene tri kamniče. Ob tem ne moglo živeti, Začelo se milo jokati Kasneje je Vraz to pesem še večkrat prepisal, a že prvi prepis se tako razlikuje od prvotnega zapisa, da ga je šteti za popolnoma novo redakcijo, katero objavljam kot redakcijo II. zgoraj pod h. Nahaja se v V O. 1.16. V njem je pozneje popravljeno: 27 Jega] Detece — 32 Nemilo] Premočno. Na koncu tega prepisa je pristavil Vraz to-le opomnjo: „Spomenwsi se onih lepih Ko- pitarevih rečih, gde kaže, da su mesta proštenska za Slovene baš ono što biahu davnim (vethim) Garkom Olgmpia i Evlevsida (Evksvmg [sic!]), gde se Sloveni raznih me.stah kupe, spoznavaju i občivaju, kako su se baš pri olgmpičkih i evlezičkih (!) igrah skupljali, spoznavali i občivali Garci, naputih se i ja jednoč na proštenje u Marije-Lovretu na Medjimursku, da valjda. tamo koga varstnog ilirskog pesnika zatečem, čitajuceg svoje vekovite pesni, ili nalazim kojeg ilirskog Herodota, čitajuceg svoje neumarle dekade i varhu toga prav p>o Tukgdički (!) razplačem. A ja sam imao povod se varhu toga razplakati i naricati, da tamo nišam niti Omira niti Irodota nalazio, samo jedan je- dini slepac je sedio uz jednog dučana, pukom obkolen, te pevao zpomenutu pesan uz hardjave nemačke gusle, tužnim i muklim garlom. O proštenjah i prosincih i o tom slepcu očemo se nekada inde i obširnie razgova.rati.“ V V O. se nahajata še dva prepisa te druge redakcije; prvi je v V O. XVIII. A. str. 26—28 ter se od nje razlikuje, ne glede na naglasna znamenja, 382 I. Pripovedne pesmi 348. No prositi Bogeca, 20 Kaj bi včakalo dne belega. Budit šlo je zvonara: „Stani, stani, zvonar drag’! Stani, stani, zvonar ti, Pokaži grob mi materni!“ 25 Zvonar se začne jokati, Detece se mu v srce smiliti. Jega za roko prime No ga pela na grobje. On jega pela na grobje, 30 Materni grob mu pokaže. Kak materni grob je zagled- nolo, Nemilo je zakričalo: „Odpri se, črna zemlica, No pregovori, mati moja! 35 Komi si me perpravila? Mačohi me ostavila!“ „„Naj me, naj, dete vbogo, Dete vbogo, dete malo ! Idi, idi na božji pot, 40 Na božji pot k manjki bi- stričkoj: Ona de ti pomagala, Ti svetli raj potalala.““ Detece je odišlo K manjki božjoj bistričkoj. 45 Pred njoj si je pokleknolo, Lepo Bogeca molilo. Ona je s trona stopila, Zlati plajšč razgrnola. Dete je k sebi prigrnola, 50 V sveto nebo ga odnesla. Dete v nebesah se veseli, Mačoha pa v pekli gori. Kak je lepo srebro, zlato, Še je lepšo materno telo. 348 . tir Poslušajte, kristjani, Vsi mi stari ino mladi! Izglgd zdaj si vzemite Od prehude mačehe, 5 Kaj s§ je tam prigodilo, Tam v derželi Madjarski. Detece sg je iznebilo Frama.) Svoje ljube matere; Tiisti oča s§ je oženil, 10 Detg hudQ mačehg dobi. Detg rQkice vzdignilo, Mačehg za kruha prosilo „Preljubljena mati moja, v tem: 1 da] da me — 2] Kaj se zgodilo na Madžarskem — 6, 7 mačiho — 9] Eno jezno Madžarko — 9 Dete] Dete je — 11 ga] ga je — 12 zemlico ga] zemlici ga je — 13] Na zemlo ga je hitila — 14 mu ne dala] ne davala — 17 ne] je ne — 18 se milo] namilo — 20 Kaj bi] Bi se — 22 zvonar drag’] dragi zvonar — 24 grob mi] mi grob — 27] Za roko prime detece — 34] Pre¬ govori, moja mamica — 36 Mačihi — 40 bisterčkoj — 46 zamolilo — 48 Zlati] Zlati je — 49 pregernola — 52 Mačiha. Drugi prepis (VO. XIV. a 15) je na¬ pravljen po ravnokar označenem ter se od njega loči samo v tem: 2 na] v — 6, 7 mačoho — 36 Mačehi — 44 božji. 348. Zapisal O. Caf. — Iz GO. II. 129—132. V rokopisni zbirki A. Kovačiča se nahaja ista pesem, a pozna se ji, da je zelo predelana po umetalnem pesniku. Začenja se: Poslušajte me, vi ludje, * Poštene žene in možje, * Od zelo hude mačihe * To pesem v srce vtisnite. * I. Pripovedne pesmi 348. 383 Dajte meni kruheka!" 15 Kaj je storila mačeha, Le ta huda mačeha? Prenesmiljeno ga je tepla, Da je bilo vse kervavo. Detg sg milo jokalo, 20 Na svojg mater je vzmislilo. Detg tgžko dočakalo, Da je prišel beli den. Da je prišel beli den, Detg je k zvonarju šlo, 25 Detg je k zvonarju šlo: „Dobro jutro ti Bog daj! Vstajaj, vstajaj, moj zvonar, Poidi, mi pokaži materni grob!" Začne sg zvonar jokati, 30 Detetu pa odgovarjati: „„Preljubljeno detg moje, Zabstpnj je prošnja tva. Tvoja mati ne more vstati, No ti ne more kruha dat’, 35 Tvoja mati mertva leži No černo zemljp tu gnoji. Ona je uže obsojena, Kam si je zaslužila. Le pusti mi, ti, mertve kosti, 40 Da bg njej pri SQdbi leže!““ Detg se je milo jokalo, Zvonarja lepše še prosilo. „ Vstajaj, vstajaj, moj zvonar, Poidi mi, pokaži materni grob, 45 Da bpm jaz grob zaglgdalo, Serce sg mi bg veselilo.“ Zvonar priime detg za rQkp No ga pelja na materni grob. Detg je grob zaglgdalo, 50 Ah milo je zakričalo: „Odpiraj sg, černa zemlja! Vstajaj sg, mati moja! Na svet si mg porodila, Hitro si mg zapustila 55 Le prehudi mačehi, Ah prehudi mačehi!“ Mati iz groba pregovorila: „„Jaz ti ne morem sg vgč vstat’, Jaz ti ne morem sg vgč vstat’ 60 No ti ne morem kruha dat’.““ — Pregovorila mati mertva, Ker je detg nedolžno bilo. — „ „Preljubljeno detg mojo, Idi taj v zemljp hervatskg, 65 Tam bgš našlo MarijQ, Oj majkp božjQ bistričkg. Tebe bp h sebi pogerncjia, No z večnim kruhom na¬ hranila. ““ Da je mati to izgovorila, 70 Detg Mariji isporgčila, Zaperla sg černa zemlja, Pokrila sg mati mertva. Detg sg je milo jokalo, Sg je na Bistricp podalo. 75 Da je turen zaglgdalo, Milo je zakričalo: „Oj majka božja bistrička, Oglgj sg ti na mg s trona!“ Kaj je storila Marija, 80 Mati božja bistrička? Marija stQpi dol s trona, Vzgla je detg na rpke, Ga je nesla gor v svgti raj, Oča nebeški nam ga daj! 85 Detg sg v nebesih veseli, Mačeha pa v pekli gori. Preljubljeni otroci vi, Da bpte starše ljubili! Kadar ljubite stareše, 90 Tpkrat ljubite Jezusa. Vse miiostivne mačehe, Smrt ljubo mater pokosi, * In malo dete zapusti. * Oče se pa spet oženi, * In dete mačihi zroči itd. Dete ne gre k majki božji bistrički, ampak v bližnjo cerkvico. 384 I. Pripovedne pesmi 349, 3B0. Zdaj ste pa vredne smilenja. Lepo je srebro no zlato, Še lepše je materno telo: 95 Pod svojim serconi t§ nosila, Po smerti t§ je ohranila; Po smerti prišlo v svgti raj, Oča nebeški nam ga daj, O Jezus Kristus nam ga daj, 100 Vsem vernim dušam svgti raj! O majka božja bistrička, Oj bgdi nam smiljena! O mati božja bistrička, Sprosi dušicam svgti raj. 105 Oča nebeški nam ga daj, Jezus Kristus nam ga daj! 349 . (Prekmurska iz saladske županije.) Cerka je molila Boga Na materinom grobišči: „Stante da, mati vi, gori, Ka se nam oča oženo — 5 Ka se nam oča oženo, Lagojo mater pripelo — Lagojo mater pripelo, Nas deco z cejla oboužo — Nas deco z cejla oboužo 10 Gda je tou mater zaroučo — Gda je tou mater zaroučo, Nam je nevolo odloučo! Žalostna deca, žalostna, Šteroj se daje mačiha! 15 Nam se je dala mačiha, Vso nam nevolo načinja — Vso nam nevolo načinja, Svoje čemere obcinja. Kriih nam li peče s pepela, 20 Jesti nam kuha z čemera. Jesti je naše čemer zdaj, Piti pa žvepleno takaj! Gen’te se, mati, v groubi vi, Gda se vam deca dreseli — 25 Gda se vam deca dreseli, Stante da, mati, z grouba vi!“ Sirota Jerica. 350 . (Iz Srednje vasi na Gorenjskem.) „Vstani, vstani, Jerica! „„Cakajte, oj mati vi, Vstani, ženi vole past 5 Da danove odzvoni, Tjekaj v reber zeleno!“ Petelinčki odpojo!““ — 349. Zapisal Št. So Ida tič, „Ilir iz sopranske stolice.“ — Iz VO. I. 22. Vraz jo je tiskal v NPI. 145, a tam piše za o iz končnega il, al povsod 6 in za deca, deco povsod dejca, dejco; vrha tega je izpustil verz 9. in 10. in predrugačil: 22 žvepelno — 23 grobi — 2tj groba. 350. Zapisal M. Valjavec. — Iz „0 vetja slov. naroda“ I. 8 — 11. Po¬ natisnjena je v Novicah X VII. (1859) 172. I. Pripovedne pesmi 350. 385 „Vstani, vstani, Jerica! Vstani,, ženi vole past Tjekaj v reber zeleno!“ 10 Jerica ustala je, Past voličke gnala je Tjdkaj v reber zeleno. „ Pasite, volički, se, Da grem k svoji materi 15 Tje na britof žegnani, Kjer so grobje velbani/ — „ Cerna zemlja, odpri se, Cerna zemlja, matern’ grob! Da vam potožila bom, 20 Svoje serce odkrila bom !“ Zemlja se odperla je, Cerna zemlja, matern grob. Jerica tožila je, Tako govorila je: 25 „Mati, mati, mamica! Pač imam hudo mačeho: Preden še dani zvoni, Petelinčki odpojo, Me pokliče, me zbudi, 30 Moram gnati vole past Tjekaj v reber zeleno. Pri vas pa ležala sim, Da j’ posjalo solnčice Mi na mehko posteljco. — 35 Mati, mati mamica! Pač imam hudo mačeho: Peče mi s pepela kruh, Z drobnim peskom ga soli; In kadar mi reže ga, 40 Vreže mi tak tankiga, Da se vidi skoz njega, Zraven vselej krega me. Vi ste pekli beliga, Rezali debelo ga, 45 Z maslom ste ga mazali, Zraven se mi smejali. — Mati, mati, mamica! Pač 'mam hudo mačeho: Kadar ona češe me, 50 Tak z grebeni sterže me, Da mi teče černa kri. Ko ste vi česali me, Gladko ste česali me, Milo božali ste me. — 55 Mati, mati, mamica! Pač 'mam hudo mačeho: Postijo imam tak terdo, Nikdar ne postelje je, Nikdar ne zrahlja mi je, 60 Devlje v zglavje ternje mi, Devlje v znožje pesek mi. Vi ste mehko dali mi, Vsak ste dan zrahljali mi. Mati, mati, mamica, 65 Biti mi ni več doma!“ Mati govorila je: „Pojdi, Jerica, domu, Zroč’ se milemu Bogu!" „ „Mati, mati, mamica, 70 Biti mi ni več doma! Tu pri vas ostala bom, Tu pri vas ležala bom!““ Leže Jer’ca k materi, Še tako mi govori: 75 „BoIji mati so meriva, Kakor živa mačeha!" Komaj to izgovori, Svojo dušico pusti. Kako je pač to hudo, 80 Oj hudo za vsaciga, K’ nima svoje matere, K’ ima hudo mačeho! 25 a 386 I. Pripovedne pesmi 351. 351 . (Kranjska.) Jer’ca ima hudo mačoho, Hudo, da se smili Bogu! Pa s pepelom kruhek peče In ga s peskom osoli, 5 Pa še tistega obilo ni. „Jerca, ženi volka past Na zeleno gmajnico, Na trošeno travnico.“ To mi Jerca govori: 10 „ „Mežnar,mežnar zvoni dan, Petelinčki naj pojo, Da še mene strah ne bo.““ Mačoha jo prime zdaj, Prime za ’rmene lase: 15 „Kaj, ti dekle garjevo, Boš še meni odgovarjalo ?“ Le pomede ž njo po hiši In po veži, po smetiši. Jerca gnala volka past 20 Na zeleno gmajnico, Na trošeno travnico. Pa prosila je Boga, Da bi prišla volka dva, Da bi snedla vola oba. 25 Prišla koj sta volka dva, Snedla vola sta oba. Jerca šla na žegnan britof, Sem in tje je tekala, Tako Jerca govorila: 30 „Da bi se odperla zemlja, Cerna zemlja, matern grob!“ Se odperla černa zemlja, Cerna zemlja, matern grob. To mi mati govori: 35 „Jerca, gladi mi lase!" To mi Jerca govori: „„Mati, mati, vaša glavca, Vaša glavca čuden duh, Že po sedem let je v zemlji. ““ 40 To mi mati govori: „Jerca, kak’ se ti godi ?“ „„Meni slabo se godi, Imam hudo mačoho, Hudo, da se smil’ Bogu ! 45 Pa s pepelom kruhek peče, Pa ga s peskom osoli, Pa še tistega obilo ni.““ Je še rekla mati ji: „Pojd’ po hladne vode ti.“ 50 Pa se- zemlja je zaperla, Se zaperla vekomaj. Jerca je prinesla vode, Sem ter tje hodila je In tako govorila je: 55 „Odpri, odpri, grob, se ti, Grob se černi ti odpri!" Pa se strila meglica, Megla polna angeljev, Nesla Jerco je v nebo, 60 Se zaperlo je za njo. 351. Zapisal# r. Štrukelj (Jaroslav). — Iz Slov. Glasnika VII. (1861) 35. Opomnja. V Novicah II. (1844) 49 je priobčena iz češčine poslovenjena pesem „Osifelo dite * O pol druhem lete“ (Erben 2 467, Sušil 2 161); poslo¬ venil jo je L. Jeran in pozneje jo je vzprejel Bleiweis v svoje ,,Berilo“ III. str. 58. Ta preloga je postala narodna pesem; zapisal jo je v Suhorju A. Žlogar, v Starem trgu pri Lom A. Štritof, v konjiškem okraju Iv. Naglič (gl. Besednik VII. 44). I. Pripovedne pesmi 352, 353. 387 Sin plačuje mačeho. 352 . (Z meje medjimurske.) Vse se gore ponižajo, Samo ena se zdiguje; Na njoj teče zibeljka, V zibeljki leži Štefan: 5 „Zibli me, zibli, mačoha, Huda prevzela mačoha! Naj ti zrasem vrha velk, Bom ti kupa senjem lep.“ — Štefan zrase vrha velk, 10 Mačohi kupi senjem lep: Mačohi kupi suknjico, Sebi pa kupi sabljico. „ Sedma da si v senčico, No pogledma senjem lep!“ 15 Mačoha gledala suknjico, Štefan pa je gleda sabljico. On pa potegne sabljico, Mačohi odseka glavico; Kam je glavica klončnola, 20 Ta je krvčica šprihnola: „To ti naj bo, to ti naj bo, Moja prevzela mačoha, Na tvojem lepem zibanji, Na tvojem lepem zibanji: 25 Trnjičom si m’ postiljala, S koprivicam’ odevala! To ti naj bo, ma mačoha, Na tvojem lepem zibanji!" Mačeha morilka. 353 . (Od hrvaške meje na Kranjskem.) V raj šetje presveti Mikula. Čudo preveliko, nevestico Pakal zagleda, čudo preve- mlado, liko, Ker joj zmije Černe oči piju, 352. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. 8. 9. (115), kjer se nahaja tudi ta-le načrt melodije (prim. Kuhač IV., .št. 1542): Vraz je tiskal pesem v NPI. 78—79 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja: 1 se gore] gore se — 2] Ena se samo vzdiguje — 3 zi¬ belka — 4] V zibelki leži Štefan mlad — 7 ti] ti ja — 8 ti kupa] ti ja kiipa — 9 zrase] je zraso — 10 kilpo — 11, 12 kupi — 12, 16, 17 sablico — si] mija — 14 No pogledma] Da si pogledama — 15 gleda suknjico — 16 pa jej pa — 17 On pa] Štefan — 19 glava — 21 Ti ti naj bode, naj ti bo — 22 Moja] Huda — 24 zibanji] varvanji — 25] Z ternjičom si mi postilala — 26 Z koprivicami — 27 in 28 manjka. 353. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. V. 94—95, kjer pa je — poleg drugih reči, ki bi jih ne pričakovali —■ več tiskovnih hib, katere so se 388 I. Pripovedne pesmi 354. 5 Okolo se viju. Joj govori sveti Mikula: „ Kaj si tako Bogu zagrešila, Da na tebi tako znamnje, Da ti zmije Černe oči piju ?“ 10 „ „ Ja sim bila mlada divojka: Trikrat sim se mlada omo¬ žila, Vse poti za mačohu bila. Imala sam troje pastorčeta, Sve troje sam z gladom za¬ morila : 15 Pervo ribu pita, A ja sam ga z zmijo opasala; Drugo pita: Daj mi kruha, majka! Ja sam njemu Černe zemlje dala; Tretje pita: Napoji me, majka, 20 Dala sam mu žuča i čemera: Vse troje sam z gladom za¬ morila, .Onda ja sam Bogu zagrešila, Ljuti pakal zadobila, Sveto nebo sam zgubila: 25 Ime Jezus in Marija Ne bo z mano kompanija Na vse veke. Amen.““ Treh hčera nagla smrt. 354 . (Iz Cerovca.) Stoji nam, stoji poljece, Prelepo polje široko. Na polji stoji hižica, Zidana oštarijica. 5 Na pragi stala virtinja, Prelepa mlada virtinja. Mimo je vlegla stezica, Prelepa steza vglajena. Po stezi šeče bela smrt, 10 Ta bela smrt nesrnilena: „Oj hala, hala, virtinja, Daj da ti meni staršo čer!“ „„Ne dam ti ne starše čeri; Men starša či najjakša je.““ 15 „Oj hala, hala, virtinja, Daj dati meni srednjo čer!“ „ „Ne dam ti ne srednje čeri, Men srednja či najlepša je.““ „Oj hala, hala, virtinja! 20 Daj da ti meni mlajšo čer!“ „„Ne dam ti ne mlajše čeri, Men mlajša či najrajši je.““ v zgoranjem natisku popravile: 9 zminje — 15 in 16 sta v SPKN. en verz, a v- 15. seje očividno s prva glasil: Pervo pita: Daj mi ribu, majka! — 20 Dala] Da — 23 Ljuta pekal — 27 veče. 354. Zapisal St. Vraz. — Iz V O. XIX. b. 71 (171), kjer se nahaja tudi ta-le načrt melodije: I. Pripovedne pesmi 355. 389 Še ne je prav clo trdi mrak, Že starša či mrtva leži. 25 Še ne je prišlo polnoči, Že sredna čer mrtva leži, Še ne je priša beli den, Že mlajša či mrtva leži. Mati po grobji hodila, 30 Namilo se je jokala, Namilo se je jokala, Svojo staršo čer bidila. „Oj hodte, mat’, sami domo, Da vam ja nemremveč domo. 35 Lehko je meni stajanje, Al žmetno drugoč vmiranje." Mati po grobji hodila, Namilo jako jokala, Namilo jako jokala, 40 Svojo sredno čer bidila. „Oj ite, mat’, sami domo, Da ja nemrem vam več domo: Lehko je meni stajanje, Al žmetno drugoč vmiranje.“ 45 Mati po grobji hodila, Jako namilo jokala, Jako namilo jokala, Svojo mlajšo čer bidila. „Oj, ite, mat’, sami domo, 50 Da ja nemrem vam več domo: Naj nam preteče leto dni, Te mo prišle po vas vse tri!“ 355 . (Iz Frama.) Stoji mi, stoji nova ves, V novi vesi kmetinja. Ona si ima čeri tri, Preverle, mlade sp vse tri. 5 Prišla je gotova smert: „Hole, hole, kmetinja, Daj mi svp staršp čer!“ „ „Najstarše čeri kar ne dam, Onp rada sama imam.““ 10 Stoji mi, stoji nova ves, V novi vesi kmetinja. Ona si ima čeri tri, Preverle, mlade sp vse tri. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. VIII. 28, izpremenivši to-le: 1 po- lece — 2 pole — 3 polji] poli pa — 4 stala] pa stoji — 9 smrt] žena — 10] Bela žena, nevsmiljena smrt — 12, 16, 20 da ti] ti. — Po v. 12. sta vtaknjena ta dva : Nikaj, nikaj, bela žena, * Bela žena, nevsmiljena smrt — 13, 17, 21 Ne dam ti ne] Jaz nedam ti — 14, 18, 22 Men — 14 najjakša] najverleša — 18 čer — 23 prav clo] bia prav — 24_ Že starša] Starša — 25 prišlo] bilo — 26 Že sredna čer] Srednja či — 28 Že mlajša] Mlajša — 29, 37, 45 Mati] Mati je — 30 Namilo se je] No namilo — 31 Namilo se je] Se ona namilo — 33, 41, 49 mati — 34, 42, 50 jaz — 35, 43 vstajanje — 36, 44 žmetno] žmetno je — 38 Namilo jako] No se namilo — 39 Namilo jako] Ona se namilo — 40 sredno čer] srednjo čer si — 41 ite] hodte — 42 ja nemrem vam] vam jaz nemrem — 43, 44] Pustite mene prhneti, * Lehko je v zemli počivanje — 46, 47 namilo] namilo se — 50 vam več] več. 355. Zapisal O. Caf. - Iz GO. II. 115—116. 390 I. Pripovedne pesmi 356. Prišla je gotova smert: 15 „Hole, hole, kmetinja, Daj mi svq srednnj čer!“ „Sve sredme čeri ti kar ne dam, OnQ jaz najrajši sama imam.““ Stoji mi, stoji nova ves, 20 V novi vesi kmetinja. Ona si ima čeri tri, Preverle, mlade sq vse tri. Prišla je gotova smert: „Hole, hole, kmetinja, 25 Daj mi svq mlajšQ čer!“ „„Sve mlajše čeri kar ne dam, Onabg doma za kmetinjp." 11 „Hole, hole, kmetinja, Da mi ne daš ene ali dveh, 30 Rada bgš mi dala koj vse tri 1 !" Mežnar grg juternce zvonit, Najstarša čer mertva leži. Mežnar grg ob poldne zvonit, No sredma čer mertva leži. 35 Mežnar grg večnQ luč zvonit, No mlajša čer mertva leži. — Tu sp pa vam device tri, Device tri, sestrice tri: S vsemi zvonovami pojejQ, 40 Na oltarju sg sveče užegajQ, Za njih sg svgte meše be- rejp. 356 . (Iz Frama.) Leži, leži ravno polje, Prek polja leži cestica, Za cestp stoji hišica, Nptre pridna gospodinja, 5 Ko imd uže tri čeri, Edna je lepša kakor dve, Še le ta mlada Ančkica. Prišla po njp grenka smert: „Hole, hole, gospodinja, 10 Ali mi bpš dala Ančkicp?" „„Jaz ti ne dam nič Ančkice, Ančkica bq> doma za gospo- dinjQ; Rajši ti dam oni dve obe. “ “ „Če mi ne daš ti Ančkice, 15 Bqš mi pak dala le vse tri.“ Pred ko je bilo o polunoči, Glave sq bolele vse tri. Pred ko je bil beli den, Mertve sq ležale vse tri. 20 Vsem trem so edngkrat zvo¬ nili, Vse tri na edn vsmilil krež-nj, Da sg bg vsmilil krež-nj, 65 Da mu tude nebesa da, Da mu tude nebesa da.“ Duša v pekel zavrnjena. 374 . (Iz Frama.) Na duša sg ločila Od trupla grešnega, Nazaj sg pogrgzngla, Ke sg je sqdbe ustrašila. 5 Drugič se prikaže, Vsa je černa bila; Nazaj sg pogrgznola, Ke sg je rajtenge ustrašila. Tretjič sg prikaže, 10 Vsa siva ostermeni. Na pQt sg je podala, Preti nebesam je šla. Na vrata poklukala, Na vrata nebeške, 15 Da bi jo Jezus zaslišal, Da bi joj odpirat šel. Jezus je slišati ni htel, Jq čakat je pustil. Drugič je poterkala, 20 Da bi Jezus slišal jo. Jezus je zaslišal No ji je odperel. Široko ji je odpiral, Ncjter je ne pusti: 25 „Še idi, idi, duša, Kam si si zaslužila ti!“ Duša sg okoli obernola No milo jokala. Solze je točila 30 Ko sq vinske jagode. Duša sg podala Preti brezdnu peklenskemu. Na vrata poklukala Z naj si menjšim perstecom, 35 Da bi je satan ne zaslišal, Da bi joj odpirat kar ne šel. Satan hitro zaslišal, Hitro ji odpirat gre: „Le pojdi, pojdi, ti duša, 40 Vsej tebe čaka vse!“ Qzko ji je odpiral, Noter jp je potggn Q l. Hitro joj zapiral Vun je ne vgč pustil, 45 Hiti stolec ji postavljat, Oj stolec ves žareč: „0 le sgdi, sgdi, duša, Vse to je tebi vošgč. Tam si ti sedela 50 Na mghkih sgdežali, Tu bQš pa sgdela Na žargčih sgdežahP Hitijtj jg polagat Na ogenj ves žargč: 55 „0 le leži, leži, duša, Vse to je tebi vošgč. Tam si ti ležala 374. Zapisal O. Caf; pela Gertrud Pečariča. — Iz GO. II. 72 — 74. I. Pripovedne pesmi 375. 409 Na takih posteljah, Tu bQŠ pa ležala 60 Na žargčih pgeljčah!" Hitro jp gor vzdignejo, Oblačit jp hitijQ, Vsej sp jp zavili V mpke peklenske: 65 »Tam si ti nosila Židane traki ce, Tu boš pa nosila Žargče kušare!" Duša močno zavpije 70 Za en požirek merzle vode; Hi ti j p ji napravljati Vkup žveplo no smolp: „Le le pij, le pij, ti duša, Vsej si močno žejna bila. 75 Tam si razlivala Vino po černi zemlji, Tu bpš pak vkup pila Žveplo no smolp." Duša je zavpila, 80 Da bi žlahta slišala, Da bi žlahta slišala, Da bi se poboljšala. Vsi všrni kristjani, Zapustite pregrešni stan, 85 Da ne bpte pogubljeni Na prestrašni spdni dan. 375 . (Iz Frama.) Na duša sg je lpčila Od grešnega tela, Šla je pred vrata, Pred vrata nebeške. 5 Tam je gor pokluklala S’ tem sredmim perstecom: „Odpri mi, sveti Peter, Ti si vratar tih nebes!" Prisl ji je odpirat, 10 Pa j p noter pustil ni: „Le pojdi, le pojdi, duša, Kam si si zaslužila!" Drugokrat je pokluklala S’ tem sredmim perstecam: 15 „Odpri mi, devica Marija S smilenim Jezusom!" Prišla ji je odpirat, Pa jp noter pustila ni: „„Le pojdi, le pojdi, duša, 20 Kam si si zaslužila! Ti nesi men’ služila, Ne mojmu Jezusu; Tl nesi men’ služila, Ne mojmu Jezusu.““ 25 Tretjpkrat je pokluklala S tim sredmim perstecom: „Odpri mi, sam smilen Jezus, Da mi drugi niše ne!“ „„Le pojdi, le pojdi, duša, 30 Kam si si zaslužila; Tl nisi men’ služila, Tude ne Bogu.““ — Šla je pred vrata, Pred vrata peklenske. 35 No malo pokluklala, Da bi je niše cul ne bil. 375. Zapisal O. Caf; peli Uršula Kotnik in Oertrud Falantan. — Iz CO. I. 88 — 89; poslednja beseduje pač pomota za vdirala; prim. št. 377, verz 34. 410 I. Pripovedne pesmi 376. Vsej hitro je zaslišal Naj ti vgči lucifar. Hitro ji prisl odpirat 40 No jp nqter potggnol. Hitli so ji postavlat Žesel ves žergč; „Le sedi, sedi, duša, Ti si močno zmartrana." 45 „„Kak bi jaz tu sedela, Ko vse žergčo je!““ Hitli so ji napravlat Samo žveplo no smolo: „Le pij, le pij, ti duša, 50 Ti si močno žejna bla.“ „„Še ko bQm to jaz pila, Ko me v persah močno žge!“ “ „Zdaj, gQdei, zapiskajte, Da bom z dušoj plesat šel!“ 55 „„Še ko bqm tu plesala, Ko me v’ noge močno žge! Smili se tavženkrat Bogu, Da sem prišla v ti strašni pekel, Ki nikol več rešena ne bQm 1 Da bi še meni Bog dal priti 60 S tot’ga sveta na oni svet, Bi htla Bogu služiti, Da bi zgruntati ne blo.““ „Bol bpš na Boga klicala, Bol globoko boš s§ ozirala." 376 . (Iz Frama.) Duša se je Ipčila Od trupla grešnega. Je šla po Qzki stezici, Srgčovali so jm delal SQden den.“ “ „Ne delaj še ti dne sodnega, Oj majcen fant, svgti Johan: 15 Dosta še je žen nosgčih, No otročičkov majcenih." „„Dštg še ni staro sedem let, Greha ima za taužent let." 11 „Caj, da sg bQdq> žene izpo- rodile, 20 No otročički izpovedg: Te pa ti dčlaj sq>den dan, Majcen fant, sveti Johan!" 481 . (Iz Frama.) Leži mi, leži ravno polje, Prčk polja leži stezica. Po cčsti mi grg nek majhen fant, Nek majhen fant, svgti Flo¬ rijan. 5 Srgčala ga je Marija: „Hole, hole, majhen fant, Le kam mi poideš ti ?“ „„Jazpak gren na Donavp; Kgderkoli hodil bpm, 10 Za manp vse gorelo bo,““ „Lenej, le nej, ti majhen fant, Ti majhen fant, svgti Flo¬ rijan : Ge sg ne šonaš drugih ljudi, Porodnih žen šonaj se 15 No drobnih otrok, Ki v zibiki počivljejQ.“ „ „ Jaz sg ne moren sonati vgč: Detg ni staro sedem let, Grehov uže ima za taužent let.““ Skrb za dete brez matere. 482 . (Z Grahova na Tolminskem.) Jezus in Marija Le usmiljenega Jezusa: Po nebesih hodita. 5 „Kam pati, moj Jezus, pojdeš, Marija Jezusa uprašala, Ker obednemu ne poveš?" 480. Zapisal O. Caf; pela Terezija Pušnik. — Iz CO. II. 55 — 56. 481. Zapisal O. Caf; pela Marija L%dinjak. — Iz CO. 11.20. ' 482. Zapisal Anion Črv. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz (C. III). Primerjaj glede konca pesmi pod št. 178 — 181. I. Pripovedne pesmi 483, 484. 493 Jezus pa tako ji pravi: „ „Jaz pojdem na črno zemljo, Le na to črno zemljo: 10 Tam imam tri nosne žene, Le tri žene nosične, Edno bom jest k sebi vzel.““ Marija Jezusa uprašala, Jezusa usmiljen’ga: 15 „Kaj bo to dete začelo, Ko ji boš ti mater vzel?“ Jezus pa tako ji pravi: „„Dal bom gorke vetrove, Da bodo njega pihali; 20 Dal bom gorke dežove, Da bodo njega kopali; Dal bom angelje varhe, Da bodo njega varvali!““ 483 . (Iz Yolčan na Tolminskem.) Tičce prepevajo, Rožce precvetvajo, Jezus kliče mater svoje. „0 kje ste bla, preljuba moj’ mat’, 5 Ker vas ni blo tolikanj dni?* „„Sem bila šla na uni svet, Za ’no majhno dete pogle¬ dati. O moj sin, ti si močno falil, Ker si dete pustil in mater uzel.““ 10 „0 moja mat, jaz se neč ne k’sam, Ker sem dete pustil in mater uzel; Jez se pa tega ravno narbolj keshm, Kersemgrešnikufraj voljo dal: De grešnik dela, kar kolj če, 15 Name se neč ne zmisli ne.“ Spokorjeni grešnik. 484 . (S Srpenice.) Grešnik spet zavpije: „ Čajte, čajte, Ježuš!“ Ježuš nič ne mara, Le po morji plava. 10 Grešnik v treče vpije: Ježš po morji plava, Grešnik pa zavpije: „Čajte, čajte, Ježuš!“ Ježuš nič ne mara, 5 Le po morji plava. 483. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. 484. Neznanega zapisovalca. — Iz Goriškega letnika za l. 1864., str. 223 224, kjer je nekaj tiskovnih napak: 24, 35 ovete — 40 Cvete — 59 sprijele. 494 I. Pripovedne pesmi 48B. „Čajte, čajte, Ježuš!“ Ježuš se ogleda. »Čajte, s’ vam spokorim!" Ježuš del je k njemu: 15 »Beži tje k menihom, Naj te spovedajo." „„Sem že bil pri mnihih, Niso tli spovedat!““ »Beži na Kalvarjo, 20 Gor je suha lipa, Je tud čeren kamen. Tam na toti kamen Dol poklekni, moli! Kadar scvete lipa, 25 In vbeli se kamen, Bojo odpuščeni Grehi spokorjeni.“ Grešnik gre na goro, Gori na Kalvarjo. 30 Tam na črni kamen Dol poklekne, moli, Moli, Boga prosi. Dan za dnevom prej de, Noč za nočjo mine — 35 Kar ocvete lipa In vbeli se kamen. Zdaj zakliče angeljc: »Grešnik, gori vstani, Grehi s’ odpuščeni: 40 Vis, da cvete lipa In beli se kamen!" Grešnik nič ne mara, Še kleči in moli. Spet zakliče angeljc: 45 »Grešnik, gori vstani, Grehi s’ odpuščeni: Viš, da lipa cvete, In beli se kamen!" Grešnik nič ne mara, 50 Še kleči in moli. V treče kliče angeljc: »Grešnik, gori vstani, Grehi s’ odpuščeni: Viš, da lipa cvete, 55 In beli se kamen!" Grešnik hoče vstati, Šlata pri kolenah; Bile so kolena K kamnju tje sprijete. 60 Šlata se po glavi,. Lasca ni nobenga, Veter jih je zlizal. Grešnik se zavzame, Trka si po prsih, 65 S’ je razsul v popelič. Tičice so prišle, Nesle tist popelič Gor v nebo presveto. 485 . (Iz Gornjega Bernika.) Jezus se po murji vozi Grešnik pa za Jezusam vpije ! S svojim jogram jen učencam. „Le stoj, le stoj, o Jezus moj: 485. Zapisal M. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hrami Miklošič in po katerem je pesem tiskana v »Cvetju slov. naroda “ I. 69 — 71, to, ne glede na naglasna znamenja, s temi premembami: 29 vzeleni — 48 tal — 51 golobček. — Zadnjih treh verzov manjka. — Pri dvovrstičnih strofah se drugi verz ponavlja. — Majarjev prepis v MR. 322—323 je od našega na- I. Pripovedne pesmi 485. 495 5 De bom jest grehe povedov, Velike grehe jen neznane." Jezus se še po murji vozi, Ravno kakor b’ slišov ne biv. Grešnik še drugikrat zavpije: 10 „Le stoj, le stoj, o Jezus moj! De bom jest grehe povedov, Velike grehe jen neznane." Jezus se še po murji vozi, Ravno kakor b’ slišov ne biv. 15 Grešnik še tretjikrat zavpije: „Le stoj, le stoj, o Jezus moj! De bom jest grehe povedov, Velike grehe jen neznane." Jezus pa na murji obstoji, 20 Grešnika lepo ogovori: „Povej, povej, o grešnik moj, Velike grehe jen neznane!" „ „ Jest sem oče jen mater vbu, Brat mi je še kumej všu.““ 25 „ Jidi med planine visoke, Med planine jen gore visoke. Tam suho drevce še stoji, Se že veliko let ne zeleni. Al se suho drevce ozeleni, 30 Ti bodo grehi odpuščeni, Veliki grehi jen neznani: De bodo začele ptičice peti, Rodo začele na drevci se¬ deti." Preteklo je četerto leto, 35 Drevce še ni ozeleno. Peršlo je šesto leto, Drevce se že zeleni. Ptičice so jele veselo pet, Grešnika k veselji opominvat. 40 Jezus sam je k njemu peršu, K njemu peršu jen ga ob- jiskov. „Le vstan, vstan, o grešnik moj, Tvoji grehi so ti odpuščeni, Veliki grehi jen neznani." 45 „„Jest ne morem nič vstati, Kolene so se k tlam prirasle. Jest ne morem nič vstati, Brada je do tvav zarasla. ““ Jezus sega en mav pertekne, 50 Grešnik se že čisto spe. En bev gvobiček ven zleti, Na Jezusovej ramci obsedi. „Čast jen hvala bodi Bogu Očetu, Sinu jen svetome Duhu, 55 Kmal, kmal pridem v sveto nebo!“ tiska mimo la za v iz 1 -a različen v tem: 1, 7, 19 morji — 9 vdrugokrat — 10 oj — 13 še po murji] po morji — 23 oče . . . vbot — 24 všol — 35 oze¬ lenelo — 37] Drevce se je že ozelenelo — 39 veselju — 40 peršot — 41 per.šol ~~ 46 k tlam] tlam — 48 ttav — 54 Očetu] Očetu jen — 55] Hmal, hmal bom peršol v sveto nebu. 49G I. Pripovedne pesmi 486, 487. 486 . (Iz Lašič.) Jezus se po morju vozi, V lepi barki pisani: To je barka svet’ga Marka. Grešnik kliče: „H kraju, h kraju! 5 Da boš grešnika spovedal; Jaz sim grešnik preveliki, Da ne morem veči biti, Sim očeta, mater vmoril, Mati noseča je bila, 10 Moj’ga bratca je nosila.“ Jezus slišati ga neče, Se naprej po morju vozi. Grešnik vpije do Marije: „0 Maria, za me prosi, 15 Da bi Jezus h kraju vozil, Mene grešnika spovedal; Jaz sim grešnik preveliki, Da ne morem veči biti." Jezus h kraju se pripelje, 20 Ga spove, mu da pokoro: »Pojdi tjekaj v gojzd zeleni, Kleči, pa se ne ozeraj, Kaj okoli se godi. Kar t’ bo od obraza teklo, 25 Tisto bodi živež tvoj." Klečal je tam dolgo časa, Dolgo časa, dvajset let. So kolena v skalo vrastla, Brada segla je do tal. 30 Lov lovili so po gojzdu, Najdejo ga lovci mladi. Niso vedili, ne znali, Kdo in kaj je ta ostud. So prišli vkup, gledali ga, 35 Z neba glas zaslišali so: »Grešnik, vstani, grešnik, vstani, Grehi so ti odpuščeni." Grešnik precej se je zdrobil, Zdrobil kakor solnčni prah, 40 V nebo zletel bel golobec. 487 . (Od Horjulja.) Jezus se je vozil v sveti raj. En velik grešnik za Jezusam upije: „ Jezus, počakaj me, da ti nekaj povem." „„Ti nis’ vreden, da b’ se z mano vozil v sveti raj’. “ “ 5 Grešnik odgovori: „Saj nisem drujga storil, Kakor očeta in mater sem ubil, Strijčka sem predal, Sestrico sem čez dal. 10 Kakršno voč’ pokoro mi nalož’, Jaz jo očem dostat’." 486. Zapisal M. Valjavec. — Iz Glasnika slovenskega slovstva, izdal A. Janežič v Celovcu 1854, str. 28 — 29. Prepis se nahaja tudi v Valjavčevetn rokopisu, ki ga je hranil Miklošič; ta prepis se, ne glede na naglasna znamenja, razlikuje od našega natiska v tem: 4 kliče] vpije — 7, 18 De — 9 noseča — 15 vozil] šel — 25 bodi] naj bo. 487. Zapisal Ivan Vrhovnik; povedala Mica Bobnarica. — Iz nje¬ govega rokopisa, ki ga hranim jaz (str. o — 6). I. Pripovedne pesmi 488, 489. 497 „„Pojd’ gor’ na Limbarsko goro! Gor’ ne boš druz’ga najšel, Kot en’ drevce lorbarjov’. 15 Pod tistim drevčkam kleč’ sedem let! “ “ Kadar je sedem let preteki’, Prišel je Jezus k njemu: „Grešnik, zdaj pa le gor’ po¬ glej, Boš videl, de je drevce lor¬ barjov zelen’!“ 20 „ „Jaz ne morem gor’ po¬ gledat’, Moje oči so se izkapale! 11 „ Grešnik, zdaj pa le gor’ ustan’, Se pejd’ vozit iz mano v sveti raj! “ „„Jaz ne morem gor’ ustat’, 25 Moje kolenca so se prirasle!“ Potresel ga je, Usul se je pepel in prah, Duša je šla svetla v nebes kakor zvezda. 488 . (Iz Vrbovca.) Jezuš se vozi po moru, Grešnik se šeče po bregu: „Hodi se, grešni’, k meni vezt’. “ „„Nejdem se vera, mo’ Jezuš,. 5 Ar sem se jako zagrešil: Oca se’, majku umoril, Sestra sem, braca utopil, S krsnom sem kurnorn za¬ grešil, I dva sem draga razdražil." “ 10 „Tebi je, grešnik, h pekel put.“ „„Ne veli toga, mo’ Jezuš. ““ Govori Jezuš grššniku: „Id v onu goru visoku, Tam ti je jedna crkvica. 15 Onde češ klečat devet let, I desetu jeden dan.“ Kad projde tih devet let, I desetu jeden dan, Došel je k jemu sam Jezuš. 20 Grššniku veli sam Jezuš: „Stani se gore, moj grešnik." „ „Nemrem se vera, mo’ Je¬ zuš." “ Trkne ga petorn sam Jezuš: Duša mu otšla svetli raj, 25 Telo mu otšlo pušken prah. 489 . (Iz ljutomerske okolice.) Teče, teče bistra voda, Po njoj plava, po njoj plava Bistra voda Donaja. Tenka ladja pisana. 488. Zapisal Rik. F er d. Plohl. — Iz njegove zbirke IINP. I. 69—70. 489. Zapisal St. V r a z. — Iz V O. XIX. K in L, lcjer je na K pripisan tudi ta-le načrt melodije: 32 498 I. Pripovedne pesmi 490. 5 V njoj pa sedi, v njoj pa sedi Ljuba dvica Marija. Za njoj kriči, za njoj kriči Grešnik jako veliki. „Kaj pa ti, prevelki grešnik, 10 Kaj tak velke grehe maš?“ „„Oče, mater sem si vmoria, Sestra komaj vujšla mi.““ »Idi, idi, velki grešnik, Ta k suhemi drevčeci. 15 Tam pa kleči ino moli, Da se drevce zeleni. “ On je kleca no molia, Minolo je sedem let. Mimo vlegla voska steza, 20 Voska steza vglajena. Po njoj hodi ljuba dvica, Ljuba dvica Marija: „ Stani, stani, velki grešnik, Grehi so ti odpuščeni!" 25 „„Kak bom stana, da ne morem, Do pojasa v zemlji sem."" „Piši, piši, hladen veter, Kaj prepišeš to telo!“ Marja vzela vbogo dušo 30 No njo nesla gor v nebo. 490 . (Od Sv. Ane na Krembergu.) Teče, teče bistra voda, Bistra voda Donava. V njej se vozi lepa barka, Lepa barka pisana. 5 V njej se vozi oj Marija, Oj Marija smilena: Za njo pojdi, grešni človek, Ki tak velke grehe maš: * * m V V O. je pesem prepisana še trikrat. Prvi prepis (V O. I. 2) se razlikuje od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 8 jako] močno — 9] Kaj ti grešnik, kaj ti grešnik — Kaj tak] Takšne — 12 mi] je — 13—16] Idi, grešnik, idi, grešnik, Klekni k suhem drevčeči, * No tam moli no tam moli — 17 no], on je — 19 voska steza], mimo vlegla —• 20 Vozka — 21] Po njoj šeče luba — 22 Luba divica — 23] Stani, grešnik, stani, grešnik — 25] Kak bi stana — 26] Ki pregenot se ne mrem * Ki že zleza, ki že zleza * Do pojasa v zemlo sem — 30 gor] go. — Drugi prepis (VO. XVIII. 23 — 23) je napravljen po ravnokar popisanem ter se razločuje, ne glede na naglasna znamenja, od njega v tem: 2 Dunaja — 6 divica — 10] Prenemilo tak kričiš : — 16 Da se] Da — 20] Steza vozka vglajena — 22 Ljuba — 26] Ki se ne mrem pregenoti — (28 v zemljo sem)] sem v zemljo — (30 Kaj)] Da — (31 Marija)] Marija je. — Tretji prepis (VO. XIV. 13) je, ne glede na naglasna znamenja, enak drugemu. 490. Zapisal Janko S1 e b i n g e r. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hra¬ nim jaz (II. 13 — 14). I. Pripovedne pesmi 491. 499 „Kaj si storil, grešni človek, 10 Ki tak velko grehe maš?" „„Oči, mater sem jaz vmoril, Sestra pa mi vujšla je.““ „Dol poklekni ino moli Pri ti drevi zeleni!" — 15 Mimo pelje lepa cesta, Lepa cesta zglajena. Po njej hodi oj Marija, Oj Marija smilena: „Stani, stani, grešni človek, 20 Grehi so ti odpušeni!" Stari berač. 491 . (Iz ščavniške doline.) Leži, mi, leži Eno široko polje. Po polji pa m’ je steza, Steza vglajena. 5 Po stezi pa mi hodi Betlar močno star. Srela ga je, srela Divica Maria. »Kaj je tebi, betlar, 10 Kaj si tak žalosten? Ali se ti jočeš Od te božje poti? Ali se ti jočeš Od velke starosti?" 15 „„Ne jočem se, ne jočem Od božje poti, Jočem se, le jočem Od velke starosti: Kolna so m’ vkam’nele 20 V to sivo kamenje, Oči so mi stekle Od velke starosti. ““ „Idi le, ti betlar, Na goro visoko, 25 Tam stoji en’ cirkva Divice Marie. Tam si dol poklekni Ta pred njen oltar, No še ti tam zmoli 30 Svoj sveti roženkranc. Prišla ’ta, prišla Golobeca dva, Golobeca dva, Nebeška angelca, 35 No ’ta te prejela Vsak za svojo roko, No ’ta te peljala Gor v sveto nebo, Gor v sveto nebo 40 No v svetli raj, Oča nebeški Le vsem nam ga daj 1“ ,, ... 491. Zapisal J. Bur c ar. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal Mi¬ lošič. Primerjaj prejšnji naslov. 32 * 500 I. Pripovedne pesmi 492, 493. Jezus in svet noseča riba. 492 . (Izpod Melec.) Jezus pa miiorji plavva, Riba za nem prplawa, Riba faronika. „Čakaj, čakaj, riba, 5 Riba faronika! Te bama ki wprašdli, Kak se na swlt gadi.“ „„Če se bam na hrt zwrnila, swlt pagublen buo; 10 Če bam z majm riepamzwila, W%s swlt pataplen buo.““ „Nkari, nkari, riba, Riba faronika! Zawol teh mladih atračičew, 15 Zaw61 paruodnih žen: Piku se j že napunu, Sviet rej pa prazn je!“ 493 . (Izpod Melec.) Riba po morji plava, Riba faronika. Jezus za njo priplava Po morja globočin’: 5 „0 le čakaj, čakaj, riba, Riba faronika! „„Če bom jest z mojim repom zvila, 10 Ves svet potopljen bo ; Če se bom jest na moj hrbt zvrnila, Ves svet pogubljen bo.““ Te bomo kaj prašali, „0 nikari, nikari, riba, Kak’ se po svet’ godi." Riba faronika! 15 Zavolj nedolžnih otročičev, Zavolj porodnih žen.“ 492. Zapisal Ivan Murovec; pela njegova mati. ■— Iz njegovega roko¬ pisa, hi ga hranim jaz. 493. Zapisal Janez Kokošar; pela Murovčeva mati. — Iz njegovega rokopisa. Pesmi tega naslova sem z nekimi opomnjami objavil v „Archiv V 1 slav. Phil." XII. 310 — 312. I. Pripovedne pesmi 494, 495. 501 Rimsko ženitovanje. 494 . (Iz predvorske fare.) Tam na gunkrej Rima Je ’na vofcit biva. Gdo je biv pa ženim? Sam ta smiljen Ježiš. 5 Gdo j’ pa bva nevesta? Ta sveta Marjeta. Gdo j’ biv starašina? Sveti Petir z Rima. Gdo je bva pa teta? 10 Ta sveta Lizbeta. Gdo je biv pa druh? Sam presveti Duh. Gdo j’ pa bva držiea? Presveta Trojica. 15 Gdo so bli pa svatje? Vsi nebešči bratje. Gdo so gosci bli? Sami angiljci. 495 . (Iz Št. Jošta pri Vrhniki.) Ena ohcet se zgodila Tam na unkraj Rima. Kedu je bil pa ženin? Sami sveti. Šimin. 5 Kedu je bla nevesta? Sama sveta Marjeta. Kedu je bil pa drugi? Sami sveti Duhi. Kedu je bla držiea? 10 Sama sveta Trojica. Kedu so ble pa svatje? Vse nebeški bratje. Kedu so ble okoli? Vse nebeški kori. 15 Kedu so ble taisti? Štirje bengelisti. Kedu so ble pa godci? Štirje bel’ golobci. Kedu je bil pa vince? 20 Samu rožmarince. 494. Zapisal M. Valjavec. — Iz šestega programa varaždinske gimna- z ye (1858) str. 17, kjer je Valjavec v v. 10. tiskal Lizbeta za Lizbžta. Pesem je zapisovalec priobčil tudi v Kresu IV. 443. 495. Zapisal Jožef Samotorčan. — Iz njegovega rokopisa, ki ga branim jaz. 502 Pripovedne pesmi 496, 497. 496 . (Iz Cerkna.) Tam na unkraj Rima Se ’na ohcet štima: Ta ohcet je lepa, Ta ohcet je sveta. 5 Kedo je bil pa ženin? Sam sveti Simon. Kedo je bla nevesta? Sama sveta Mreta. Kedo je bil pa drug? 10 Sam sveti Duh. Kedo je bla družica? Sama' Marija Devica. Kedo j’ bil starašina? Sam svet Peter z Rima. 15 Kedo je bla pa teta? Sama sveta 'Lizabeta. Kedo so bli pa svatje? Vsi nebeški bratje. Kedo so bli pa godci ? 20 Štirje golobci. Jezus slikar in deklica. 497 . (Iz Frama.) Junfrava je rožice tergala No je pušelc delala. Mimo pa grg en majhen fant V enem belem klajderči. 5 „Kaj pa delaš, junfrava ti, Kaj pa delaš, junfrava ti ?“ „„Kaj mg imaš ti barati, Kaj bi jaz tu delala? Kam pa ti poideš, majhen fant: 10 Dveri sq zaklenjene, Ino zidovje je visoko?““ „Ce sq dveri ravno zakle¬ njene Ino zidovje je visoko, Jaz sem pa ’na mala rčč, 15 Ki znam namalatvsakQreč.“ „„Ce si pa ti ’na mala reč Ino znaš namalat vsakg reč, Namalaj mi ’nga mladeniča, Da bpm imela veselje ž njim.““ 20 „Jaz ti ga hočem namalati, Da bQŠ imela veselje ž njim, Pa mi moraš prej povedati, Ko je, junfrava, tebi img.“ „„Meni je img Reginica, 25 Reginica je moje ime. Zdaj mi pa, mladenič ti, povej, Ko je tebi img.““ 496. Zapisal Janez Kokosar. — Iz njegovega rokopisa. Verza 3. in 4. se ponavljata za vsakim parom. 497. Zapisal O. Caf; pela Marija L^dinjak. — Iz GO. II. 3 — 4. V verzu 14. in 16. (isto velja o nastopni pesmi ) je namesto na mala reč pač brati en malarič. I. Pripovedne pesmi 498. 503 „Meni je img oj Jezušek, Oj Jezušek je moje img." 30 „„Ge si pa ti Jezušek, Te si pravi edini Bog. Jaz pa imam zaupanje, K oj s tebp rajžati!““ Prijel jp je za bglp rpkp, 35 Peljal jp je za sgbp Gor v svgto nebo, v svgti raj, Oča nebeški nam ga daj! „Bpm zapisala en beli ce- delček, Enp besedp ali dve, 40 Da bpdp oča ino mati vedeli, Rde je zdaj Reginica: Reginica, Reginica, Reginica Se v nebesah veseli." 498 . (Iz Frama.) Po vertu je junfrava hodila, Ino je rožice tergala. Mimo pa mi mladenič grg V enem belem ldajderči. 5 „Kam pa, ti mladenič, grgš? Dveri sp zaklenjene, No zidovje visoko." „„Če sp glih dveri zaklenjene No je zidovje visoko, 10 Jaz sem pak na mala reč, Ker znam namalati vse reči. “ “ „Če si ti na mala reč No da znaš rnalati vse rčči, Namalaj men’ mladeniča, 15 Da bom ja ’mela veselje ž njim." „ „ Jaz ti hočem namalat mla¬ deniča, »Da boš ti hnela veselje ž njim; Pa mi moraš povedati, Ko je, junfrava, tvoje img. 20 „Moje img je Reginica, Reginica, Reginica, Reginica, Reginica je moje img. Jaz pa tudč čem vedatl, Ko je, mladenič, tebi img.“ 25 „„Moje img je Jezušek, Moje img je Jezušek, O le Jezušek je moje img." “ „Ce si pa ti en Jezušek, Te si en pravi edini Bog: 30 Na te imam zaupanje, Da s’ teboj bom rajžala." Prejel jp je za bčlp rQko No jp je pelal za soboj, Jq je pelal za soboj 35 Gor v’ sveto nebo. „Ko bi oče ino mati vedeli, Kde je že pa Reginica, Oni dva bi jp ne iskala Po ti černi zemljici! 40 Ni cedelc bpm napisala, U « Enp besedp ali pa dve: Reginica, Reginica Sg v nebesah veseli." 498. Zapisal O, Caf; pela Marija Krajnc. — Iz GO. I. 17—18. 501 I. Pripovedne pesmi 499, 500. 499 . (Iz Frama.) Junfrava rožice trgala, Junfrava rožice trgala. Mimo je šel en mlad mladenič V enem belem klajdrči. 5 „Kam pa ti pojdeš, mlad mladenč, Kam pa ti pojdeš, mlad mladenč? Dveri so zaklenene In zidovje je visoko." „„Jaz pa sem en malarček, 10 Znam pa namalat vse reči."" „Namalaj mi mladeniča, Da bom imela veselje ž njim!" „„Jaz čem vedet, kaj je tebi, junfrava, ime? Jaz čem vedet, kaj je tebi, junfrava, ime?““ 15 „Reginica, Reginica je moje ime, Reginica, Reginica je moje ime; Jaz čem vedeti, kaj je teb, mladenič, ime, Jaz čem vedeti, kaj je teb, mladenič, ime?" „„Oj Jezušek, Jezušek je moje ime, 20 Oj Jezušek, Jezušek je moje ime!““ Jezus vrtnar in ajdovska deklica. 500 . (Iznad Gorice.) Da b’ vidlo Ježoša. Ježoš po vrti hodi, 10 Po vrt’ ograjenem, Motiko v roku nosi, Ko rože da b’ sadiu. Še tamki ga zagleda Na sredi vrtiča. Leži, leži ’no polje, To polje ajdovsko, Na sredi polja vrtič, Ti vrtič ograjen. 5 Okol vrta hodi dekle, To dekle ajdovsko, Prau milo se ozira, 499, Zapisal O. Caf. — Iz C O. IV. 43—44. Trnovec. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hrani Matica (str. 10—11). ’ J I. Pripovedne pesmi 501, 502. 505 15 Prau lčpo ga zavpraša To dekle ajdusko: „A1 si kak purgar vrtnar, Al rožice sadiš ?“ „,,Jest nisem purgar vrtnar, 20 Tud rožic ne sadim, Tem bozim pot popravljam Prot raju nebeškem."“ „Ce bozim pot popravljaš, Popravi še za nas.“ 501 . (Iz goriške okolice.) »Oj sijaj, sijaj solnce, Oj solnce romeno!" „„Kaku ti bom sijalo, K’ sem zmiraj žalostno: 5 Če zjetru zgoda ustanem, Me dekle kolnejo; Ge zvečer pozno zajdem, Pastirci jočejo. ““ »Oj sijaj, sijaj solnce, 10 Oj solnce rumeno, Oj sijaj, sijaj solnce, Oj solnce romeno!" To mesto mi je polje, To polje žegnano, 15 Na sredi tega polja Je vrtec ograjen; Okol tega vrtiča Hod’ dekle ajdovsko. Okoli se ozira, 20 Da b’ vidla Jezusa. Še notri ga vgleda, V tem vrti ograjenem: „0 Jezus, kaj ti delaš, Kaj delaš tukaj ti, 25 Al’ rožice ti bereš, Al’ vijolice sadiš?" „„Jest rožice ne berem, Tud vijolic ne sadim, Tem vbozim pot pripravljam 30 Prot raj’ nebeškemu."“ „Če vbozim pot pripravljaš, Pripravi jo tud’ za nas." Marija gra v nebesa, Nas vabi za sabo. 35 Kdor če z Marijo gori, On mora biti čist, Kakor je čisto solnce, To solnce romeno. Oj sijaj, sijaj solnce, 40 Ti solnce romeno! 502 . (Z Grahova na Tolminskem.) „Sej ti, sej ti, solnce, Ti solnce rumeno!" „„Kako bom jez sijalo, K’ sem zmiraj kregano: 5 Ako zjutraj zgoda vstanem, Mene dekle kolnejo, 501. Zapisal A. Pegan. — Iz njegove rokopisne zbirke, M jo hrani Ma¬ tica (str. 116 — 118). 502. Zapisal Anton Gr v. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz (B. XIX). 506 I. Pripovedne pesmi 503, 504. Ko bi rade še ležale, Pa vstati morejo; Zvečer če pozno zajdem, 10 Pastirc’ se jokajo, Ko bi radi domu gnali, Pa pasti morejo."“ Tam stoji en vrtič. En vrtič ograjen. 15 Po njem hodi Jezus, Kakor de bi vrtljan bil. Nosi voljčico pod pazho, Ko de b’ rožice sadil. „Jaz nisem 'beden vrtljan, 20 Tud rožic ne sadim, Jest dušam pot popravljeni Proti raju nebeškemu." „„ če dušicam potpopravlješ, Poprav’ jo še za me, 25 Ge ne grem gori za tabo, De pa pridem za tebo.““ 503 . (Izpod Melec.) »Oj sijaj, sijaj solnce, Oj solnce rumeno!" „„Kako bom solnce sjalo, K sem silno žalostno: 5 Ge zjutraj zgoda gori lezem, Pastirci jokajo, Ki bi radi še ležali, Pa vstati morajo." “ «Oj sijaj, sijaj, solnce, 10 Oj solnce rumeno!" „„Kako bom solnce sjalo, K sem silno žalostno! Ge zvečer kesno dol lezem, Žoldarji me kolnejo, 15 Ki bi radi šli domu, Pa delat morajo."“ Tam stoji to polje, To polje rumeno, Po polju stoji stezica, 20 Stezica vglajena. Konec stezice stoji en vertič, Ta vertič ograjen. Notri pleve dekla, Ta dekla ajdovska. 25 Notri dekla moli, Da bi vidla Jezusa. Jezus po vertu špancira, Kakor da b’ en gartman bil. Oljko pod pazdho nosi, 30 Ki de b’ rožice sadil: „Jaz nisem bedn gartman, Tud rožic ne sadim: Jaz dušicam pot popravljam Prot raju nebeškemu." 504 . (Iz Cerkna.) Jezus tam po vrtu hodi, In rož’ce v rokah nosi, Kakor de b en vrtnar bil, Kakor de bi jih sadil. 503. Zapisal Janez Ko košar. — Ig njegove rokopisne zbirke. 504. Zapisal Frančišek Sedej. —- Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 50B, 506. 507 5 Jest nesem nobeden vrtnar, Tud rožic ne sadim, Jest dušam pot perpravljem, V nebesa kažem jim. Na tu ga je vprašala 10 ’Na deklica ajdovska: „Ce ti dušam pot perpravleš, Perpravi je tud’ men’!“ 505 . (Iz Cerkna.) Spreljuba mati božja, Prosi Boga za me! „Kako ti bom prosila, K nis’ maral nič za me ? 5 K spoved res si hodil, P’ blo boljši ko b ne bil, Ta male grehe pravil, Te velike zatajil. 11 Jezus tam po vertu hodi, 10 Kakor da bi vertnar bil, In rožce v rokah nese, Kakor bi jih sadil. „Jaz nisem 'bed n vertnar, Tud rožic ne sadim: 15 Jest dušam pot popravljam Prot raju nebeškemu. 11 Na to ga je vprašala Na dekla ajdovska: „Ce dušam pot popravljaš, 20 Poprav’ je še tud men.“ „„Kdor hoče v nebo priti, Mora tako čist biti, Kakor eno dete, Kir pride na ta svet.“" — 25 „Le sijaj, sijaj solnce, Oj solnce rumeno!“ „„Koko ti bom sijalo, K sem tako žalostno: Ce zjutraj zgodaj pridem, 30 Me dekle kolnejo; Ce zvečer dolgo sijem, Se pastirci jokajo.““ 506 . (Z Grahova na Tolminskem.) Jezus po vertu hodi, Kot da bi vertnar bil, Matiko v rokah nosi, Kot da rož’ce bi sadil. 5 „Jez nisem vertnar In rožic ne sadim, Dušam pot popravljam Proti raj’ nebeškemu." Ce ti dušam pot popravljaš, 10 Popravi j’ še za me. 505. Zapisal Janez Kokoš ar. — Iz njegove rokopisne zbirke. 506. Zapisal Anton Crv. — Iz njegove rokopisne zbirke (D. VII.), ki jo hranim jaz. Tam je pripisal zapisovalec to-le opomnjo: „ Slišal sem tudi praviti, da vsak, kdor to pesem enkrat poje, vselej eno dušo iz vic reši.“ 508 I. Pripovedne pesmi 507, 508. „Jez je bom že popravil, Za te in za druge vse. Kako jo bom popravil, Ker molil nisi nič. 15 K spoved’ si res hodil, Pa b’ b’lo bolji, da b’ ne bil, Male grehe pravil, Velike zatajil." „„ Marija prosi za me Je¬ zusa. ““ 20 „Kako ga bom prosila, Ker molil nisi nič, K spoved’ si res hodil, Pa b’ b’lo bolji, da b’ ne bil, Male grehe pravil, 25 Velike zatajil." 507 . (S Kranjske gore.) Leži, leži tam polje, Oj polje širano, Na polju stoji vertec, Oj vertec ograjen. 5 Po vertu hodi dekla, Oj dekla ajdovska. Okoli se ozira, Da b’ vid’la Jezusa. Jezus po vertu hodi, 10 Ko bi kak vertnar bil, Na rami otko nosi, Ko b’ rožice sadil. Tako ga je prašala Pa dekla ajdovska: 15 »Jezus, al si ti vertnar, Al rožice sadiš?" „„Jaz nisim noben vertnar, Tud rožic ne sadim, Pot dušam nakopavam 20 Prot raju svetimu. Kdor če po nji hoditi, Mora čisto serce imet’, Kakor ga ima dete, K’ je včeraj kerščeno."" 25 Tako mu rekla dekla, Je dekla ajdovska: „Nakoplji jo še moji Prot raju svetimu!" Jezus ji pot nakoplje 30 Prot raju svetimu, Ker bila kakor dete Je čistiga serca. 508 . (Kranjska.) Leži, leži tam polje, Oj polje širano ; Na polju stoji vrtec, Oj vrtec ograjen. 5 Po vrtu hodi dekla, Oj dekla ajdovska. Okoli se ozira, Da b’ vidla Jezusa. 507. Zapisal Rabič. — Iz „Cvetja slovanskega naroda “ I. 64 — 65. 508. Zapisal M. Valjavec (?). — Iz Valjaveevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Ta pesem se v začetku do besede strinja s prejšnjo; je li po¬ seben zapis, a ne samo posebna redakcija? I. Pripovedne pesmi 509, 510. 509 Jezus po vrtu hodi, 10 Ko bi kak vrtnar bil, Otko na rami nosi, Ko b’ rožice sadil. Tako ga je prašala Ta dekla ajdovska: 15 „Jezus, al si kak vrtnar, Al rožice sadiš ?“ Je Jezus odgovoril Tak dekli ajdovski: „„Jaz nisim noben vrtnar, 20 Tud rožic ne sadim: Pot dušam nakopavam Prot raju svetimu.““ Tako je rekla dekla, Ta dekla ajdovska: 25 „Pot dušam nakopavaš ? Nakoplji ga še moji!“ „„Kdor če po nji hoditi, Mora čisto srce imet, Kakor ga ima dete, 30 K’ je včeraj krščeno." “ 509 . (Kranjska.) Stoji, stoji lep vrtec, Lep vrtec ograjen, Po vrtu dekla hodi, Oj dekla ajdovska, 5 Pa lepo boga moli, De b’ vidla Jezusa. Jezus po vrtu hodi, Ko de bi vrtnar bil; Pod pazho otko nosi, 10 Ko b’ rožice sadil. „Jez nisim noben vrtnar, Tud rožic ne sadim: Jez dušam pot pripravljam Prot’ raju svetimu." 510 . (Iz ribniške okolice na Kranjskem.) Stoji, stoji tam vrtec, Ta vrtec ograjen. Po vrtu hodi dekla, Dekla ajdovska. 5 Ona lepo Boga moli, Da bi vidla Jezusa. Jezus po vrtu hodi, Ko bi en goltnar bil. „Jaz nisem noben goltnar, 10 Jaz rožic ne sadim: Jaz dušam pot pripravljam Prot raji nebeškemu." 509. Zapisal M. Valjavec. —Iz Valjavčevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. 510. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. 510 I. Pripovedne pesmi 511, 512. Marija gre v nebesa, Nas vabi za seboj. 15 Saj pojdemo in gremo Z veseljem za teboj. Tam gori bomo častili Očeta nebeškega, Očeta ino sina 20 In duha svetega. 511 . (Kranjska.) Oj stoji, stoji polje, Oj polje širano, Na srejdi tega polja Je vertec zgrajeni. 5 Okol ’na dekla hodi, Oj dekla ajduska, Se vse okol ozira, Ke bi vidla Jezusa. Jezus po verti hodi, 10 Ko da b’ en vertlar bio. Otiko pod pazdhom nosi, Ko da b’ rož’ce sadio. „Jaz nes’m nibeden vertlar, In tud’ rožce sadim; 15 1 poutfic vse popravljam V nebesa za ljudi." „„Ce poutec popravljaš V nebesa za ljudi, Te prosim te, moj Jezus, 20 Popravljaj ga za me." — Kter če k nebu priti, Taj mora čisti biti Ko to čisto dete, Ker je včer keršeno. 25 Marija gre v nebesa, Nas vabi za soboj, Mi radi z veseljam, Maria, za toboj. 512 . (Kranjska.) Leži, leži ravno polje, Se zmiraj nazaj ozira, Po polji pa ena dekla gre, 5 De b’ vidla Jezusa. Ta dekla ajdovska. Jezus po vertu hodi, 511. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. VIII. 11. Pesem je v VO. še dvakrat prepisana; prvi prepis (VO. XVIII. A, 2 — 3) se, ne glede na naglasna znamenja, razlikuje od našega natiska v tem: 6 ajdoska — 10, 12 da bi — 13 nis’m — 21 Ker] Kter — 22 bit — 23 dejte — 27 radi] radi i — 28 Marija. Po ravnokar omenjenem prepisu je napravljen drugi v VO. XIV. 1 k., kateri se od njega, ne glede na naglasna znamenja, razlikuje v tem: 2 široko — 10 dab’] da. — Pozneje pa je s svinčnikom še popravljeno: 8 Jezusa — 10 da] da bi — 13 Jezt — In — 24- včerej — 2G sab.oj — 28 taboj. Tam je tudi pripi¬ sano, da pesem je kranjska; a neki izrazi in oblike pač niso kranjske. 512. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz SNP. 10—11. I. Pripovedne pesmi 513. 51 1 Kakor bi en vertnar bil, Matičiča čez ramo nosi, Kakor bi rožce sadil. 10 „ Jez nisim nobeden vertnar, Tud rožec ne sadim: Jez dušam pot napravljam Proti raj nebeškimu." „„če ti pot napravljaš, 15 Naprav jo še zame!““ „Ker hoče po tem pot hoditi, More čisto serce imet, Kakor tisto dete, K’ je včeraj keršen’ blo. “ 20 Marija pa gre v nebesa, Nas kliče za sabo: Saj gredemo, saj pojdemo Z veseljam za tabo! 513 . (Kranjska.) Gospodična ajdovska Se po vert sprehajala,' Tam po vert’ zelenimu, In je rožic pregledvala, 5 Ktera lepši je cvetu. Saj so plave, so rudeče, So tud’ bele, rumene, Farbe žive in goreče, Duh prijeten imajo vse. 10 Jezus pride ji naproti, Le ta Jezus ljubi, mil, On z matiko je na poti, Kot bi kaki vertnar bil. „Kaj ti tukaj se sprehajaš," 15 Jezus ž’ njo pogovor ’ma, „Kaj ti rožic pregledavaš, Gospodična ajdovska? Farbo jmajo vsaka svojo, Vsaka prelepo diši: 20 Ti podaj na pot se mojo !“ Ona mu odgovori: „ »Čakaj, čakaj, Jezus, malo, De vzamem jez slovo Od očeta, mater; kmalo 25 Bodem prišla za tabo." — „Kdor za mano hoče hodit, On slovesa ne jemlje." „ »Jezus, daj mi vsaj pervolit, Brešenj vzet, ki popotnim gre.““ 30 Tako Jezus dalej reče: „Kdor za mano ’če hodit’, Imet’ nobenga brešnja neče, Oča moj ga že previd’." 513. Zapisal M. Ravnik ar-Poze n čan. — Vzeta iz PP. 22-24, kjer je že močno predelana. Po tem zapisu je pesem tiskana v SPKN. III. 47—49 in to, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, s temi premembami: 1 Gospo- dičina —'3 zelenim — 4 rožice — 8 Farbe] Barve — 11] Jezus pride ji na proti — 13 Ko — 18 Barvo . . . vsako — 23 uzamem — 28 saj — 29 Brešno . . . ki — 32 brešna — 35 Kamor — 40 aptažica — 41] Tako rekla ji je nuna — 46] Jez ga nikjčr nisim vid’la — 53 Za gotov’] Gotovo — 55 sredi] v sredi. Se bolj je zapisovalec to pesem predelal v dveh drugih prepisih. Prvega najdeš v MP. I. 137 — 139, in ta se od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, razlikuje v tem: 1, 2] Gospodična se sprehajala, * Ta gospodična ajdovska — 4 rožec — 8 Farbe] Barve*— 11] Leta ljubi Jezus mil — 13 Kot bi kaki] Kakor bi en — 15 jma — 16 rožec ogledavaš — 18 Barvo — 25 Bodem prišla] Bom prišla še —■ 26 On] Ta — 29] Brešen, ki po poti gre — 32 Imeti 512 I. Pripovedne pesmi 514, 515. Še se vzdigneta in gresta, 35 Karnur deleč prideta, K’ nunskim kloštru jo za¬ vijeta. Jezus tamkej poterklja, Potlej je na enkrat zginil. Odperat nuna je prišla, 40 Aj ta nuna abtožca. Tak je rekla le ta nuna: „Kaj ti hočeš, gospodična, Gospodična ajdovska ?“ „„Svojga ženina jez išem, 45 Ge ste ga kaj vidili?"" „Jez niker ga vidla nisim, Ne morem tud zanj vediti. Kak pa se tvoj ženin piše, In kako mu pravijo?" 50 „„Jezus ženin moj se piše, Tako njemu pravijo."“ „Pojdi, živi v temu kloštru, Za gotov’ ga najdla boš, On prebiva tukaj notri, 55 Kakor vertnar sredi rož." 514 . (Iz Slovenske Bistrice.) Jezus po vrti hodi, Ko de b’ kak vrtnar biv, No matiko na rami nosi, Ko de bi rožice sadiv. 5 „Jes nisem nobeni vrtnar, De bi rožice sadiv: Jes le cesto poravnivam Proti raji svetemi." Kdor hoče v nebese priti, 10 Mora meti čisto srce, Mora meti čisto srce, Kakor rumeno sončice. 515 . (Iz Frama.) Leži mi, leži vertec, Oj vertec ograjen. Nptre mi hodi dekla, Dekla judovska. 5 Milo s§ nazaj ozira, Da b! videla Jezusa. Jezus po vertu hodi, Ko da bi bil vertndr, — 36 jo zavijeta] se_ zavjeta — 39] Prišla je odpirat nuna — 46] Jez ga n’keri vidla nisim — 50] Ženin moj se Jezus kliče — 51] Tako ga imenujejo — 52 Pojdi] Pridi. Drugi Poženeanov prepis je v VP. II. 121 — 127 ter se, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, razlikuje od našega natiska v tem: 1—3] Gospodična sprehajala * Tam po vert zelenim — 8 Farbe] Barve — 9 majo — 10] Jezus pride ji naproti — 11] Leta ljubi Jezus mil — 16 ogledavaš — lSFarbo] Barvo — 25 Bodem prišla] Bom prišla še — 26 On] Ta — 29 Brešen ... k’ — 32 Imeti — 36 klojštn — zav’jeta — 39] Pxršla je odperat nuna — 50] Ženin moj se Jezus kliče — 51] Tako ga imenujejo. 514. Zapisal J. Drobnič. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. M. Majar je to pesem slišal tudi pri Št. Kancijanu na Koroškem. 515. Zapisal O. Caf; pela Marija Ledinjak. — Iz CO. II. 21—22. I. Pripovedne pesmi B16, 517. 513 Na rami motikg nosi, 10 Ko da bi rožice sadil. „Jaz nesem nijedni vertnar, Tude rožic ne sadim, Jaz cestQ nadelujem Preti raju nebeškemu." 15 „„Ce bQŠ nadelal ti za druge, Nadelaj še jQ za m§.““ „Kteri hoče tu hoditi, More čistega serdca biti: Tako čist on more biti, 20 Ko je oj solnce rumeno." Marija grg v nebesa, Nas vabi za sebp, Veselo nam je iti, Marija, za tebg. 516 . (Iz Frama.) Stoji mi, stoji vertec moj, Vertec ograjeni, Po vertu mi pak hodi Deklica judovska. 5 Milo sg okol ozira, Da bi vidla Jezusa. Jezus po vertu pranga, Ko da bi gartnar bil; Motko na rami nosi, 10 Ko bi rožice sadil. „Jaz nčsem nieden gartnar, Tude rožic ne sadim: Jaz dušicam pQt nadelujem Proti raju svgtemu. 15 Kteri če v’ nebesa priti, Mora čistga serdca biti, Mora čistga serdca biti Ko to solnce rumeno, Ko to dčtg dones keršeno." 20 „ Sijaj, sijaj, solnce, Oj solnce rumeno!" „„Le ko ti bgm sijalo, Da sem močno žalostno: Ge v’ jutro zgoda vstajam, 25 Mi dekle gonjetajo; Ge pozdno gor pridem, Sg pastirci jočejo.““ „Sijaj, sijaj, solnce, Oj solnce rumeno, 30 Razsveti našo pamet No serce razžaljeno!" 517 . (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Oj leži, leži ravno polje, Lepo polje rumeno. Tam za poljem leži cesta, Lepa cesta široka. 5 Tam za cesto leži vertec, Lepi vertec ograjen, Lepi vertec ograjen, Z žlahnim rožcam nasajen. 516. Zapisal O. Caf; pela Marija Krajnc. — Iz C O. I. 92 — 93. 517. Zapisala MarijaStoklas. — Iz njenega rokopisa, ki ga hranim jaz. 33 514 I. Pripovedne pesmi 518. Tam po verti se sprehaja 10 Lepa mlada dekljica, In okoli se ozira, Da bi koga videla. Jezus pa po verti hodi, Kakor da bi vertnar bil, 15 Motiko na rami nosi, Ko da rožce bi sadil. „ Jaz pa nisem noben vertnar, Tudi rožic ne sadim, Jaz le cesto nadeljujem, 20 Vsem dušam v sveti raj. Kdor pa če po ti cest hoditi, Mora čistga srca biti, Čistga srca, čiste vesti, Kakor solnce rumeno.“ 518 . (Iz ljutomerske okolice.) „0 sijaj, sijaj, sonce, O sonce romeno!“ „„Jas nemrem ti sijati Od velke žalosti: 5 Ge rano ti prhajam, Me dekle kregajo; Ge rano ti zahajam, Pastirci jočejo. Jaz bi ti sijalo, 10 Al sroče nemrem, Jaz pač nemrem sijati Od velke žalosti."“ Jezoš po ogradi hodi, Ravn da bi vrtnar bia, 15 Motiko na rami nosi, Ravn da bi rožice sadil. K njemi pa pride dekla, ’Na dekla hajdoska. „Kaj pa ti, Jezoš, hodiš, Ravn da bi vrtnar bia, Motiko na rami nosiš, Ravn da bi rožice sadil ?“ 25 „ Počakaj da me, Jezoš, Naj si idem ja domo, Naj se v bel obleč opravim, Te bom s toboj šla.“ 518. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. a (165), kjer je tudi ta-le načrt melodije: tii $ • • •»» m V VO. so še trije prepisi te pesmi. Ti pa nimajo začetka „0 sijaj, sijaj, sonce “, katera pesem se je s to združila pač vsled motiva: „Kdor hoče v ne¬ besa priti (po Jezusovi cesti hoditi), mora čistega srca biti, tako čist on mora biti, ko je sonce rumeno”. Prepis v VO. VIII. 8 se od našega natiska razlikuje, I. Pripovedne pesmi 519. 515 „„0 nikaj, nikaj, dekla, Ker oče z menoj iti, More čistga srea biti, 30 Dekla hajdoska! Ker oče z menoj iti, More čistga srca biti, 35 More čistga srca biti, Kak sem Jezoš jaz.““ Sveta hostija onečaščena. 519 . (Iz Frama.) Leži mi, leži ravno polje, Prek polja leži cestica. Za stezp mi stoji hižica Mladega zamorčiča. 5 „Mimo pa grg veliko ljudi, Ko grgdp k izpovedi, Naj še le najuna deklica grg! — Kaj ti bq> mešnik iz keliha dal, V hadro zavij, pa prinesi domu!“ 10 Še kaj je mešnik vun iz keliha dal, Je v hadr <2 zavila, je nesla domu. „Prinesi, prinesi mi skledčkq zlato, Skledčkp zlatp no sreberni nož,“ Prinesla, prinesla je skledčkQ zlatg, 15 Skledčkp zlatp no sreberni nož, Na mizQ postavila svgto Rčšno telo, Na mizq postavila svgto Rešno telo. Prek srede prereže svgto Rešno telo, Po mizi polije svgtq> Rešnp kri. 20 „Zakuri, zakuri zdaj belp peč, Da bqma vergla Jezusa v peč!“ ne glede na naglasna znamenja, v tem: 13, 22] Ravno da bi gortnar bia — 16, 24] Ravno da rože bi sadia —• 18 ’Na] Mlada — 21 ti] ti tu. — Tukaj sta bila napisana, a sta zopet prečrtana ta dva verza: Hodi da ti z menoj, dekle, * Mlada dekla hajdovska! — 25 da ne] da ti mene — 26 jaz — 27 se v bel obleč] v bel obleč se ja — 28 boru] bom še jaz — 29] Nikaj, nikaj, mlada dekla — 30 Dekla] Mlada dekla — 31 Iveri ... s — 32, 35 čistega. — Verza 33. in 34. manjka. — 36] Kak so deca majcena. Drugi Vrazov prepis se nahaja v VO. XVIII. A. 14 — 13 ter se od ravnokar popisanega razlikuje, ne glede na na¬ glasna znamenja, v tem: 5 (17)] K njemu pa ti pride — 6 (18) Mlada dekla] Dekla — 14 (28) z — 15 (29) dekla] žena — 17 (31) z. Tretji prepis v VO. XIV. 7. h se vjema s tem zadnjim. 519. Zapisal O. Caf; pela Marinka Bgbnica. — Iz GO. III. 14 — 15. 33* 516 I. Pripovedne pesmi 520. Zakurila, zakurila je belQ peč, Da sta vergla Jezusa v peč. V peči je postalo det§ mlado, 25 Detg mlado no detg svgto. Vun sta ga uže vergla med hude svinje. Svinje sq s§ dol popadale, Na svoja kolena pokleknile. Oj Jezus, oj Jezus, vsmiljeni Bog! 30 Svinje tg spoznajQ, zamorčič pa ne. Lovca streljata na Marijo. 520 . (Iz Dutovelj na Krasu.) Dober večer Buh daj, de- kelca, Dekelca brumna, poštena! Mi ti hočmo sveto pesem pet Od tiga leta noviga, 5 Od tiga rojstva božjiga, Od letih svetih kraljev treh, Od letih svetih praznikov, Ki nam jih je Buh dau učakati, Zdravi, veseli uživati. 10 Marija se vzdigne jenu gre Pod letu goro visoko. Marija se doli vsedala, De bi sinka previvala, Previvala, počivala, 15 Grešnikom grehe odpuščala. Odpust nam Bog jen Marija In vsa nebeška držina! Marija se vzdigne jenu gre Vsrd lete gore visoke, 20 Marija se doli vsedala, De b’ sinka previvala, Previvala, počivala. Per tem je Bog dal beli dan, Ker s ga je zvolil Jezus sam. 25 Per tem ugleda jagra dva, Jagra dva, strelca oba, Marija jim prav odgovori: „Počas, počas, jagra vidva!“ Jagra nista za tu nič marala, 30 Flinte k licem pertiskala, De bi Marijo vstrelila. Marija jim prav odgovori: 520. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. Pesem se poje kot kolednica in to tako, da se, kakor omenja Žvab, pri vsakem lihem verzu legende {10—48) pripeva: „Oj Marija! Oj Marija! (vsi skupaj)*, pri vsakem sodevem verzu pa: „Gospa sveta Uršarija! {vsi skupaj)*. Pesem je priobčil v „Ljublj : Zvonu* III. {1883) 594 S. Butar, kateri ji je pristavil to-le opomnjo: „Bomarji sv. Višarij kažejo dva kamena na bližnji gori, ki predstav¬ ljata baje okamenela strelca*. V Butarjevem natisku manjka verzov 49 — 56. Njegov natisek se razlikuje mimo tega , ne glede na naglasna znamenja, od zgora- njega v tem: 1] Dobro jutro Bog daj, deklica — 2] Deklica pobožna, poštena — 3 hočemo . . . peti — 4 tega . .. novega —• 5 tega . . . božjega — 8 jih je Buh dau] je Bog dal — 9 vživati — 10, 18, 39] Marija vzdigne se in gre —-11 letu . . . I. Pripovedne pesmi 521. 517 „0 Bog, o Bog, o veliki Bog, De b mi Bog to gnado dal: 35 Prej ko bosta mene vstrelila, De bi kamen ratala!“ Marija še tega zrekla ni, Jen sta že kamen ratala. Marija se vzdigne jenu gre 40 Vrh lete gore visoke. Po gori je špancirala, Po gori gor, po gori dol, In si sedež zbirala, Ci b’ se cerkov zidala, 45 Da b’noter Marija prebivala, Grešnikam grehe odpušala. Odpust naj jim Bog jenu Marija In vsa nebeška držina! Ali gore, gore, dekelca, 50 Dekelca brumna, poštena ! Tu ti je pesem spojena Na tvoje vredno postenje. Mi se od tebe odločimo, Bogu te perporočimo, 55 Bogu in dvici Mariji Jen vsi nebeški držini. Sveta družina in razbojnik. 521 . (Iz Gozda na Gorenjskem.) Redakcija I. Marija po svčt% šwa Si, s6j^m sinam JežBšam Jtn soj^m možam Jožefam. Pršwa je not v en CBr%n gojzd, 5 Obene šiše bliz ni b’wo, Kokr sama rzbojttnška. Rzboj^nca na prah’ stoji, An šop ključov v rokah drži. Marija jo ogovari, 10 Toko j% pravi, govari: „Oj prenočite nas Bncoj!“ Rzbojtnca odgovari: »Koko vas bom prenočBwa, K’ imam moža rzbojBnka? 15 Bnkol na pride trezin ddm.“ Marija prav’ jr&n govari: „ Pršu bo trez%n j%n krotak, De še ni biw inkoR tak.“ RzbojBnca še govari: visoko] to . . . Višarije — 12, 20] Marija doli sedala — 14, 21 De bi sinka] Da sinka bi — 16] Odpusti Bog nam in Marija — 17, 48 družina — 19 Vsrd] Do sredi — 23 Per — 25 Per tem] Marija — 27, 32] Marija pravi, govori — 29] Nič jagra nista marala — 30] K licem puške pritiskala — 31, 35 strelila — 33 vel’ki — 34] Da b’ milost dal mi Bog — 36 Da — 37 še tega] tega — 38] In že sta k. r. — 40 Vrh lete] Na vrh te — 41] Po gori se je šetala — 43 si] si je — 44] Kje bi se cerkev zidala — 45] Da b’ v njej M. bivala — 46] Grešnikam grehe odpuščala — 47] Odpusti Bog nam in Marija. — Prim. zgoraj št. 287 („ Gospod strelja v sveti križ*). 521. Zapisal Sebastijan Žepič. — Bedakcija I. je iz Kresa IV. 386 do 387, kjer jo je priobčil M. Valjavec, redakcija II. pa je iz Valjavčevega ro¬ kopisa, ki ga je hranil Miklošič. 518 I. Pripovedne pesmi 521. 20 „Jest pa še ’no dete jimam, Ki je že stara sedim let, Oj sedim let, vosmiga po, Pa ga še nisim sllšovva, De bi gdej spregovorivvi, 25 Pa ga tud nisim vldiwa, De bi že kej sprehodi wi.“ Še mati komej 'zgovarl, Že dete v&či prot hiti, Prav’ oči: „voča, brš pejte, 30 Doma jmamo ilpe gosti: Marijo s slnam Ježišam Jin s sojim možam Jože¬ fam." Voča damu hitra leti, Toko mi pravi, govarl: 35 „Koga je to, koko je to, De je poh streho tok svitvvo, Kokr bi sjale sonca tri, Pa še aniga sam’ga nl?“ Žena mo prava,, govarl: 40 „Doblli smo ilpe gosti, Marijo s slnam Ježišam Jin s sojim možam Jože¬ fam." Rzbojink pravi, govarl: „U šlšo dol nej pridejo, 45 Ža mizo nej se vsedejo.“ Jin Krištiš ž njim sprego- varl, Mo sojo gnado podeli. Rzbojink vse vse zapistl, Jim pa za Ježišam hiti. Redakcija II. Maria popotovala Je s svojim sinam Jezusam In s svojim možem Jožefam. Prišla je tjekaj v črni gojzd, 5 Hiše nobene blizo ni, Kakor sama razbojniška. Razbojnica na prag stoji, Pušelj svečave v roc’ drži. Maria pravi, govori: 10 Maria pravi, govori: „0 prenočite nas nocoj!“ Razbojnica odgovori: „Kako vas bom prenočila, K’ imam moža razbojnika? 15 Domu pride vselej pijan." Maria pravi, govori: „ Prišel bo trezen in krotak, Da še ni bil nikoli tak!" Razbojnica še govori: 20 „Jaz pa še eno dete 'mam, Je dete staro sedem let, Oj sedem let, osmiga pol: Pa ga jaz nisim slišala Nikoli še spregovorit, 25 Pa tudi nisim vidila Nikoli še ga sprehodit." Še mati komaj zgovorl, Že dete oč’ naprot hiti. Prav’ oču: „Oče, brž pojte, 30 Doma imamo lepe gosti: Mario s sinam Jezusam In s svojim možem Jožefam." Oča domu hitro leti, Tako mi pravi, govori: 35 „Koga je to, kako je to, Da je pod streho tak svitlo, Ko bi sijale solnca tri, Pa enga samiga še ni?" Mu žena pravi, govori: 40 „Dobili smo lepe gosti, Mario s sinam Jezusam In ^svojim možem Jožefam." Razbojnik pravi, govori: „U hišo dol naj pridejo, 45 Ža mizo naj se vsedejo." In Kriste z njim spregovori, Mu svojo.milost podeli; Razbojnik pa vse zapusti, Ino za Jezusam hiti. I. Pripovedne pesmi 522. 519 522 . (Iz Sv. Križa ipavskega.) Marija zgoda vstajala, Na božji pot se spravlala S lubim sinkam Jezusam, S svojim svetim možam Jo¬ žefam. 5 Marija rajža in mi gre Oj po žaljenim gojzdiči. U gojzdi nobene hiše ni, Kakor enga hudga razboj¬ nika. Noč in dan v gojzdi tiči, 10 Čaka in vbiva burne ludi. Razbojnica na pragu stoji. Marija razbojnico vprašala: „Al bi me otla herpergat, Al bi me otla herpergat ?“ 15 „„Jesbivasotlaherpergat,— Imam hudga moža razboj¬ nika. Že osmi dan ga ni doma, Nicoj ima domu prit. Vas bi do smrti vbiv, 20 Mene bi malo živo pusti v. ““ „Nič ne marej, žena, žena ti; Tvoj mož pride domu Volan kakor platnice, Noj krotak kakor jagnice. 6 25 Marija razbojnico vprašala: „ Kako je staro vašedjetece?“ „„Naše djetece je staro se¬ dam Ijet, Ne sliši, ne vidi, ne šraja, ne hodi.““ Sdej pa djetece progovori: 30 „Češčena roža Marija!“ — Razbojnik domu perleti, Od djelač vpije, zakriči: „Le sam, le sam, žena ti, Kaj v našej hiši je nicoj, 35 Ko le tako ljepo diši ? Al so vinene jagodce, Al so nebeški kramarji, Al so nebeški apotekarji ?“ „„Niso vinene jagodce, 40 Niso vinene jagodce, Niso nebeški kramarji, Niso nebeški apotekarji: Je sama Marija s Jezusam, S svojim svetim možam Jo¬ žefam. ““ 45 Razbojnik pade na koljence svoje: „Marija, odpusti mi grjehe moje!“ „„Jez ti odpustim grjehe tvoje, Pa zapusti hude navade svoje. ““ Tam je device Marije cer¬ kvica, 50 Tota grješnik perbeži, Tota grješnik perbeži, Vse, kar prosi, zadobi. 522. Zapisal Matija Maj ar. — Iz Majarjevega rokopisa, Tei ga je hranil. Miklošič. Drugi prepis se nahaja v VO. XIV. 6. 4—6, ter se, ne glede na naglasna znamenja, razlikuje od našega v tem: 3] S svojim lubim sinkam Ježušam — 6 Zelenim gojzdiču — 9 Noč — 11 pragi — 15 Jaz — 19 vbiu — 20 pustiu — 21 žjena, žjena — 33 žena] žjena, žjena — 41 manjka — 43 Maria, z Ježušam. Tretji prepis sem našel v MB. 308 — 309. Bazlikuje se, ne glede 520 I. Pripovedne pesmi 523. Marija in brodnik. 523 . (Iz Dol zraven Rožeka.) Marija se vzihne s Ježišam In s starim možam Jožafam. Marija je taku dolho šva, Da je blizo murja peršva. 5 Hori je murnarja klicava, Hori je murnarja klicava: „Perpeli me tamej črjez Za skuzi buh, za božji von!“ Kaj ji še murnar hovori? 10 Kaj ji še murnar hovori? „ „ Jaz ne vozim za skuzi buh, Za skuzi buh, za božji von: Jaz le vozim za svjetle tolarje In za zvate romene.““ — 15 Marija spet prosi murnarja, Marija spet prosi murnarja: „Oj perpeli me tamej črjez Za skuzi buh, za božji von!“ Kaj ji še murnar hovori, 20 Kaj ji še murnar hovori: „„Jaz ne vozim za skuzi buh, Za skuzi buh, za božji von: Jaz le vozim za svjetle tolarje In za zvate romene.““ — 25 Marija se vzihne in mi hre Oj le v sivno murje. Pred njo so vodarazklanjava, Za njo se spet skljepava. Marija sred murja obstoji, 30 Murnarjeva šiša že hori. — Murnar pa vpije na pomuč, Murnar pa vpije na pomuč: »Marija, pridi tavžentbart, Jaz te prepelam sakobart! 11 35 Kaj še Marija hovori, Kaj še Marija hovori: na naglasna znamenja, na 1 za v iz la, e za je, od našega natiska v tem: 4] S svojim možam Jožefam — 6 zalenam — 7 V — 8 Ko — 11 pragi — 15 Jez bi] Bi —16 Mam — 33 žžna — 41] Niso nebeški kramarji — 43 samo — 44 S svojim svetim] S svetim — 45 Razbojnik] Grešnik — 46 Marija] Jezus. 523. Zapisal M. Maj ar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Pesem je natisnjena v „ Cvetju slov. naroda “ I. 58—60 in to, ne glede na g za h iz g, na 1 za v iz 1, na e za je in na naglasna znamenja, s temi premembami: 1 Ježišam — 2 Jožefam — 3 tak — 4 morja — 5, 6, 7 Gor’ je mornarja klicala — 7 Prepelji mene — 8, 11, 12, 18, 21, 22 skozi bog — 9, 10, 19, 20 jej še mornar — 11 Jaz ne] Jes pa ne — 13, 23 Jez le . . . svjetle] Le . . . svitle .— 14, 24 Ino . .. rumene •— 15, 16 manjka — 17 perpelji — 21 Jes — 26] Oj noter v silno morje — 28 sklepava — 29 morja postoji — 30 Mornar¬ jeva hiša — 31, 32, 39, 40 Mornar —• 34] Jes te prepelem vsakokrat — 39, 40 pomoč — 42 prepeljem vsakokrat — 43 alj — 44] Zašonaj saj mlado detice — 48 Mornarjeva hiša. — Pesem sem našel še v nekih drugih Majarjevih pre¬ pisih. Prepis v VO. XVI. B. 17 — 19 se od našega natiska, ne glede na g za h iz g, na l za v iz 1, na e za je, na h za u iz o in na naglasna znamenja, raz- I. Pripovedne pesmi 524. 521 „Pomagajo ti svjetli tolarji In pa z vati romeni!" Murnar spet vpije na pomuč, 40 Murnar spet vpije na pomuč: „Marija, pridi tavžentbart, Jaz te prepelam sakobart; Marija, al ne zašonaš mene, Zašonej mvado djeteee: 45 Na sred jispe zibca stoji, Notre majhno djete leži! “ Marija s krivcam mahniva, Murnarjava šiša vhasniva. 524 . (Iz Dutovelj na Krasu.) Dober večer Buh daj, de- kelca, Dekelca brumna, poštena. Mi ti hoč’mo sveto pesem pet Od Jezusa jen Marije, 5 Od tiga leta noviga, Od tiga rojstva božjiga, Od letihsvetih kraljevtreh, Od letih svetih praznikov, Ker nam jih je Buh dau učakati, 10 Zdravim, veselim uživati. Marija se vzdigne jenu gre Prot morju globokemu, Globokemu jenu šrokemu. Vesel, vesel, veseli dan, 15 Vesel’ se ... z Jezusam! Pri kraju najde barčico, V barčici je mladi barkadur. Vesel, itd. * Marija mu prav odgovori: 20 „Ali vozi, vozi, barkadur, Vesel, itd. Za skuzi buh, za božji Ion!“ Vesel, itd. „„Jest nabom vozil ne za skuzi buh, 25 Ne za skuzi buh, ne za božji Ion! Vesel, itd. Vozil bom za bele ventine, Jenu za rumene cekine/" Vesel, itd. likuje v tem-le: 3 dolgo — 4 blizu — 7 Prepeli . . . teme) — 13, 23 svetle — 17 prepeli . . . temej — 26 murjiče — 27] Pred nj6 se voda razklenila — 28 sklč- pala — 34, 42 vsakobart. — Prepis v MB,. 319 se razlikuje od našega natiska, ne glede na 1 za v iz 1, na g za h iz g, na e za je, v tem-le: lz — 2 In s] In — 3 tako — 4 morja — 5, 15 mornarja — 6 manjka — 7 Prepeli . . . temej — 8, 11, 12, 18, 21, 22 skoziboh — 9, 19 mornar — 10 manjka 13, 23 Jaz le] Jaz — 16 manjka — 17 prepeli . . . temej — 20 manjka — 26] Mi gre noter v silno morje — 29 sred morja — 30 Mornarjava . . . žš — 31, 32, 39, 40 Mornar . . . pomoč —• 34, 42 vsakobart — 45 sred — 46 detee — 47 krilcam — 48 Mornarjava. Scheinigg jo je tiskal v NPKS. 122—124 po Janežičevem natisku v „ Cvetju*, davši ji modernejšo obliko in spremenivši v v. 9, 10 govori v odgovori in pa 37 Pomago. 524. Zapisal Lovro Žvab. —Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. Pesem se poje kot kolednica. Pripev „ Vesel, vesel itd.' 1 , v čegar drugem verzu se z imenom naziva oseba, kateri na poštenje se poje pesem (n. pr. Beza, Žefa), pojo vsi koledniki vkupe. 522 I. Pripovedne pesmi 525. 30 Marija si vzdigne krilce lepil, V krilci ima dete svetu. Vesel, itd. Jen mi začne vodo brest: Pred njo se voda razjemala, Barčica se z ognjem vnemala. 35 Vesel, itd. Barkadur mi vpije jen krči: „Le sem, le sem, sveta žena, Sveta žena, mati božja!“ Vesel, itd. 40 Jenu se mi v barčico vsedeta, Jenu se prav deljč prepeljeta. Vesel, itd. Tam do Ferdinanda svetiga, Tam se bode cerkev zidala: 45 Vesel, itd. De bo nuter Marija prebivala, Prebivala, počivala. Vesel, itd. Grešnikam grehe odpuščala, 50 Odpust’ nam Buh no Marija, Vesel, itd. Jenu vsa nebeška družina! Vesel, itd. Ali gore, gore, dekelca, 55 Dekelca brumna, pdštena ! Tu ti je pesem spojena Na toje vredno poštenje. Mi se od tebe odločimo, Bohu te perporočimo, 60 Bohu jen devici Mariji, In vsi nebeški držini. 525 . (Iz Podzemlja pri Metliki.) Marija rajža ino gre Po tem zelenem travniku. Prišla je ona do vode, Tam do vode široke: 5 „Hod’ me vozit’, mlad brodar! “ „„Jaz ne vozim takih žen, Jaz vozim samo romarce, Romarce in trgovce Za tolarčke in cvancgarce. 11 “ 10 Marija krilce prifrkne In črez vodo se poda. Pred njo voda razgrinja se, Za njo voda stiska se. Marija pride sred’ vode, 15 Brodarjeva hiša pa gori. Zakliče jo zdaj mlad brodar: „Marija sedem žalostij, Pomagaj meni grešniku!" Marija se nazaj ozre, 20 Brodarjeva hiša spet nova je. 525. Zapisal Janko Barle. — Iz Slov. Večernic XLV. 113. I. Pripovedne pesmi 526, 527. 523 526 . (Iz Slamne vasi.) Marija pride bliz’ morja, Prašala je mornarja: „Prepelj me ti za božji Ion Al’ pa za ta nebeški tron.“ 5 „„Ja ne vozim za božji Ion, Ne tud’ za ta nebeški tron: Ja vozim le za krajcarje, In pa za bele zeksarje.““ Odrinejo od kraja preč, 10 Začnejo se potapljati, In tudi milo jokati: „Pomagaj nam, Marija ti, Marija sedem žalosti!" Marija jim odgovori: 15 „„Ne morem vam pomagati: Pomagajo naj krajcarji In tisti beli zeksarji!““ 527 . (Iz Frama.) Marija je po svetu hodila, Do sivega morja je prihodila, Brodnarja je zaklicala: „Holaj, holaj, brodnarič mlad, 5 Prepeljaj ti mene prek Ino tude to dete majceno: Jaz ti bpm dala lepi Ion, Jaz ti bqm dala en beli groš.“ „„Jaz teb’ ne morem pre¬ peljat’, 10 Jaz moram pri svoji mladi ženi spat.““ Marija je drugoč zaklicala; „Holaj, holaj, ti mladi brodnar, Prepeljaj ti mene prčk. Jaz ti ’m dala lepi Ion, 15 Jaz ti ’m dala sto belih kron! “ „„Jaz teb’ ne morem pre¬ peljat’, Jaz moram pri svoji mladi ženi spat.““ Marija je tretjič zakričala: „Holaj, holaj, ti mladi brodnar, 20 Prepeljaj ti mene prek. Jaz ti ’m dala lepi Ion, Jaz b^m dala duši večni raj. “ „„Jaz teb’ ne morem pre¬ peljat’, Jaz moram pri svoji mladi ženi spat.““ 25 Marija svgt križ storila Čreze morje sivo. Predsg sg voda razgrebala, Za njp sg je zagrebala. Ko sg je sred morja pripeljala, 30 Brodnarjeva hiša je gorela. Brodnarič pervg, drugo, Tretja krat za njg vpil: „Ce se ne vsmiliš črez mg, Smili sg črez mo detg maj¬ ceno, 35 Ker na sred ognja gori." 526. Zapisal JankoBarle. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. 527. Zapisal O. Caf. — Iz GO. 11.154—155. 524 I. Pripovedne pesmi 528, 529. Marija s§ oberne Ino svgti križ stori: Brodnarjeva hiša je ugas¬ njena bila. »Turimaš, turimaš, mladi brodnar, 40 Da ne bpš zaderžaval po¬ potnih ljudi!“ 528 . (Iz ormoškega okraja.) Marija je prišla do morja, Mornarja lepo prosila: „Prepelaj me ti za božji Ion, Za božji Ion, za nebeški tron! “ 5 „„Ne vozim jaz za božji Ion, Za božji Ion, za nebeški tron: Jaz vozim le za krajcarje, Za lepe bele zeksarje.““ Začne morje naraščati, 10 Mornarju koča vtapljati. Mornar zavpije na vso moč: „Marija, pridi na pomoč!" Marija se njemu oglasi: „Jaz nečem ti pomagati: 15 Naj ti pomagajo krajcarji No lepi beli zekšarji!“ Še enok zavpije na vso moč: „Marija, pridi na pomoč!" — Marija z roko mahnila, 20 Je voda zopet vsahnila. 529 . (Iz Stnbice na Hrvaškem.) 'Išla Marija po svetu, Došla Marija do morja: „Pelaj me, brodar, prek morja. “ „„Plačaj, Marija, talera."" 5 Marija z rukom mahnila, Brodaru hiža gorela. Vtrgla Marija šibe tri, Z njimi vudrila prek morja : Postala cesta prek morja, 10 Kud je Marija šetala. Brodaru hiža gorela: »Pomagaj ti meni, Marija!" „„Naj ti pomognu taleri!"" Marija z rukom mahnula, 15 Brodaru hiža gasnula: „Fala ti budi, Marija, Očem ja tebe voziti." 528. Zapisal Al. Korošec. — Dal A. Kovačič; rokopis hranim jas. V izvirniku stoji v v. 8. na mesto zeksarje beseda ščstice, kar je očitno nemo¬ goče; prim. v. 16. 529. Zapisal N. Stokan. — Is „ Bisera “ str. 61. I. Pripovedne pesmi 530. 525 530 . (Iz predvorske fare.) Marija se oh nas ravna Z ilpe dižele vogršče, Z Vogrščiga na Štajerje. Za njo je piršu Vogir vmath: 5 „ Marija, pejd’, le pejd’ nazaj V’ ilpo diževo Vogrsko. , At ni dost cerku cirana, At ni dost branah svetih maš ?“ Marija toko govari: 10 „„Dost mi je cerku cirana, Dost mi je branih svetih maš: Jest se zato oh vas rovnam, Ker tukej sevi ni za me, Ker so huj’ žene kit možje, 15 Jm v cerku vi pirjezdite, Za vtar konje postavljate, Za vtarjam konje futrate, Pa meni nečast devate/" Še se m’ uzigne jmoj gre, 20 Kamir predeleč piršva je, Do jezera gobočiga. Še je prosiva brodnarja: „Le vozi, vozi, brodnar vmath! A vozu mevš za boži von, 25 Za boži von a kuj zastonj ?“ Toko je reku brodnar vmath: „Na vbzim jest za boži von, Za boži von jm ne zastonj: Jest vbzim le za tčlarje, 30 Jim pa za zvate rumene/ Toko Marija govari: „Le čaki, čaki, brodnar ti, Še klicov mevš na pomoč ti! “ Marija j’ krivce vzignuva, 35 Vodica se je všeniva, Preh njo se je pregrebova, Za njo se je zagrčbova, Pir kraj je bva do gležmja, Na sred’ je bva do kolena. 40 Marija še na sredi ni, Brodnarji šiša ž§ gori. Klicov jo je na pomoč že: „Marija, smili se čez me, Če ne čez me, saj čez dete: 45 Na sr šiše zibu stoji, V zibli vmado dete leži." Marija vtrne sovze tri, Precej se vogmj pogasi. Brasučani naprot grejo 50 Z eno mejhno precesijo, Z eno veliko andohtjo. Toko Marija govari: „Tukej bo že sevi za me, K’ so bblj’ žene kokir možje." 530. Zapisal M. Valjavec. — Iz šestega programa varaždinske gimna¬ zije (1858), str. 20, kjer stoje tudi te-le opomnje Valjavceve: „at = ali ti; mevš = me boš; ne lautet ne und nicht na, wenn der Nachdruck darauf liegt; na sr = na sredi.“ — Valjavec je tiskal pesem tudi v Kresa IV. 491 — 492, rabeč w za v iz la, č za a, š za š in postavivši: 8 toko — 13 sevi — 22 prosivva — 26 Toko — 48 pogasi. — Ta pesem in pa nastopne pesmi tega naslova so oči- vidno strnjene is pesmi, katere varijante stoje v sprednjih številkah tega naslova, in pa iz pesmi nastopnega naslova. 526 I. Pripovedne pesmi 531, 532. 531 . (Kranjska.) Marija se je selila Iz Ogerskiga na Štajarsko. Marija, Marija, Oh Marija sedem žalosti. 5 Za njo je prišel Oger mlad, , Za njo je prišel Oger mlad. „Marija, li pojdi nazaj, Marija, li pojdi nazaj! Al premal je cirkev cirana, 10 Al premal je brano svetih maš ?“ „„Zadost je cirkev cirana, Zadost je brano svetih maš: Tukaj pa že ni selo za me, Ko so hujši žene kot možje. “ “ 15 Kamur predeleč je prišla, Do globocga jezera: „„Jez ne vozim za božji Ion, 20 Za božji Ion, za ubogejme: Jez vozim za nove krajcarje Ino za stare reparje.““ Marija se po jezeri spusti, Marija se po jezeri spusti. 25 Pred njo se je pregrebalo, Za njo se je zagrebalo. Marija še na sred’ jezera ni, Brodnarjeva hiša je vsa v’ ognji. „Pomagaj mi, Marija ti, 30 Usmil se ti čez me, Gez moje otroke i staro ma¬ ter še.“ — Vraslovčane naproti gredo Z eno majhino procesijo, „Li vozi, li vozi, brodnar ti, Z eno majhino procesijo, Za božji Ion, za ubogejme." 35 Z eno veliko andohtjo: „Tukaj bo že selo za me, Ko so bolj žene kot možje! Marija, Marija, Oh Marija sedem žalosti. 532 . (Iz vrhniške okolice.) Marija ’z Ogerskega gre, Nazaj bi jo priklical rad: Oj gre do Žalostne gore. 5 „Nazaj, nazaj, Marija ti, Za njo priteče pobič mlad, Marija sedem žalosti! 531. Zapisal M. Ra vni kar-Požene a n. — Iz njegovih SNP. 22 — 85. V roltopisu je v v. 16. pač po pomoti pisano jezerja. Verza 3. in 4. se ponav¬ ljata za vsakim odstavkom. 532. Zapisal P. H i e i n g e r. — Iz Zgodnje Danice 1857, str. 13. I. Pripovedne pesmi 533. 527 Ti cerkev ni zadosti še, Ti svetih maš premalo je?“ „„Mi cerkev je zadosti že, 10 Mi svetih maš premalo je! Možje do cerkve pridejo, Na konjih tje prijezdijo; ’Z oltarjev konji zobljejo, Iz kamnov se napajajo. 15 Žene do cerkve pridejo, Nemarno sezgovarjajo.““ — Marija šla do jezera In je brodarja klicala: »Prepelji me za božji Ion, 20 Prepelji za nebeški tron!“ „„Ne vozim jaz za božji Ion, Ne vozim za nebeški tron: Za same bele krajcarje In pa za stare reparje.““ 25 Marija prime krilice, Naravnost gre čez jezerce. Pri kraj’ voda do členka bla, Po sredi je po suhem šla. Marija v hrib se vpirala, 30 Brodarju hišco vnemala; Brodar pa vpije na vso moč, Marijo kliče na pomoč: »Nazaj poglej, Marija ti, Marija sedem žalosti!" 35 Marija pa odgovori: „„Pomagajo naj krajcarji!““ Brodar spet vpije na vso moč, Marijo kliče na pomoč: »Marija, če ne rešiš me, 40 Saj reši mlado detice!" Sred’ izbe zibka tam stoji, In mlado dete v njej leži. Marija krog se zavihti, Ves ogenj naglo pogasi. 533 . (Iz Frama.) Marija sg je selila Z Qgerskega na Štajersko. O Marija, o Marija, Marija je le lepo kronana ! 5 Za njp leti, za njQ kriči Še oj le Qgerski kralj: »Zakaj se seliš tt od nas? Zakaj se seliš tl od nas?“ „„Ko bi sg jaz ne selila, 10 Ker ste Qgri hudi ljudje! Ogri ste pač hudi ljudje, Pa še žene bolj, ko sq mpžje. Uže v cerkvp konje gonite, Z mesnim gvantom nasti- ljate!““ — 15 Marija sg vzdigne ino grg Proti sivemu morju: »Holaj, holaj, mlad brodnar, Žapeljaj mg prek za božji dar!“ „ »Jaz uže ne vozim takih žen, 20 Ko bi mi davalekoj božji Ion ; Jaz uže pa vozim take prek, Ki mi dajQ bele kronice." “ 533. Zapisal O. Caf \ pela Mariniča Babnica. — Iz GO. III. 19 — 20. Verza 3. in 4. se ponavljata za vsakim odstavkom. 528 I. Pripovedne pesmi 534. Marija sg vzdigne ino gr§ Ngter v široko morje. 25 Pred ko je Marija v sred morja bla, Je uže brodnarjova hiša v plamenu bla. Za njQ leti, za njg kriči Še toti mladi brodinar: „ Vsmili še sg enkrat krez mg, BO Vsmili še sg enkrat krez mg ! Ge se ti ne vsmiliš krez mg, Vsmili pak sg krez mojg ženg! Ge se ne vsmiliš krez mojg ženQ, Vsmili sg pak črez moje otro¬ čiče !“ 35 Marija se nazaj oberne, Na brodnarjovg hiŠQ svgti križ stori; Ko hitro svgti križ stori, Brodnarjeva hiša uže cela bla. 534 . (Štajerska.) Marija z Vogerskega gre Na svete žegnane gore, Na svete žegnane gore, Marija sedem žalosti. 5 Za njoj pa gre en fantič mlad, Nazaj bi jo poklical rad: „Nazaj, nazaj, Marija ti, Marija sedem žalosti!" Marija pride do morja, 10 Prav lepo prosi mornarja: „Peljaj me prek za božji Ion, Za božji Ion, za nebeški tron!“ „„Jaz vozim — ne za božji Ion, Pa tudi ne za nebeški tron —- 15 Jaz vozim le za krajcare In za svetle zeksare.““ Marija pa črez morje križ stori, In zdaj črez morje se spusti: Pred njoj se je razgrnilo, 20 Za njoj se spet zagrnilo. Brodnar začel je zdaj vozit, Pa barka začne se topit: „Pomaj, pomaj, Marija ti, Marija sedem žalosti!" 25 Marija pa odgovori: „„Ne morem ti pomagati, Naj ti pomagajo krajcari In tisti svetli zeksari!““ Poslušajte, kristjani vi, 30 Kako se takemu godi, Kako se takemu godi, Kateri Marije ne časti. 534. Zapisal Anton Kovačič (?). — Iz njegove rokopisne zbirke. I. Pripovedne pesmi 535, 536. 529 535 . (Iz celjske okolice.) Marija z Ogerskega gre Na svete Žalostne gore, Na svete Žalostne gore, Marija sedem žalosti. 5 Za njo pa gre en fantič mlad, Nazaj poklical bi jo rad: »Nazaj, nazaj, Marija ti, Marija sedem žalosti!" Marija j’ prišla do morja, 10 Brodarja lepo prosila: . »Prepelji me za božji Ion, Za božji Ion, nebeški tron!" »Ne. vozim jaz za božji Ion In tudi ne za nebeški tron : 15 Jaz vozim le za krajcarje, Za tiste bele zeksarje." Ladja začela plavati, Brodar se začne vtapljati: »Pomagaj mi, Marija ti, 20 Marija sedem žalosti!“ Marija mu odgovori: »Ne morem ti pomagati: Naj ti pomagajo krajcarji In tisti beli zeksarji!" 25 Brodnarček upije na vso moč: »Marija, prid’ mi na pomoč!" Ko bi bil Marijo bolj častil, Ne bil bi v morju smrt storil! 536 . (Štajerska.) Marija gre iz Ogrske Na svete Žalostne gore, Na svete Žalostne gore, Marija sedem žalosti. 5 Za njo pa hodi pobič mlad, Nazaj obrnil bi jo rad: »Nazaj, nazaj, Marija ti, Marija sedem žalosti!“ Marija dojde do morja, 10 Brodnarja lepo prosila: »Prepelji me za božji Ion In tudi za nebeški tron!“ „»Ne vozim jas za božji Ion, Ne vozim za nebeški tron, 15 Brodarim le za krajcarje In za šestice srebrne." “ Marija pride čez morje, Brodar pa v vodi vtaplja se. Zdaj kliče na pomoč brodar, 20 Pa ne pomaga mu denar. Tako brodarjem se godi, Ki niso revnim vsmiljeni; Ne bodo v raj poklicani In tudi ne zveličani. 535. Zapisal R o k D r o f e n i k. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. 536. Zapisal Vekoslav Vakaj. — Iz „Koroških bukvic u 253, 254. 34 530 I. Pripovedne pesmi 537, 538. 537 . (Iz Št. Jurija na južni železnici.) Marija z Ogrskega gre Na Žalostne svete gore. Gešena si, Marija ti, Marija sedem žalosti! 5 Marija pride do broda, Prelepo prosi brodarja: »Prepelji me za božji Ion Ali za sto nebeških kron!" „„Ne vozim jaz za božji Ion 10 In ne za sto nebeških kron; Jaz vozim le za krajcarje In tiste bele zeksarje!““ — Barka začela tapati, Mornar Marijo klicati: 15 »Pomagaj mi, Marija ti! Marija sedem žalosti!" „„Ne more ti pomagati Marija sedem žalosti: Pomagajo naj krajcarji 20 In tisti beli zeksarji!““ Marija izbira novo selo. 538 . (Iz Frama.) Marija je porajžala S’ Vogerskega na Štajersko. Oh Marija, ko si lepo kro¬ nana ! Vogri Marij q barali: 5 „Kaj, Marija, teb’ fali: Ali ti fali svgtih meš, Ali ti fali sveč na oltarji?" „„Men’ ne fali sveč v’ oltarji, Men’ ne fali sv§tih meš: 10 Mene zato žalost ’ma, Da me tako malo spoznate, V’ cerkvo živinQ vganjate, Da bi nečast delali. Štajarci sq pač fajn ljudje, 15 Glih tako mpžje ko žene, Ker Marijg radi častijo. Men’ b^jg cirkvo spuvali No me b^jcj čakali."“ Bog daj, da b! nam sprosla 20 Vsem nebeško hohcejt! 537. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njene rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. 538. Zapisal O. Caf; pela Gertrucl Falantan. — Iz CO. I. 54. Primerjaj tudi zadnjih 8 pesmi sprednjega naslova. I. Pripovedne pesmi 539, 540, 541. 531 539 . (Iz Frama.) Mežnar se že zgodaj vstaja No gre juternce zvonit. Srečala ga je Maria Na tem pragu cirkvenem. 5 Še ponižno jo je baral: „Kam, Maria, p oj deš ti ?“ „„ Jaz pa pojdem izpolčanske V to faro bistričko.““ Še ponižno jo je prosil: 10 „ Ostani, Maria, ti pri nas!“ In ponižno jo je baral: „0 Maria, kaj teb’ fali? Ali ti menjka sveč na oltarji, Ali ti fali svetih meš?“ 15 „„Če glih jaz ostala bodem, V velkem oltarji več ne bom; V zvonici sem si selo zbrala, Tam pa jaz sedela bom. Men ne menjka sveč na ol¬ tarji, 20 Mi ne fali svetih meš, Meni pa fali čast in hvale, Ko je v poljčanski fari ni.““ 540 . (Iz (Jribelj.) Mežnar zjutraj zgodaj vstane, On gre zornice zvonit. Mežnar je Marijo srečal: „0 Marija, kam ti greš?“ — 5 Mežnar je Marijo prosil: „0 Marija, ostan’ pri nas! Al’ ti manjka sveč na oltarji, Al’ ti manjka svetih maš?" „„Men’ ne manjka sveč na oltarji, 10 Men’ ne manjka svetih maš: Meni manjka časti in hvale, Ker sem od vsih pozablena. Ja bom šla na veličanske fare, Fare mesijonarske; 15 Pod zvoniki si bom plač izbrala, Tam bom ja prebivala: Tam bojo me častili Stari moži in žene.““ * 541 . (Iz Podzemlja pri Metliki.) Marija rajža ino gre Iz Vogerskega na Štajersko. Tam so z nje spote delali, V cerkve konjce zapirali. 5 Prišlo toliko angeljcev, Kot je v cerkvi kamenčkov: Odnesli so ta božji tron Na sred’ polja metliškega. 539. Zapisal 0. Caf (22. 1.1855). — Iz CO. IV. 6—7. 540. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz; tam je pripisano: „Ta pesem je prinesena iz Amerike' 1 , to je, oseka, ki jo je pela, jo je slišala od človeka, kateri se je naučil te pesmi od Slovencev v Ameriki, kamor pa je prišla ž njimi iz slovenske domovine. 541. Zapisal Janko Barle. — Iz Slov. Večernic XLV. 113. 34* 532 I. Pripovedne pesmi 542, 543. 542 . (Iz Podzemlja pri Metliki.) Marija rajža iao gre Po le-tej turški zemljici V lepo kranjsko deželo. Sestal jo je pa turški car: 5 „Kaj špot z Marije delaste, Konjce v cerkev zapiraste, Z oltarja jasli delaste, Iz kelha konjce napajaste?" Prišlo toliko angelov, 10 Kot je v tej cerkvi kamenov. Odnesli božjo vežo so, Odnesli so Marijin tron. Tam je Marija stavljena Na sredi loga metliškega. 543 . (Iznad Gorice.) Marija je na koPce vsela, Na te koPce derovske, Predeleč se je zatočila, Na to ravno poljice. 5 Marija z kolic je stopila Ino je ve cirku šla. Mariji krilice se sveti, V celi cirkvi šanc stoji: „Tukaj je lepo in dobro, 10 Ma tukaj stala jest ne bom, Polje to bom zapustila Tem božjim romarjem. 11 Marija je na koPce vsela, Na te kolce derovske, 15 Predeleč se je zatočila, Na toto sveto gorico. Marija z kolic je stopila Ino je ve cirku šla. Mariji krilice se sveti, 20 V celi cirkvi šanc stoji: „Tuki je lepo in dobro, Ma tukaj stala jaz ne bom, Goro to bom zapustila Tem božjim romarjem. 11 25 Marija je na kolce vsela, Na te koPce derovske, Predeleč se je zatočila, Na ljubo Svet-Uršarijo. Marija s kolic je stopila 30 Ino je ve cirku šla. Mariji krilice se sveti, V celi cirkvi šanc stoji: „Tuki je lepo in dobro, In tu ostala bom; 35 Zdaj ne bom jih zapustila, Tih božjih romarjev. 11 542. Zapisal Janko Barle. — Iz Slovenskih Večernic XLV.113—114. Ti in sprednji pesmi pristavlja zapisovalec to-le opomnjo: „ Ti dve pesmici sta zato kaj zanimivi, ker pripovedujeta početek znamenite kozje poti Pri treh farah (na sredi polja metliškega), kamor romajo Beli Kranjci, posebno pa bratje Hrvati oni dve nedelji po prazniku sv. Jerneja “. 543. Zapisal M. Trnovec. — Iz njegove rokopisne zbirke, katero hrani Matica (str. 42 — 43). 533 I. Pripovedne pesmi 544, 545. Marija, tiča pevka in zamorska deklica. 544 . (Iz Frama.) Na ptičica priletela Sem ze Gradca nemškega Ta na cerkveni prag. Prelšpo si je zapela 5 Od Marije zagorske. No ta ptičica spreletela Ta na prednji oltar, Še lepše je zapela Od Marije zagorske: 10 „Oh češena si, Marija, O Marija zagorska, Tebi enake ni nijedne, No je neima celi svet!“ Marija stopila z oltarja 15 No to ptičicQ uprašala: „Kdo je teb naučil peti Le tp pesem lepq? Ali sq te naučili mati tvoja Ali sestrice tvoje, 20 Ali si si jq> sama izmislila? „„Mene nesq naučili mati moja, Tude ne sestrice moje, No sije nesem sama izmislila: Jaz sem jQ čula od morske deklice pčti, 25 Da jq> je ona pela, Da je erdgče Žide vijala.““ „Hole, hole, tl drobna ptičica, Poidi mi kazat morske de¬ klice: Ti mi bQŠ po luftu letela, 30 Jaz pak bc^rn koj peš taj šla. “ Vsej sta prišle k sivemu morju, Tude k deklici morski. „Hole, hole, ti morska de¬ klica, Kdo je naučil teb’ tq pesem, 35 Le tQ lepq pesem ? Ali sq t§ naučili mati tvoja Ali sestrice tvoje, Ali si jQ s peretom spisala ?“ „„Mene nesQ naučili mati moja, 40 Tude ne sestrice moje, Tude je nesem s peretom spisala: Jaz sem j$ čula od angelov peti, Da sq jQ angeli peli, Da s q Jezusa zibali. ““ 45 Ta ptičica s§ je nizko na¬ klonila, No še enkrat lepše je zapela: „Oh češena si, Marija, O Marija zagorska, Tebi ni enaka nijedna, 50 No je neima celi svet! 545 . (Od Središča.) Stoji, stoji tam cerkva, Okoli pa je zraslo V toj lepoj Dobravi. To drobno leščjice. 544. Zapisal O. Caf; pela Marija L^dinjak. — Iz GO. II. 28 — 29. 545. Zapisala Marija Selščak (Sevšak) iz Obriza. — Iz njenega roko¬ pisa, ki mi ga je poslal Mat. Slekovec. 534 Pripovedne pesmi 546, 547. 5 Ena ptica priletela, Na leščje sela dol; Jako lepo je zapela Od zdrave Marije: „Zdrava bodi, Marija, 10 V toj lepoj Dobravi!“ Marija to začuje, Z oltarja ide dol. Na cerkveni prak stopila, Tenko poslušala: 15 „Alj si ti drobna vtiča, Alj grešna duša ti?“ „„Jaz nesem drobna vtiča, Jaz grešna duša sem.““ „Alj si ti to kde cula, 20 Alj sama si zmisla?" „„Jaz nesem tega cula, Nete sama ne zmisla: Mene so to mati naučili, Kdaj so me zibali. ““ 546 . (Iz šmarskega okraja.) Ena ptička priletela Iz dežele štajerske; Prav lepo mi je zapela Od Marije zagorske. 5 Marija je pod vejco stala, Ptičko je poslušala, Kak je ona lepo pela Od Marije zagorske. Marija ptičko poprašala: 10 „Kje s to pesem slišala, Alj si jo si sama zmisla, Alj si jo peti slišala?" „„Jaz jo nisem sama zmisla, Jaz sem peti slišala: 15 Pele so jo zamorske dekle, Ki po morju plavajo."“ — „Kdo pa je tebe, zamorsko deklje, Tako pesen naučil ?“ „„Peli so jo moja mati, 20 Ko so mene zibali."“ 547 . (Iz Št. Jurija na južni železnici.) Ena ptica priletela In je pesmico zapela Iz dežele štajarske, Od Marije zagorske. 546. Zapisala Marija S tok las. — Iz njene rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. 547. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njene rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 548, 549. 535 5 Marija je na pragu stala Ptico je uprašala: „A1 si sama pesem zmisla, Al si jo peti slišala ?“ „„Nisem sama si jo zmisla, 10 Peti sem jo slišala: Pela jo je zamorska dekla, Ko je po vodi plavala. ““ 548 . (Od Kapel pri Brežicah.) Marija je na pragi stala, Ptičke je poslušala: „Kje s’ se, ptička, pet’ učila, Al’ s’ se sama zrajtala?" 5 „„Jaz se nisem pet’ učila, Nit’ ne sama zrajtala: Dva zidarja sta jo pela, Ki sta cerkvo zidala."“ „To ti nista bla zidarja, 10 To sta bla dva angelja, Ki sta to pesem vkup zložila Od Marije vsmiljene. 11 549 . (Od Sv. Ane na Kremberg , u.) Jedna ptička priletela Iz dežele Mantove. Vrh kapelce se je vsela In lepo zapela je. 5 Prvi štikelc je zapela Od tiga rojstva božjiga. Drugi štikelc je zapela Od Marije Dobrave. Tretji štikelc je zapela 10 O zamorski deklici. Marija je v oltaru stala, Ptičico poprašala: „Al si pesem slišala, Al si jo izmislila?" 15 „„Jaz je nisem zmišlevala, Nego sem jo slišala Od zamorske deklice. ““ Marija je poprašala To zamorsko deklico: 20 „Oj ti zamorska deklica, Kjej si to pesem slišala, Al si jo zmislila?“ „„Jaz je nisem zmišlevala, Sem po poti slišala; 25 Peli so jo mati moja, Ko so mene zibali.““ 548. Zapisal Ivan Žmavc. — Iz Kovačičeve rolcopisne zbirke. 549. Zapisal Janko Š 1 e b i n g e r. — Iz njegove rokopisne zbirke (II. 30—31), H jo hranim jaz. Tega zapisa pevec je pač bral spodaj pod št. 556 iz Sl. Večernic prenatisnjeno pesem. 536 I. Pripovedne pesmi 550, 551. 550 . (Kranjska.) Eno miljo za Ljubljano Stoji, stoji Dobrova. Ena ptičca perletela Na to lepo Dobrovo. 5 Trikrat 'cerkev obletela, Le to belo cerkvico. Na konc kora obsedela, Na zeleni lešici. Prelepo pa je zapela 10 Od Marije Divice: „Cešena si, Marija Divica ti iz Dobrove, Sveta si in gnade polna Ino božje milosti!“ 15 Marija iz altarja stopi, Iz altarja velciga: „Kje si, tič’ca, se navčila Le-to lepo pesmico? Al’ si jo sama zmislila?" 20 „„Nisim sama zmislila, Peti sem jo slišala: Angelci tako so peli, K’ so letel’ na Dobrovo.““ 551 . (Kranjska.) Tič’ca perletela, Ta drobna tičica, Prelepo je zapela Od D’vice Marije: 5 „Tavženkrat bod češena, O Marija, roža ti! Tvoje glihe ni nobena, Take nima celi svet: Tavženkrat bodi češena, 10 O Marija, .rožni cvet!" Tako Marija rekla: „Kaj te vprašam, tičica! Kje si se navčila To sveto pesmico? 15 Al’ si jo iz pisma zbrala, Al’ si jo sama zmislila, Al’ si jo izmišljala Iz svoje modre glave?" Tako je rekla tiča, 20 Ta drobna tičica: „Jez je nisim ’s pisma zbrala Al’ s’ je sama zmislila, Al’ si jo izmišljevala Iz svoje modre glavč: 550. Zapisal M. R a vni k ar-Pož en č an. —Is MP. I. 143; enak prepis se nahaja tudi v MP. III. 38. V prepisu , ki se nahaja v V P. II 54 — 55 je, ne glede na naglasna znamenja, izpremenjeno to-le: 1 Eno miljo] Milji dve tam — 9 pa] jo — 17 ptič’ca — 19 si jo — si —■ 21] Sim jo peti slišala. — Tiskana je v SPKN. III. 141—112 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja: 3 priletela —■ 6 Leto] Lepo — 10 Device — 11 Maria — 10 Divica ti] Devica 13 si in] si, — 17 ptica — 18 Le-to] Lepo — 22 Angeljci — 23 leteli. 551. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. 1. 144—146. Drugi prepis se nahaja v VP. V. 134 — 137; razlikuje se, ne glede na naglasna zna¬ menja, od našega natiska, v tem: 3 je] mi je — 4, 30 Divice — 5 bodi — 16 s ’. s* j e — 42 tjekej — 45 gozdovji — 49 ptičca. Tretji prepis se nahaja v MP. III. 38 — 42; razlikuje se od našega natiska, ne glede na na- I. Pripovedne pesmi 552. 537 25 Jez sim to pesem slišala Od zamorske deklice, Ker se po morji vozi V’ en’ pisan barčici In prav lepo poje 30 Od D’vice Marije: Tavženkrat bodi češena, O Marija, roža ti! Tvoje glihe ni nobena, Take nima celi svet: 35 Tavženkrat bodi češena, O Marija, rožni cvet!" Tako je Marija rekla: „Kaj ti pravim, tiči ca! Bi hotla mene peljat, 40 Kjer s’ to pesem slišala?" Tako je rekla tičica: „ „ Jez b’ te hotla tjekaj peljat, Al silno predeleč je.““ Tič’ca je letela 45 Po zelenim gojzdovji, Marija je pa tekla Po lepim ravnim polji; Pa je Marija pred pertekla, Ko tič’ca perleti. 50 Ste prišle predeleč, Do zamorske deklice. Deklica se po morji vozi V’ en pisan’ barčici In prav lepo poje 55 Od Divice Marije: „Tavženkrat bodi češena, O Marija, roža ti! Tvoje glihe ni nobena, Take nima celi svet: 60 Tavženkrat bodi češena, O Marija, rožen cvet!" 552 . (Kranjska.) Eno miljo za Ljubljano Stoji, stoji mi cerkvica Ali kapela žegnana: Notri pa je Maria 5 Divica izvoljena, Sveta in vse gnade polna In božje milosti. Ena ptica perletela Od kervaviga morja, 10 Trikrat cerkev obletela In na leski obsedi. Ona je lepo zapčla glasna znamenja, v tem: 7, 33, 58 Tvoje glihe] Teb’ enaka — 47 polji — 50 prišli — 61 rožni. — Pesem je tiskana v SPKN. IV. 37 — 39 ter se od tega zadnjega prepisa razlikuje, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 1 priletela — Ta drobna] Drobna — 2, 12, 19, 20, 38, 41 ptičica — 4, 30, 55 device Marie — 5, 9, 31, 35, 56, 60 Tavžentkrat bodi — 6, 10, 11, 32, 36, 37, 46, 49, 57, 61 Maria — 14] Te svete pesmice — 15 ’z — 16 si — 17 izmišljavala — 20 Ta drobna] Predrobna — 21 ’z — 23 je — 25 sem — 27 Ki — 28, 53 V eni — 40 manjka — 42 kjekaj — 43 predaleč — 44 Ptičica — 45 manjka — 48 pretekla — 49 prileti — 50 predaleč. 552. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz Novic III. {1845), 157. Zdi se mi, da to ni nov zapis, ampak nova redakcija, napravljena po zadnjih dveh sprednjih številkah. 538 I. Pripovedne pesmi 553. Od prelepe Dobrove: „0j češena si, Marija, 15 Na ti lepi Dobrovi! Sveta si, vse gnade polna Ino božje milosti.“ Mariji je pesem dopadla, Iz velc’ga oltarja doli gre. 20 Doli je šla po cerkvi, Na cerkvenim pragu obstoji. Ona je tičico prašala: „Kje s’ to pesem slišala? Ali si jo ti sama zložila, 25 Ali si jo peti slišala?" „„Je nisim sama zložila, Sim jo peti slišala, Predeleč kjer sim letala, Per kervavimu morju. 30 V pisan bark’ se je vozila Ena pomorska deklica. Ona je prelepo pela Od te lepe Dobrove. ““ Drobna ptičica je zletela, 35 Marija je k nogam šla; Marija je pred tam bila, Kakor drobna ptičica. Po morji se je vozila Ta pomorska deklica. 40 Ona je prelepo pela Od te lepe Dobrove, Od te lepe Dobrove, Od divice izvoljene. Marija deklic’ rekla: 45 „Li sem se pelji h kraj’!“ H kraj se je perpeljala, Ta pomorska deklica. Marija deklico prašala: „Kje si to pesem slišala? 50 Al si jo ti sama zložila, Al si jo peti slišala? 0 „„To so moja mati peli, Ko so mene zibali.““ Marija deklico perjela 55 Za njeno desno roko, Peljala jo je v nebesa, Gor u sveto nebo: „Tam gor boš pesem pela Vsi nebeški družini! 0 60 Ah češena si, Marija Na ti lepi Dobrovi! Sveta si, vse gnade polna Ino božje milosti! 553 . (Vrhovska s hrvaške meje.) Drobna ptičica žernboli Od presvetoga češčenja: „Geščena bodi, Marija!“ I govori Marija: 5 „Ovo ti je drobna ptičica, Ki je sveto pesem slišala? 0 „Ja sim to pesem slišala Od primorske deklice: Ki se je po morju vozila, 10 Je to pesem pevala Od presvetiga češčenja: Češčena bodi, Marija ti! “ „0 ti drobna ptičica, Ti boš pod zrakam le¬ tala, 15 Ja bom po zemlji rajžala Do te primorske deklice, Ki se je po morju vozila, Je to pesem spevala! 0 — 553. Neznanega zapisovalca. — Iz V O. XVI. Č. 30. I. Pripovedne pesmi 554, 555. 539 „Oj ti primorska deklica! 20 Kej si to pesem slišala Od presvetoga češčenja?" „„Ja sim to pesem slišala Od svoje predrage matere: Ki je mene zibala 25 V ti pisani zibelki, Je to pesem spevala Od presvetoga češčenja: Ceščena bodi, Marija ti!““ „0 ti primorska deklica! 30 Ti in tvoja mati bote Zlat stolčič v nebesih dobile I zlato krono na glavi.“ 554 . (Iz Suhorja.) Ena tič’ca priletela, Iz zunanje dežele, Prav lepo mi je zapela Od zamorske deklice, 5 Ki se je po morj’ vozila, To pesem je popevala: „Sto tavženkrat bodi češena, O Marija, rožni cvet! Glihe tvoje ni nobene, 10 Ni je nima celi svet!“ „Kje si to pesem slišala? Od teh drobnih tičic ?“ „„Nisem te pesmi slišala Od teh drobnih tičic.““ 15 „A1’ si od teh mladih fanti¬ čev ?“ „„Nisem te pesmi slišala Od teh mladih fantičev, Nek sem jo slišala Od nebeških angelcev, 20 K so se po nebesih šetali, To pesem prepevali: Sto tavženkrat bodi češena, O Marija, rožni cvet, Glihe tvoje ni nobene, 25 Ni je nima celi svet!““ 555 . (Belokranjska iz Starega trga.) Ena ptič’ca sproletela In to pesmico zapela Iz te dežele štajarske, Od Marije žalostne. 554. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hrani Matica. 555. Zapisal Jure Koce, Jant iz Starega trga pri Poljanah 11 . — J. Navratil, ki mi je pesem izročil, pridejal ji je to-le opomnjo: r To pesmico, ki se ne strinja s poljansko govorico in se poje tudi v kolu(p>rim. Navratil, Belo¬ kranjsko kolo. II. b.), zasejal je tam menda kakšen krošnjar, ki jo je bil pri¬ nesel sabo izmed Črnih Kranjcev. Da se je med Belimi Kranjci s časom ne¬ koliko pobelokranjčila, kažejo nam besede , oziroma oblike: sproletela, jast, niso, nek (neg’, nego) za ampak, temuč“. 540 I. Pripovedne pesmi 556, 557. 5 „Kdo te, ptiCca, pet’ je učil, Al’ s’ se sama zmislila?" „„Jast se nisem pet’ učila, Nit’ se sama zmislila; Dva zidarja sta jo skup zložila, 10 Ker sta cerkev zidala/“ „Niso bila to zidarja, Nek sta b’la dva angela." Jezus je na križi visel Gele, cele ure tri, 15 Nič druz’ga ni spregovoril Kakor sedem besedi. 556 . (Iz Podzemlja pri Metliki.) Jedna tič’ca priletela Iz dežele Mantove, Vrh kapeFce se je vsela In lepo zapela je. 5 Prvi štikelc je zapela Od tega rojstva božjega, Drugi štikelc je zapela Od Marije z Dobravi. Tretji štikelc je zapela 10 O zamorski deklici. Marija je v oltarju stala, Tičico poprašala: „Ali si pesen slišala, Ali si jo zmislila?" 15 „„Jaz je nisem zmišljevala, Nego sem jo slišala Od zamorske deklice, Ki je po morju plavala In to pesen pevala.““ 20 „Oj tičica, oj tičica, Kje je zamorska deklica?" Tič’ca je po zrak’ letela, Marija je pa k nogam šla. Marija je prej tamkaj bila, 25 Kot pa drobna tičica. Marija je pa poprašala To zamorsko deklico: „Oj ti zamorska deklica, Kje si to pesen slišala: 30 Ali si pesen zmislila?" „„Jaz je nisem zmišljevala, Sem jo peti slišala, Peli so jo marn’ca moja, Ko so mene zibali."“ 557 . (Iz ribniške okolice na Kranjskem.) Ena ptička perletela S te dežele Mantove. Trikrat turenc obleti, Četrto v linči obsedi. 5 Lepo zdaj je zapela Prelepe štukle tri. Prvič tukaj je zapčla Od devištva čistega. Drugič tukaj je zapela 10 Od zakona svetega. Tretjič tukaj je zapela Od tega raja svetega. 556. Zapisal Janko Barle. — Iz Slov. Večernic XIV. 115. 557. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. Prvič tukaj, Drugič tukaj, Tretjič tukaj so pač krivo razumljene besede: Prvi štukljaj, Drugi štukljaj, Tretji štukljaj. I. Pripovedne pesmi 558, 559. 541 „Kje si, ptička, se navadla? 15 Al’ si peti slišala?" Al’ si sama se navadla, „ w Nisem sama se navadla, Sem jo peti slišala: Angelci so jo zapeli, Ko so dol’ z nebes hiteli. ““ 558 . (Z Gorjanskega na Krasu.) Stoji, stoji plminca, Plsninca zelena, For n« ti plsninci Na kepielca žie/nana. 5 Nutr s a trje wowtarji, Wsi trje s« žiegnsni; Ne triečin j« Merija, M e rij a vvsmiljena. Kddr s je maša brala, 10 Je Merija z wowtarca šla ; Je dieklcu prašala: »Či s tu pidsm slišala? Al s ju sdma zjudštala?" „„Jest ju nisn sdma zjuo- štala, 15 Sn ju pleti slišala. Piela ju je moja ranjca mati, Ku m je v zibki zibala.““ „Toja mati je bila sriečna, Jenu bodeš tydi ti; 20 Toja mati je šla v nebiesi, Z« nju pojdeš tydi ti!" 559 . (Iz goriške okolice.) Le to mesto je planinca, Je planinca zelena. Za planinco je pa boškič, Je ta boškič zeleni. 5 Za boškičem je pa skalca, Le ta skalca zelena. Gor na skalci je kapelca, Je kapelca žegnana. V kapelci so trije oltarji; 10 Trije oltarji žegnani; Na tem srednjim je Marija, Je Marija kronana. Noter v kapelco priletela Ena ptičca drukana, 15 Ino lepo je zapela Od sladkega imena Jezusa. Marija tičico zaprašala, Le to tičco drukano: „ Al’sto pesem sama skladala, 20 Al’ s’ jo peti slišala?" Tičca Mariji odgovorila, Le ta tičca drukana: „ »Jaz je nisem sama skladala, Jaz sem jo le peti slišala: 25 Angelci so jo v nebesih pojeli, Kar so Marijo kronali."“ 558. Zapisal K. Štrekelj. — Iz moje zbirke. 559. Zapisal Anton Pegan. —Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hrani Matica (str. 5 —7). Drukana v v. 14., 22. je iz druobkana: drobkina = drobna. 542 I. Pripovedne pesmi 560. 560 . (Iz Lokvic.) Redakcija I. Tam je en gozdec Tega drobnega leščovja; Po njem preleta tičica, Tičica lavdičica, 5 Jeno si lepo prepeva Od Marije device. Tam je en hribec, Gore je na cirkvica. Noter kleči Marija, 10 Marija usmiljena. Marija je na prag stopila, Tič’cu je poslušala. Marija je tič’cu vprašala: „ Ali si pesem sama štenjala ? “ 15 Tičca je odgovorila: „ „ Jez ju nisem sama štenjala, Jez sem ju peti slišala: Od ene mlade deklice, Črne zamurkinje.““ 20 Marija je rekla: „Pejme iskat dekelcu!" Marija je k nogam hodila, Tičica v luftu leti. Poprej Marija k nogam pršla, 25 Kakor tič’ca prleti. Marija je dekelcu vprašala: „A1 si pesem sama štenjala, Al si ju peti slišala?" Dekelca je odgovorila: 30 „„ Jez ju nisem sama štenjala, Jez sem ju peti slišala: Od moje ranjce matere, Ki me je v zibci zibala. ““ „Toja mati je bila srečna, 35 Jeno bodeš tudi tip Toja mati je šla v nebesa, Jeno pojdeš tudi ti.“ Redakcija II. Tamkej leži en gozdec Drobnega leščevja. Po njem preleta tič’ca, Tič’ca lavdičica. 5 Ona lepo prepeva Od Marij’ device. Tamkej leži en hribec, Ta hribec obraščen, Na hribčeki je cirku, 10 Ta bela cirkuca. Noter kleči Marija, Marija vsmiljena. Marija na prag stopi, Ker pet’ je slišala. 15 Marija tič’co vpraša, To drobno tičico: „A1’ s pesem ti zložila, A s’ pet’ jo slišala?" „„Je nisem jest zložila, 20 Sem pet jo slišala: Od ene mlade dekle, Črne zamurkence, Od ene mlade dekle, K’ je sinka zibala ."“ 25 Le pej, le pej, ti tič’ca, Tič’ca lavdičica, Greve iskat to deklo, Črno zamurkenco!" Marija h nogam hodi, 30 Tič’ca v lufti leti; 560. Zapisal Matevž Trnovec. — Redakcija I. je iz Slov. Glasnika IX. (1863) 23, redakcija II. pa iz Trnovčeve rokopisne zbirke, ki jo hrani Ma¬ tica (str. 46 — 47). I. Pripovedne pesmi 561. 543 Prej k nji Marija pride, Ko tič’ca prleti. Marija deklo vpraša, To deklo zamursko: 35 „AI s’ pesem ti štenjala, Al s’ pet jo slišala?" „„Je nisem jest štenjala, Sem pet jo slišala: Od moje rajnke mamke, 40 Ko me je zibala. ““ „Toja mat’ b’la je srečna, Jen bodeš tudi ti, Ona je šla v nebesa, Jen pojdeš tudi ti.“ 561 . (Iznad Gorice. ) Stoji, stoji tam cirku, Ta bela cirkuca, Okoli cirkve lešje, To drobno lešije. 5 Po lešji skače tič’ca, Ta drobna tičica. Lepo je prepevala Od Marij’ device: „Čaščena si, Marija, 10 Gnade božje puhna si, Ti si božje gnade puhna Ino božje milosti." Marija še z altarja stopi, Ker pet’ je slišala: 15 „Le sim, le sim, ti tič’ca, Ti drobna tičica; Jaz bom te poprašala Besed’co al pa dve: Al s’ pesem sama zlož’la, 20 Al s’ pet’ jo slišala?" „„Je nisem sama zlož’la, Sem pet’ jo slišala Od 'ne deklince mlade, Črne zamurkinje, 25 Ki se po morji vozi V pisani barčici." “ „Le pej, le pej, ti tič’ca, Ti drobna tičica, Da gre ve k črnem’ morju, 30 K tej mladi deklici. Ti tiča pojdeš v lufti, Jest bom pa h nogam šla." Poprej Marija pride, Ko tiča prleti. 35 „Le h kraj’, le h kraj’, de- klinca, Črna zamurkinja, Jest bom te poprašala Besed’co al pa dve: Al s’ pesem sama zlož’la, 40 Al s’ pet’ jo slišala?" „„Je nisem sama zlož’la, Sem pet’ jo slišala Od svoje stare mamke, Ko me je zibala. 45 Me pesem je navčila, Pa dela v barčico."" „Le pej, le pej, deklinca, Črna zamurkinja, Da greve gor v nebesa, 50 V nebeško veselje; Da bove prepevale Od Marij’ device: Čaščena si, Marija, Božje gnade puhna si, 55 Ti si gnade božje puhna Ino božje milosti!" 561. Zapisal Matevž Trnovec. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hrani Matica (str. 27 — 29). 544 I. Pripovedne pesmi 562, 563. 562 . (Iz Hudojužne.) Oj planinca, oj planinca, Oj planinca zelena! V planinci stoji na skalca, Oj ta skalca visoka. 5 Tam za skalco stoji kapelca, Oj kapelca žegnana. V kapelci so trije altarji, Vsi trije so žegnani. Notri za altarjem stoji Marija, 10 Oj Marija vsmiljena. Marija j’ naz altar stopila In je dol po cerkvi šla. Ena tičca priletela, Ena tičca drobcena. 15 Prav lepo mi je zapela Od te vinske tertice. Marija je tičco vprašala: „Či s’ to pesem slišala? Al si jo sama skladala, 20 Al s’ jo peti slišala?" „ „ Jaz je nisem sama skladala, Sem jo peti slišala: Od ene mlade deklice, Ko je sinka zibala. ““ — 25 Oj le pijmo bratje vince, Ki je Jezus mimo šel, Ki smo uro zamudili, Ki je Jezus mimo šel: Saj ga bomo pa tam dobili 30 Med tem lejdig fantimi. Zdaj je malo tacili fantov, Da bi Jezus pri njih ostal. 563 . (Z Prahova na Tolminskem.) O planinica, o planinica, O planinica zelena! Na planinici je skalica, Je skalica visoka. 5 Tam za skalo je kapelica, Oj kapelica žegnana. V kapelici, v kapelici So oltari trije, Vsi trije so žegnani. 10 Marija naz oltar stopila, In je dol po cerkvi šla. Ena tičca je spreletela, O ta tičca drobena. Sprelepo mi je zapela 15 Od Marije rožen cvet. Marija jo je vprašala : „Als’pesem sama ti skladala, Al s’ jo peti slišala?" „„Jest jo nesem sama skladala, 20 Sem jo peti slišala: K’ jo je deklica pela, Ko je sinka zibala."“ 562. Zapisal Janez K o k o š a r. — le njegove rokopisne zbirke. Konec spada seveda lc drugi pesmi, ki je tiskana zadaj med zdravicami. 563. Zapisal Anton Gr v. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz (A. V.). Tiskana je v Goriškem letniku za l. 1864, p. 217. I. Pripovedne pesmi 564, 565. 545 564 . (Z Grahova na Tolminskem.) Tiča je priletela Iz dežele štajerske, Na kapelci je obsedela, Na kapelci žegnani. 5 Prav lepo mi je zapela Od Marije rožen cvet. Marija naz oltar stopila, Je doli po cerkvi šla, Na crkveni prag stopila, 10 Poslušala tičico. Marija tič’co upraša: „Al s’ skladala sama pesem, Al’ s’ jo peti slišala?” „ „ Jest jo nesem sam’ skladala, 15 Sem jo peti slišala, Ki jo je pela Na morji deklica, Ta črna zamorkinja."” „Tičca, pejva dekle uprašat, 20 Al’ je pesem sama skladala, Al’ jo je peti slišala?” Tič’ca je letela pri goricah, Marija je pa le k nogam šla. Še je b’la pred tam Marija, 25 Kakor drobna tičica. „Deklica, al s’ pesem sama skladala, Al’ s’ jo peti slišala?" „ 9 Jest jo nesem sama skla¬ dala, Sem jo peti slišala: 30 K’ so jo mati peli, K’ so mene zibali. 11 ” „ Pejva, deklica, v nebesa, Tam bomo to pesem pel’! “ 565 . (Izpod Melec.) O planinca, o planinca, O planinca zelena! W planine staji na skal ca, O ta skalca visaka. 5 Tain za skalca je kapielca, O kapielca žičgnana. Notre sa trjie awtarji, Wsi trjie sa žlegnani. V te sriednmu je Marije, 10 O Marije wsmilena. 'Ana m je z awtar stapila Jenu dal pa clrku šla. Ana tičca sprletlla, O ta tičca zdrawlena. 15 Provv lepu mi je zapila Wod te vinske trtice. Marije je tičce wprašela: „A1 s je sama skladala, Al s je piti slišela?" 20 „„Jestjenism sama skladala, Sni je piti slišela: Wod ane mlade dlklce, K’ je sinka zibala!" 564. Zapisal Anton Gr v. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz (A. XVII.). 565. Zapisal Ivan Murovec. —• Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim, jaz. Zdrawlena v v. 14. je pokvarjeno iz drobcena ali kake podobne ob¬ like tega istega korena. 35 54G I. Pripovedne pesmi 566, 567. 566 . (Iz Volčan na Tolminskem.) Tam stoji ta Sava, Le-ta Sava široka. Pri tej Sav’ stoji kapelca, Ta kapelca žegnana. 5 Pri kapelci stoji turenč, Leta turen visoki; Notre v turnu poje tiča Od Marije v Jelenci. Marija je na altarju stala, 10 Tičico poslušala; Tkaj cajta se je približvala’ De je prišla na cerkovni prag. In je tičco zaprašala: „Kje s’ to pesem slišala, 15 Al’ s’ jo sama skladala ?“ „„ Jez jo nisem sama skladala, Sem jo peti slišala: Od moje stare matere, K me je v zibci zibala. 20 Še le višji sem zletala, Pod te plave nebesa, Sem se vseh pesmi navadla Od teh nebeških angeljnov.““ 567 . (S Kamena na Soči.) Tam stoji kapelca, Kapelca žegnana. Na kapelco prileti ptičica, Ta drobna ptičica, 5 Ino mi je prav lepo zapela Od rojstva Jezusa. Marija je z oltarja vstala In je ptičice poslušala; Na črkovni prah je stopila, 10 In je ptičice vprašala: „Kje si se ti tako lepo peti naučila, Al’ si jih sama skladala, Al’ si jih peti slišala?“ „„Jest jih nisem sama skla¬ dala, 15 Sem jih peti slišala. Sem visoko litala: Pri firmament’ nebeškimu; Še le viši sem litala, Noter po podeh nebeških; 20 Še le viši sem litala, Gor pri nebeških angelcih: Tam gor sem se peti naučila, Pri nebeških angelcih."“ 566. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. 567. Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegore rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 568, 569. 547 568 . (Iz Rožja.) Ena tiča perlateua Ki jo je riba peua, Od siuneha murja. K je po murji puavaua. Je na turni obsedeua, Oj na turni cerkovnam. 5 Prelšpu je zapeua, Je zapeua štukelce tri. Pervi štukelc je zapeua Od device Marije. Drugi štukelc je zapeua 10 Od smilana Ježuša. Treči štukelc je zapeua Od sveta zakona. Marija je z votarja vstaua, Je doutej po cerkve šua. 15 Na cerkovnam prahi je ob- staua, Je tičico vprašaua: „Si to pesem ti sama zuožiua, Bil si jo le peti šlišaua?" „ „ Jaz nesem samajozuožiua, 20 Sim jo le peti šlišaua, „Tica, tiča, oh tiča, tiča, Pojva k rnfirji ta!“ 25 Tiča je na viš ferčeua, Marija je pa h nogam šua. Marija biua prej per murji, Kakor drobna tičica. Marija j’ ribo vprašaua, 30 K’ je po murji puavaua: „Si to pesem ti sama zuožiua, Bil si jo le peti šlišaua?" „ „ Jaz nesim sama jo zuožiua, Sim jo le peti šlišaua: 35 Ki so jo moja mati peli, Ki so mene zibali. Jaz sim pa močnu jokaiia, Ki sim matar zdražiua. So me pa v murje verhli, 40 Oj dro noter v siuno murje.““ 569 . (Koroška iz Podgorja«.) Je tičica prlateva Na turne je zlateva, Oj od sunčane dežale. Oj na turne ejerkovni. 568. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 58 — 59, kjer stoji opomnja: „ Sledečo pesem nisem peti slišal, ampak je se mi le narekala, zato tudi ni prav vredjena “. V knjižni slovenščini jo je tiskal Scheinigg (v NPIIS. 124 — 125). 569. Zapisal M. Maj ar. — Iz Majarjevega rokopisa, katerega je hranil Miklošič. Vsaki drugi verz se v petju ponavlja. Prepisal je Majar to pesem 35* 548 I. Pripovedne pesmi 570. 5 Pralipu je zapeva Od device Marije : „Češčena si, Marija, Božje hnade povhena! Oj Marija Pohorjanska, 10 Oj Marija per kapelici!" Še nižej je zlateva, Oj na britaf žehnani. Še iipše je zapeva Od martre Ježišave. 15 „Češčena si, Marija, Božje hnade povhena! Oj Marija Pohorjanska, Oj Marija per kapelici!" Marija to zašlišava, 20 Je z votarja stopiva. Ona ta po cjerkve lire, Na prahi cjerkovnam obstoji. Kaj pa je Marija djava Oj le drobnej tičici: 25 „A1 si to pjesen ti zvoživa, Bil si jo le peti šlišava?" Kaj pa je djava tičica^ Oj le drobna tičica: „„Jaz to pjesen nisem zvo¬ živa, 30 Sem jo le peti šlišava, Ko sem visoko ljetava Po jasnam njebasam. So jo anhelci sprapivlali, Tebe, Marija, hvalili: 35 Ceščena si, Marija, Božje hnade povhena, Oj Marija Pohorjanska, Oj Marija per kapelici!““ 570 . (Iz j tinske doline.) Tičica je perletela, Neka zamorska devica; Verh turna je obletela, V zelenej lipici obsedi; 5 Je že tak lepo zapela Jo od device Marije: „Cešena si ti, Marija, Gnade božje polhena! Si nam na svet rodila 10 Našega zveličarja! 11 Je Marija to začula, Je vunkaj iz oltarja šla: „Alj si ti to pesem čula, tudi v VO. XVI. F. 12. Ta prepis se od zgoranjega natiska, ne glede na 1 iz v za 1, e za je, g za h iz g, in na naglasna znamenja, razlikuje v tem: 1] Na tičica perletela — 2 sunčene — 5 Prelipu — 7 si] si ti — 9, 17, 37 Podgor- janska (= Maria Elend) — 12 britaf — 13 lepi — 14 Ježušave — 20 iz — 21 cerkve — 22] Tam na pragi obstoji — 29 nisim — 31 sim . . . letela — 33] So pa angelci sprepivlali 35 Ceščena] Oj češčena. — V moderni slovenščini je tiskal pesem Scheinigg v NPKS. 125—127. 570. Zapisal A. H ob el. — Iz „ Cvetja slov. naroda “ I. 45 — 47. I. Pripovedne pesmi 571. 549 Alj si sama jo složila?" 15 „„Je nisim sama složila, Ampak sim jo le slišala. Sim čez morje črez letela, Je neka ribca spevlala: Češena si ti, Marija, 20 Gnade božje polhena! Si nam na svet rodila Našega zveličarja!““ „Pomaj, pomaj mi jiskati To rib’co, ti dobra tičica!“ 25 Tičica je luft letela, Marija je pa k nogam šla; Je še Marija prej tam bila, Prej da drobna tičica. Tam okol sive skalice 30 Se ribica vozila, Je še tak lepo spevlala: „Ah češena si, Marija, Gnade božje polhena! Si nam na svet rodila 35 Našega zveličarja!/ 1 „ „ Kaj je pa tebe sem vpravilo, O ti drobna ribica?““ „Mene je pa sem vpravila Moja huda mačoha." 40 „„0 ribica, h kraji, h kraji, Jaz bom ti vun pomagala!“ In razgernula svete krilce, Je jo nesla v zveličanje. Jezus postavi sv. Tomaža v Indijo. 571 . (Kranjska.) Jezus je jogre postavil Na vse štir strani: Svetga Petra je postavil V lepo ravno polje; 5 Svetga Andreja je postavil Na goro visoko; Svetga Tomaža je postavil V deželo Indijo; Svetga Miklavža je postavil 10 Na te globoke vode: Se bodo čez vozili, Njega lepo častili; Šentjanža je postavil Na te vinske gore: 15 Bodejo čez tovorili, Pili šentjanžovco V imenu svetga Šentjanža, Jogra božjiga. Svet Tomaž se tako veri 20 Proti svojmu Jezusu: „Kaj si mene lčt’ postavil, 571. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan.— Iz VP. V. 117 — 120. Prepis v MP. I. 140—142 se od zgoranjega natiska razlikuje, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 4] V’ lepo ravno polje — 26 dežela — 33 manjka — 45 s’. — Prepis v PP. 30—32 se od zgoranjega natiska, ne glede na naglasna zna¬ menja, razlikuje v tem: 2 štiri — 6] Na gore visoke — 11 Se] Ker se — 13 Šentjanža] Svetga Šentjanža — 15 Bodejo — 23] Slišat tudi ni zvona — 30] Pa vender slednje leto * Po trikrat žanjejo — 31 zmiraj] dalej — 33 sem] let’ — 45 s’ me sem] si mene let’ — 52 koj. Po tem zadnjem prepisu je pesem ti¬ skana v SPKN. I. 69—71 s temi-le spremembami, ne glede na naglasna zna- 550 I. Pripovedne pesmi 572. Ne vidim nobeniga romarja, Ne slišim tud nobeniga zvona/ „„Tiho, tiho, joger ljubi, 25 Joger ljubi, svet Tomaž! Na svet’ ni lepš’ dežele, Ko dežela Indija: Nikoli ne kopajo, Ino tud ne orjejo, 30 Pa vsako leto trikrat ža¬ njejo/" Svet Tomaž se zmiraj veri Proti svojmu Jezusu: „Kaj si me sem postavil, Dežela meni znana ni." 35 „„Tiho, tiho, joger ljubi, Joger ljubi, svet Tomaž! Na svet’ ni lepš’ dežele, Ko dežela Indija: N’kol toča ne pobije, 40 Tud nikoli dež ne gre; Pa vendar vsako jutro Zadost’ frišne rose."" Svet Tomaž se zmiraj veri Proti svojmu Jezusu: 45 „Kaj si me sem postavil, K’ nobenga znanga ni?“ „„Če lih notri ne najdeš Nobenga znaniga, Pa tudi notri ne najdeš 50 Niker hudobniga serca: K’ se duša od telesa loči, Gre preč v sveto nebo/" Jezus in Marija Ga vsim dodel tako! 572 . (Iz Prašičev.) Jezus jogre stavil Na ’se štiri strani: Svet’ga Petra stavil Na Turovo polje; 5 Svetega Miklavža V to gliboko morje; Svetega Šentjanža V lete vinske gore; Svetega Tomaža 10 V deželo Vindijo. Tomaž se ne oviri Prot’ svoj’mu Jezusi: „Oj kaj s’ me sem postavil, Noben’ga znanca ni." 15 „„Muči, joger božji, menja in apostrofe: 1 je jogre] včenee je — 6 Na] Bil na — 8 Indio — 10 Na te] Bil na — 11 Kjer — 12 Njega] Ino ga — 14 Na te] Bil kje na —■ 17 U imenu svetiga — 18 Jogra] Učenca — 21 let’] sem — 23 zvonova — 24, 35 joger] učenec — 25, 36 Joger] Učenec — 26, 37 ni lepš’] lepši ni — 28] Nikol’ zemlje ne kopajo — 29 tudi — 30 vunder — 31, (32) dalje'— 33 (34) me let’] mene sim — 35 Men’ dežela z ni — 39 (40) Nikol’ — 40 Tud] In — 41 Pa vender] Pa li vunder — 42] Dosti hladne je r. — 43 zmeraj — 45 let’] sim — 47] Ako notri lih ne n. — 50 Nikjer — 51 duh — 54 dodeli. 572. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hra¬ nim jaz. I. Pripovedne pesmi 573, 574. 551 Joger božji, svet’ Tomaž! 20 In tud’ ne sejejo, Na svet’ ni lepše dežele, Pa vendar dvakrat v leti Ko dežela Vindija. Senico žanjejo. Nikdar ne orjejo, Nikdar toča ne bije, Pa tudi dež ne gre, 25 Pa vendar 'sako jutro, Zadost’ frišne rose.““ 573 . (Iz Motnika.) Jezus je jogre ostaviu Na vse šteri strani. Svet’ga Petra je ostaviu, Na l’po ravno pSlje. 5 Svet’ga Andreja je ostaviu Na te visoke gore. Svet’ga M’klavža ustaviu, Na globoke vode. Svet’ga Tomaža je ostaviu 10 U l’p6 deželo Indijo. Tomaž pa tako pravi, Prelubi svet Tomaž: „A1’ kaj s’m se t zameril, Lub Jezus vsmileniP 15 „„Le tiho, tiho, Tomaž! Prelubi svet Tomaž! BSlši dežjele jo ni, K je dežjela Indija: U Indi ne orjejo,' 20 N’kol ne sejejo, Vendar dvakret u letu Pšenico žanejo. U Indiji dežjeli Tudi n’kol dež ne gre, 25 Vendar so vsako jutro Polne stopince frišne vode. U Indi ga ni človčka, De b’ biu fovš’ga serca: Koker je duša s telesa, 30 Preč gre gor’ v nebesa. ““ Jezus si zbera Štiri učence vkup; Sv§tega Filipa 574 . (Iz Frama.) Ino svgtega Andreja, 5 Svgtega Jakopa No svgtega Tomaža. 573. Zapisal G a š p. Križnik; v pela 60 let stara ženica v Motniku, ki jo je neni oče naučil, doma iz Komende — Iz njegovega rokopisa GK. III. 26, ki ga hranim jaz. 574 . Zapisal O. Caf; pela Marinka Bobniča. — Iz GO. III. 49 — 51. 552 I. Pripovedne pesmi B75. Naš Jezus je razdelil Te štiri učence: Le svgtega Filipa 10 Ino svgtega Andreja, Svgtega Jakoba No svgtega Tomaža: Svgtega Filipa Je v vinsko gorico dejal, 15 Svgtega Andreja U planing zeleng,. Le svgtega Jakopa Ngter v Galicijg, Le svgtega Tomaža 20 U derželg Vindijo. Preljubi učenec božji, Preljubi svgti Tomaž, Da za nas Boga prosi, Da b! nam grehe odpustil! 25 Vsej ni boljše deržele Kakor*je Vindija. Še v Vindiji derželi Nikoli nič greha ni. Preljubi učenec božji, 30 Preljubi svgti Tomaž, Le za nas Boga prosi, Da bi nam grehe odpustil! Še v Vindiji derželi Nikoli deždž ne grg, 35 Pak vsako svgto jutro Polne stgpinje vode. Preljubi učenec božji, Preljubi svgti Tomaž, Le za nas Boga prosi, 40 Da bi nam grehe odpustil! Še v Vindiji derželi Pšenica dvekrat V letu zrela je. Preljubi učenec božji, 45 Preljubi svgti Tomaž, Le za nas Boga prosi, Da bi nam grehe odpustil! Vsej ni boljše deržele Kakor je Vindija deržela, 50 Tam nikoli nič mraza ni. Preljubi učenec božji, Preljubi svgti Tomaž, Le za nas Boga prosi, Da bi nam grehe odpustil! 55 Vsej ni boljše deržele, Kakor je Vindija deržela. Priide taj grešen človek, Pod strehg mi leži, V jutro uže na strehi 60 Naidejg beli mraz. Preljubi učenec božji, Preljubi svgti Tomaž, Le za nas Boga prosi, Da bi nam grehe odpustil! 575 . (Iz Rožja.) Je tičca perleteva Prav lepu je zapeva Iz dežele Indije, Od vinca svadkega. 575. Zapisal M. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi¬ klošič. Tam je Majar pridejal to-le opomnjo: „ Toliko sem slišal od te pesni peti n Rožji. Tri Žili je tudi znana in še dalje gre, pripoveduje se namreč: „Indija je vrlo rodovitna in srečna dežela. Spečen in opražen vol tam po deželi hodi, u ledje mu je nož tiboden, nad ro- gami nosi sodii sladkega vina, da more vsaki si pečenke odrezati in si vinca natočiti. Srečna dežela Indija /“ — Po tem zapisu in s to opomnjo je tiskana pesem v Sl. Bčeli I. (1850) 121. V MR. 1 se nahaja drugi prepis v opomnji k pesmi ,Oj Indija, oj Indija “ (glej spodaj št. 577), kjer piše Majar: „Ta pesen I. Pripovedne pesmi 576. 553 5 Le pijmo bratri vince, Najmo da voda stoji. Voda je trodovična, Vince pa trod mori. Smo pili bratri vince, 10 Smo zraven pa zadremali In terdno smo zaspali To uro dvanejsto: K’ je Ježiš mjemo rajžov S svojimi jogri dvanejsti, 15 Jim je talente talov, Štiri tale ta svata. Tomaža je postavu V gvoboko Indijo, Čjer nikoli snjeg ne pade, 20 Čjer nikoli dež ne gre: Čjer nikoli snjeg ne pade, Čjer nikoli dež ne gre, Je vendar vsako jutro Stopnja povhna rose. 576 . (Iz spodnjega Roža.) Je tiča priletela Z dežele Indije, Prav lepo je zapela Od vinske trtice. 5 Smo pili bratci vince, Da smo zadremali, In trdno smo zaspali Ob uri dvanajsti. K’ je Jezus mimo hodil, 10 Učencev ž njim dvanajst, Jim je talente talal, Vse štir strani sveta. Tomaža je postavil V globoko Indijo, 15 Kjer sneg nikolj ne pade, Nikoli dež ne gre. Nikoli sneg ne pade, Nikoli dež ne gre, Je vendar vsako jutro Vse polheno rose. je znana po celoj Sloveniji, pa povsuda mačno spremenjena. V Božja v Ko- ruškoj su toj pesni, da bi bila nekako pobožna, še le v najnovejšem (?) čase predstavili namesti pervih dveh redek sledeči neprikladni predkerpek, poln nem¬ škutar skih slov in obratov “. Ta prepis se razlikuje od našega, ne glede na <5 za je in l za v iz la, v tem: 1—4 manjka — 10] Smo pa čuda zadremali — 11 In] Pa — 10 To] Oj to — 13 Ko — 15 Jim] Ko jim — 17 postavol — IS V] Ta v. Tam piše Majar potem dalje: „ V Krajnskoj pojeju tu pesen v lepšem i pravilnejem jeziku nego v Božji, pa tako razvlačno, da je uže izvirna smisel močno zatemnjena .“ 576. Zapisal France Kulnik. — Iz ,Koroških bukvic “ 507/ 508. — Ker je s temi koroškimi pesmimi v očitni zvezi pesem o Indiji (št. 577, 578), priobčujem jo zastran primerjave tukaj, da si ni pripovedna. 554 I. Pripovedne pesmi 577. Deveta dežela — Indija. 577 . (Koroška iz ziljske doline.) Redakcija I. Oj Indija, oj Indija Ti srenčna dežela, Čjer nikoli sneg ne pade, Cjer nikoli dež ne gre. Okolo hodi spečan vol, V ledjah ma zaboden nošč, 15 Da lehko si odreže Kdorikoli hošč. 5 Je vendar vsako jutro Od obilne rose Vsaka stopinjica Polhena vode; Na rogah pa sodič ma, Polhen vina sladčega, Da lehko se napije 20 Kdorikoli hošč. Oj Indija, oj Indija, Ti srečna dežela, Z speha rante cepijo, Z klobas pa (ob)ruče delajo. Redakcija II. Cjer dvčbarti v lete 10 Pšenica perzori, Cjer dvčbarti v lete Pšenica perzori; Oj Indija, oj Indija, Ti srečna dežela, Cjer nigdar sneg ne pade, Cjer nigdar dež ne gre, 5 Je vendar vsako jutro Od preobilne rose, Vakatera stopinica Pouhena hladne vode. Tan dvje barti vsako leto 10 Pšenica rada perzori. Tan dvje barti vsako leto Pšenica rada perzori. Okoli hodi pečan vol, V lednjah ’ma zaboden nošč: 15 Da vsaki si odreže, Kdorikoli hoče. Na rogih mi pa sodič ’ma, Pouhen vinca sladčega, Da vsaki se napije 20 Kdorikoli hoče. Vinka vanka v Vajnave, Kako tan so delali: Tako su ugonavlali, Z vinam mizo .vmivlali. 25 Oj Indija, oj Indija, Ti srečna dežela, Z klobas ruče djelajo, Z Špeha rante cepijo. — Ljepa je Goriška ves, K je pubčev notre glih za ’n ples. 577. Zapisal M. Maj ar. — Redakcija I. je iz MR. 1. Redakcijo II. je Majar dal Kuhaču, ki jo je z melodijo objavil v svoji zbirki III. št. 133. I. Pripovedne pesmi 578, 579, 580. 555 578 . (S Krasa.) Indija komandija! V žlici kašo kuhajo Se sirom hiše belijo, S pogačo jih pokrijejo, 5 In skuto jih orajhajo. Sveti Tomaž in smrt. 579 . (Iz Cerkna.) Tomaž nabiva sodič nov V ti deželi Vindiji. K nemu je pršla bela smrt: „Tomaž, al’ daš kaj vince pit?“ 5 „ „Kdor hoče sladko vince pit, More bele petice štet.““ „Jestpane znam petice štet, Pa vendar hočem vince pit. “ Smrt se pa na sod razvali, 10 Pa sladko vince posrebi. Tomaž se pa razsrdi, Pa božjo deklo v sod zmaši. Boh je pa Tomažu djal: „Kam si pa božjo deklo djal, 15 Ker po celem svetu ne zgoni, Obene duše v svet raj ni?“ 580 . (Iz Cerkna.) Tomaž nabija sodič nov V ti deželi Indiji. K njemu je prišla bela smert: „ Tomaž, auš dal kaj vinca pit ?“ 5 „„ Kdor hoče sladko vince pit, Mora bele petice štet.““ „Jaz pa ne znam petice štet, Pa vendar hočem vince pit.“ Tomaž se pa razserdi, 578. Zapisal Ant. Pegan. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hrani Matica str. 152. Na Krasu je pesem samo otroška. 579. Zapisal Frančišek Sedej. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. 580. Zapisal Janez Kokosar. — Iz njegove rokopisne zbirke, kjer je pri verzu 13. za besede Po celemu svetu pristavljena varijanta Nikjer. — Isto snov je porabil M. Valjavec za pesem „Zaprta smrt‘ (v Novicah XII. 1854., pg. 208). 556 I. Pripovedne pesmi 581. 10 Pa božjo deklo v sod zmaši. Bog je pa Tomažu djal: „Kam s ti božjo deklo djal? Po celmu svetu merliču ne zvoni, Nobene duše v svet raj ni!“ Sveti Tomaž umrje. 581 . (Iz Frama.) Svgti Tomaž v logu leži, Svgti Tomaž v logu leži. Prišla stak njemu volka dva, Prišla siva volka dva. 5 „Hola, hola, volka dva, Kajbi pakradavaodmene?" „„Mt bi rada tvoje mgso, Tvoje mesp no tvoje kosti. ““ „Počajta, čajta, volka va, 10 Da bpde solnce zahajalo, Da bQde solnce zahajalo: Te bQta dobila moje mgso Moje mgso no moje kosti." Svgti Tomaž v lQgu leži, 15 Svgti Tomaž v logu leži. Prišla sta k njemu vrana dva, Prišla sta k njemu vrana dva. „Holaj, holaj, vranova va, Kaj hočeta od mene imet’ ?“ 20 „„ Midva uže hočeva od tebe imet Tvoje oči, tvoje mgso.““ „Počajta le, vranova dva, Da bpde solnce zahajalo, Da bode solnce zahajalo : 25 Te dobita va moje mgso, Moje mgso no moje oči.“ Svgti Tomaž v logu leži, Svgti Tomaž v lQgu leži. K njemu sta prišla golpbca dva, 30 K njemu sta prišla golpbca dva. „Kaj četa od mene, golgbca, imčt," Kaj četa od mene, golgbca imčt? „„Mi čeva uže od tebe imet Tvojij duŠQ, tvoje telo."" 35 „Počajta le, gol^bca dva, Da bcjde solnce zahajalo." Solnce je uže zahajalo, Dobila sta uže njegovo telo, Njegovo telo no dušp. 40 Nesla sta jQ v svgto nebo, V svgto nebo no svgti raj, V svgto nebo no svgti raj, Oča nebeški vsem vkup daj: Bog nam ga daj dobivljati, 45 Vsem vernim dušam uživljati! 581. Zapisal O. Caf; pela Mariniča Bejbnica. — Iz CO. III. 57—58. Opomnja. O sv. Tomažu poje tudi še zgoraj pesem „Sv. Tomaža mati“ (št. 419); nasproti pa je drugo njegovo vlogo prevzel sv. Jernej, prim. pesem o tem. I. Pripovedne pesmi 582. 557 Sveti Andrej drugič rojen. 582 . (Kranjska.) Kristus je svoje jogre vkupej zbral, Še jim je oznanil sveti post H svet nedelji kvaterni Ali pa h svet nedelji bin- kuštni. 5 Še mu jogri rajžajo Gez en vinski nograd. Kamur predeleč pridejo, Na eno zeleno gmajnico, Na eno lepo tratico. 10 Jezus uzame pertič svoj, Pregerne ga tje na zemljo. Še pravi tako in govori: „Pljujte vun sline tiše, Ge ste jogri moji!“ 15 Naj popred je vun pljunil svet Tomaž, Pljunil je vun slino tešo. Potlej je vun pljunil svet Janez, Pljunil je lih tako. Potlej vun pljune svet An¬ drej, 20 Pljunil je vun tri vinske ja¬ gode. Kristus tako govori: „Zdaj pa ti pred moj joger ne boš, De v’ drugič rojen boš.“ Svet Andrej se je od njih pobral, 25 Eno žalostno slavo je od njih jemal: „Prosite, prijatli, za me Boga, De mi še Bog to gnado da, De b’ še enkrat v vaši dru- šini bil, De b’ se z vami spet v ne¬ besih veselil!“ 30 On se je‘ od njih pobral Tje na zeleno gmajnico. Nanosil je na kup germa- dico, Na vsih štirih voglih jo je zažgal. On se je v sredo notri podal. 35 Preden se je on v ogenj podal, Bogu se je v’ roke podal. Germadica gori svetlo, Angelci v’ ljufti lepo pojo. K’ se Andrejeve pokore ve¬ sele. 40 Kedar jogri mem pridejo, Germadico zagledajo: Vse sožgano Andrejevo telo, Oserčje je pa frišno blo. Kadar jogri okol stoje, 45 Andrejeve smerti se vesele, Jezus tudi zraven stoji, Jogre trošta in veseli. Prav de: „Andrej spet moj joger bo, Ge glih vse sožgano je telo! “ 50 Oserčje v ruto zavežejo Ino ga z sabo nesejo. Začne se noč perhajati, Kamur predeleč pridejo, K eni mladi birtinji, 55 Birtinja je imela eno mlado hčer. 582. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz SNP.15 — 19. 558 I. Pripovedne pesmi 583. Ondi za jerperge prosijo. Deklica mater nagovori; „Li imajte nocoj pod streho te može!“ Kedar k mizi pridejo, 60 Enmalo večerjajo, Doli k mizi pokleknejo Ino roženkranc molijo. Kadar se doli vležejo, Oserčje na mizo denejo. 65 Deklica komaj čakala, De so jogri začeli spati. Ni se mogla premasati, Mogla je serčja pokusiti. Kakor hitro ga pokusila, 70 Tako hitro je občutila, De je svetga Andreja znosila. Drugi dan gori vstanejo, Spet se na rajžo spravijo, Ruto iz mizo vzamejo, 15 Rutica prazna bila. Jogri Kristusa prašajo: „Kam je to oserčje prešlo?” Ruta je bila terdo zavezana, Ni znamenja, de bi bilo iž nje snedeno." 80 Kristus jim reče to: „ »Pustimo to skerb Rogu, Bog že ve, kaj stori, De spet svetga Andreja obudi." “ Čudno je res, veselo to, 85 De svet Andrej v’ drugič rojen bo. Sveta Sofija in sv.Areli. 583 . Areh, Areh, Areh, Ljubi sveti Areh! Gore v zeleni planini, V sivem kameni, 5 On pa močno vpije, Da ga čudno grize; On tako vpije, Koti ptičice v luftu: „Le-sem, le-sem, 10 Moja ljuba sestrica, Ljuba svgta Žofilja!" Mu je črevca prebrala No je lepo oprala, No nazaj zložila No je drugoč zašila. „KakQ plaČQ hočeš, Ljuba moja sestrica, Ljuba svgta Žofilja?" „ „ Jaz ne hočem druge plače, 20 Ko da bt s§ na tem svetu videla No v nebesah slišala!““ Tu s§ vsaki den vidita, V nebesah sg slišita: Ljubi svgti Areh 25 Gore v zeleni planini, (Iz Frama.) 15 583. Zapisal O. Caf; pela Marinka Bqbnica. — Iz GO. III. 10 — 11. Prim. dr. Jož. Pajka „ Črtice* 180, kjer se navaja iz Janischa ,Lexicon von SteiermarlG, da je tam v sestavku o sv. Henriku opomnjeno: r Viele Sagen vom hi. Heinrich imd der hi. Sofie in Studenitz leben nocli im Volksmunde*. I. Pripovedne pesmi 584. 559 V sivem kameni; Ljuba sveta Žofilja Pod visokim Bočom, Pod enp belp brezp: 30 Zdaj s§ tu vsaki den vidita No v nebesah slišita. Hudoba odnese svetega Lovrenca. 584 . (Iz Kostanjevice na Krasu.) Svoj oca no svoja mati Niso jmeli nobena otroka. So Ijepo Boha prosili, Da bi jim enha sinka dav. 5 Buh jim je enha sinka dav, Kerstili so ha svetega Lo- renčka. Tri baje so mu kordali: Ana ha je ljepo dojila, Druha ha je povijala, 10 Treča ha je spat nosila, Obena sveta križa čjez nja ni djela. Peršla huda je hudoba, Vzala ha je iz zibke ven, Nesla ha je v pušpanov drevc. 15 An haspud mi hre po cesti, Ljepo moli breviar. Sliša jokat ano mlado djetice, Vstavi se noj posluša, Vstavi se noj hre pohledat, 20 Hre pohledat u pušpanov drevc. Najde v njem mlado djetece, Ha vzame an nese na svoj dom. Kedar ha domu pernese, Ano bajo mu korda. 25 Ta baja ha je dojila, Ha je ljepo izredila. Haspud je šole ha učiv, Šole učiv sedam let. Ko je sedam let imav, 30 Sedam šol se je popav: „S Buham, s Buham, moj haspud, Jas hrem buhoimja prosit!“ Je pa šu buhoimja prosit, Po svjeti buhoimja prosit. 35 V pervo hišo k je peršu, V hišo svojha očeta. Na vrate perteče, poterkla: „Odpri, dekla, če s’ doma, Odpri dekla, če s’ doma, 40 Ano dej mi kej buhoimja." 584. Zapisal M. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi¬ klošič, kjer je pisana ta pesem pod naslovom „Obranov otrok*. V opomnji piše Majar: „Obranov otrok je to, kar n. Wechselbalg. Ako starši deteta v zi¬ belki ne prekrižajo, ima hudoba oblast do njega, ona pride, dete skrivši od¬ nese in se na mesto njega sama vleže v zibel; strašno mnogo je, da komaj do- vtegnejo kruha peči, od dne do dne bolj zakeršljava („verkriippelr), posebno glava naraste, da je srepo pogledati*. Prim. Jožefa Pajka , Črtice* 126: Obrano je dete. — Drugi prepis se nahaja v V O. XIV. a. 25. Razlikuje se od našega natiska, ne glede na u za n iz o in na naglasna znamenja, v tem: 1 no] an — 2 imeli — 4, 5, dao —6 Lovrenčka— 11 ne — 17 djetece — 18, 19 noj] an — 21] V njim najde mlade d. — 27] H. ha je šole učio — 28 učio . . . ljet — 29 imao — 30 popao — 32 buhoimja (prav bu;’ajma)] almožno — 33 šu buhoimja] šo almožno — 34 svjeti buhoimja] svjetu almožno — 35 ki je 560 I. Pripovedne pesmi 585. „ „Kaku čem ti dat buhoimja, Ki ni haspuda ni hospe doma!“ “ V druho nazaj perteče, Perteče an poterkla: 45 »Odpri, dekla, če s’ doma, Ano dej mi kej buhoimja.” „ „Kaku čem ti dat buhoimja, Ki ni haspuda ni hospe doma!"" Še v trečo nazaj perteče, 50 Perteče an poterkla: »Odpri, dekla, če s’ doma, Ano dej mi kej buhoimja." „ „Kaku čem ti dat buhoimja, Ki imamo ano djetece, 55 Vsak dan sedam peč kruha snje, Vsak dan sedam peč kruha snje: Nikamer se ne hrata, Kakor v hlavo djeteci.““ On zavpije, zakriči: 60 »Pokaži mi tisto djetece!" Dekla mu je odperla, Pokazala mu djeteca. On sveti križ čjez nja stori, Huda hudoba ven zleti. 65 Dekla močno zakriči : »Moj haspud, moja hospa! Kaj je to zan copernjek! Kaj je to zan copernjek, Je splašu djetce z zibke ven! “ 70 »»Hlapci moji, dekle moje, Vlovite ha, zvežite ha; Fernažo naredite mu, V fernažo veržite ha.““ Fernažo so naredili mu, 75 V fernažo so ha verheli. »Mati moja, oča moj, Šem že spečan an zažgan. Obernite me na levo stran, Na desnej sem že spečan an zažgan." 80 Ha obernejo na levo stran, Ano pismo od njeha palo. Oča, mati pismo primejo, Ani je razbirajo: „Oča Janez, mati Ana, 85 Ta je vaš ta pravi sin, Ta je vaš ta pravi sin, Prelubi sveti Lorenček." Oni pismo razbirajo, An od žalosti vmirajo. Amen. 585 . (Iz Frama.) Tri sp ame ble, Perva ga je povijala, Ki sq sv. Lovrenca zibale: Pa vender ga ni prekrižala; peršo — 43 V] Še v — 57 Nikamor — 58 djeteca —• 63 čez. — Za 65. verzom je vtaknjen ta-le: Močno zavpije, zakriči — 69 splašu djetce] splašo naše djetce — 74 naredili mu] naredili — 75 V fernažo so] Noter su — 79, 80 ražgan — 80] Obernili so ho na 1. s. — 85, 86 To —- 87 Lovrenček. —■ Tretji prepis se na¬ haja v Ml S. 316 — 317; razlikuje se od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja, na 1 za v iz la, na e za je ( ), g za h iz g, v tem: 1 an — 6 Lov¬ renška — 11 djela] strila — 16 brevijar — 20 manjka — 22 stoji dvakrat — 27] Gaspud ga šole je učil — 31 Z ... z — 32 Jaz . . . buhoimja] Jes . . . almožno — 33 šu buhoimja] šel almožno — 34 svjeti buhoimja] sveti almožno — 35 peršel — 36 svojega — 42, 48, 54 Ko — 55, 56 pekr, — 57 Nikamor — 63 čez. — Za 65. verzom je vtaknjen ta-le: Močno zavpije, zakriči — 69 splašil — 76 naredili mu] naredili — 87 Lovrenček. 585. Zapisal O. Caf; pel Blaž Bedenik. — Iz C O. I. 1 — 2. I. Pripovedne pesmi 586. 561 5 Druga ga je spavlala, Pa tude ga ne prekrižala; Tretja ga je zibala, Pa tude ga ne prekrižala. Ena murska deklica friško grg 10 Po enQ ročko frišne vode. Zagledla je ona enga černega psa, V’ lapah je nesi sv. Lovrenca. Ona je friško domu šla, Šla je v’ svojo kamrico, 15 Lepo se gor opravila. Šla je v’ klošter k’ kopci- narjom, Tam sg je ona pritožila, Da ona je vidla enga čer¬ nega psa, V’ lapah je nesi sv. Lovrenca. 20 Kopcinar sq friško v’ cirkvo šli, Tam sq sg za mešo opravili. Zdaj mešnik že pervi platel kriči, Pes še pa z’ Lovrencam v’ morji stoji. Zdaj mešnik že drugi platel kriči, 25 Pes že pa Lovrenca z lape spusti. Zdaj mešnik ti tretji platel kriči, Pes že pa od Lovrenca proč beži. To jim naj za eksempel bq Vsaki taki materi, 30 Kera bq otroka povijala, Da tude ga bQ prekrižala, Keda ga b q spat spravlala, De ga tude bq Bogu pripo¬ ročila, Keda bq> otroke spat spravlala, 35 Da ga bq> tude angelu varhu izročila! Sveti Izidor pastir-vojščak. 586 . (Iz Frama.) Sveti Izidorij je ovce pasel, Da je majhen fantič bil; On si je žvižgal ino pel, Bojskega stana sg veselil. 5 Keda je uže odrastel, Podal sg je v bojski stan. V bojskem stanu je on pre¬ živel, Da je minilo pgtnajst let, Ko je tude zlo zbolel 10 Ino v ti bolezni je umerel. Njegovo truplo sq pokopali Na Igding zeleno, Na lgdino, na pokraj, Na zeleno trati cq. 15 2 njegovega groba mi je rastla Trava velika. Vzvečer sq jo pokosili, Zjutro še je enkrat vgča bla. Mimo sq šli oj menihi, 20 Oj menihi pušavniki. 586. Zapisal O. Caf; pela Marija L^dinjak. — Is C O. II. 4—5. 36 562 I. Pripovedne pesmi 687. Eden druga sp sprašavali: „Kaj mora tu nptre btt ?“ „„Tu mora bitno svgto truplo, Da raste taka trava tu!““ 25 Šli sp, ga izkopali, Našli so bele kosti. No sp našli pismo, Eno pismo pisano, Poleg sp našli tri kapljice, 35 Tri kapljice čerstve krivi. Vsej še zdaj na Oljski gori Nptre v glaže pred njim stoji, Pri svgti Neži, pri svgtem Jožefi No pri sam vsmilenem Jezuši. 587 . (Iz Frama.) Ne žalujte, vi očeti, Vi očeti no matere, Da vaši sini v vojskp grgjp, Da vaši sini v vojskp grgjp. 5 Oglejte sg na ono truplo Svgtega Izidorija. Svgti Izidor je ovce pasel, Da je majhen fantič bil, On si je prelepo piskal, 10 Lepo piskal ino pel, Vojskega stana sg je veselil, Vojskega stana sg je veselil. Ko je pa on odrasel, V vojski stan sg je podal, 15 V vojskem stanu je on živel Gelih šestnajnst let. V temistem leti je pa zbolel, V teisti bolezni smert storil. Njega sp pa vunkaj nesli 20 Na grobiše posvččeno, Tam pa sp ga pokopali Pri svgtem Petru zagernpli. Iž njegovega groba pa je zrasla Lepa drobna detela. 25 V večer je bila spokošena, V jutro še lepša vshajala. Taj sp mi hodili svgti mpži. No sp njp spoznavali: Kakovo je tp svgto truplo, 30 Svgtega Izidorija. Jegov grob sp mi odkopali, Nptre sp našli celega, Nptrg sp našli celega, Oj celega, nič gnilega. 35 Na njegovih persah so tude našli En lepi cedelc napisani. Tam je bflo zapisano: „ Šestnajnst let je na vojski bil.* Na njegovem serdce sp tude našli 40 Tri kapljice čerstve krivi, Ktera še zdaj na Oljski gori V glažeku pred njim stoji. On še tude na Oljski gori V prednjem oltarji v glaže stoji' 45 Pred svgtim Joštom, pred svgtp Nežp No pred smiljenim Jezusom. Mimo groba je tude jezdil Neki bojski oficir 587. Zapisal O. G a f. — Iz CO. II. 134—135. I. Pripovedne pesmi 588, 589. 563 Ino še ga je uprašal 50 Ali si mertev ali živ: „Na totem svete sem uže mertev, Na onem svete pa živim: Na totem svete sem uže mertev, Na onem svete pa živim.“ 588 . (Z Murskega polja.) Svet Židor je ovce pasa, Lepo žvižga, lepše peja. On ovčice je zapiista, Stopa je v vojaški stan. 5 Tam je lepo, lepo. živa, Lepo živa, lepše vmrja. Zvečer so ga pokopali, Zjutraj je že travca rasla; Precej so jo pokosili, 10 Onda je še lepša bla. Nato so se spomnili, Kakov je to svetec bija; Pa so jega odkopali: Bil je svet Židor svetnik. 589 . (Iz Adlešič.) Svet Židor ovčice pasel, Lipo molil, lipo pel. Kda je un velik zrastel, Tam je stopil v soldački stan. 5 Tamkaj je Židor umrl, Pa so ga pokopali Na ta britov žeghani. Z njega zrasla frišna trava, Zvečer so jo pokosili, 10 Zjutraj je še lepša b’la. Z njega zrasla lipa ruža, Lipa ruža gatroža. Ljudi so se spominjali : „TuIe more svetnik bit.“ 15 Kda so njega odkopali, Nutri je frišno telo b’lo. Na ribarci so mu našli Jeno novo pisance. Na pisancu zapisano 20 Njegovo je krstno ime, Na pisancu zapisano: „Ki kam kani k sveti Jani." Kdo mi tega ne vrjame, Naj gre tam na božji pot: 25 Bo ga videl na oltaru, Na oltaru sakramentu. 588. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz (II. 32 — 33). Tudi pri ti pesmi se mi zdi, da pevcu ni bil neznan spodaj pod št. 590 v Večernicah objavljeni zapis. 589. Zapisal Janko Barle. —Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. — Participom pasel, molil, pel, zrastel, videl — je v rokopisu, kakor se mi zdi pozneje, pristavljen na koncu j, pač v znamenje, da je brati srednji I, ne w. 36* 564 I. Pripovedne pesmi 590, 591. 590 . (Iz Podzemlja pri Metliki.) Svet’ Židor ovčice pasel, Lepo žvižgal, še lepše pel. On ovčice je zapustil, Stopil je v vojaški stan. 5 Tam je lepo, lepo živel, Lepo živel, še lepše umrl. Zvečer so ga zakopali, Zjutraj je že trav’ca b’la. Precej so jo pokosili, 10 Ondaj je še lepša b’la. Nato so se spomin’vali, Kakov je to svetec bil, Pa so njega odkopali: Bil je svet’ Židor svetnik. 591 . (Kranjska.) Matere, nikar ne žalujte, Ko vaši sini v žold gredo: Poglejte svetga Izdorja, Kako je on en lep svetnik! 5 Svet Izdor je ovčice pasel, Lepo žvižgal, lepši pel: Od svete Neže, od svetga Jošta, Od Kristusovga terplenja lih to. Ko je on enkrat k letam prišal, 10 Zapisal se v žolnirski stan, On je lepo kralju služil, Zraven še lepši Bogu. Pod tem kraljam Benečanam V černo zemljo je bil djan. 15 Po grob’je začela travca rasti, Lepa travca zelena. Zvečer so jo pokosili, Zjutraj je še lepši bla. Eni so začeli reči: 20 „Notri je gvišno en svetnik." Eni so začeli reči: „Notri je en sveto telo.“ Grob so gori odkopali In to černo zemljo. 25 Na njega persih so pismo najdli, Ki je bilo drobno pisano. Per njem so tudi najdli Tri kaplje frišne kervi. V pismu je bilo zapisano, 30 Kolko let je v grobu bil; V pismu je bilo zapisano, Kje on hoče česen bit. Tri sto let v’ grobu ležal, Pa je frišen ino lep. 35 V pozdoljski fari je bil rojen, Na oljski gori bo češen, Kjer se časti sveta Neža, Sveti Jošt, Zdaj se bo pa tudi častil Sveti Izidor. 590. Zapisal Janko Barle. — Is Slov. Večernic XLV. 115. 591. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz SNP. 1 — 3. I. Pripovedne pesmi 592, 593, 594. 505 592 . (Kranjska.) Svet Izdor ovčice pasel, Lepo žvižgal, lepši pel. Let je trideset minulo, On ovčice zapusti. 5 Več terplenja si poskusit, Se poda v žolnirski stan. On lepo je kralju služil, Zraven pa še lepš’ Bogu. Zavolj kralja Benečana 10 On je bil pod zemljo djan: Ga na gmajno pokopali, Kakor bi razbojnik bil. Tristo let je v’ grobi ležal, To na grobi se godi: 15 Zvečer travo pokosili, Zjutraj še lepši bla. Še so se ljudje menili: „Tukaj en svetnik leži." Še so grobek odkopali 20 Ljubga svetga Izdorjesa. Notri pa so samo najdli Kaplje tri presne krivi In en list, tako napisan: Tu svetnik Izdorjes bil. 593 . (Iz Krope na Gorenjskem.) Svet Izorius ovčice pasel, Lepo žvižgal, lepo pel. Kadar je ovčice pustil, Stopil je v žolnirski stan. 5 Sprelepo je on cesarja služil, Še lepši pa Boga. Pod kraljem Benečanom Je on to smrt storil, Na Vojski gori je bil pokopan. 10 Na grobu je pa trav’ca rasla: Zvečer so jo posekli, Zjutraj je še lepši b’la. „Tu notri", so pa djali, Da „tu notri en svetnik leži." 15 Vun so ga odkopali, Celega so še dobil’. Tri kapljice frišne krvice so dobili v srcu, V glažek so jo djali, Na altar so jo nesli. 20 Na enem’ kraj’ je sveta Neža, Na ta drugem svet Boštjan. Kdor pa tega ne verjame, Naj pa tjekaj gledat gre, Na enem’kraj’ je sveta Neža, 25 Na ta drugem svet Boštjan. 594 . (Iz Žabnic.) Ne jokajte se, vi matere, Poglejte svetega Izidorja, Ko vaše fante v žovt vabo, Kaj je on za ’n velik svetnik. 592. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz VP. V. 143 — 144. Pesem je precej prenarejena. Prepis njen je moral biti tudi v izgubljeni I. knjižici VP. št. 51, kakor je razvidno iz kazala v II. in IV. knjižici te zbirke. 593. Zapisal Fr. (Radi voj) Poznik. — Iz zbirke NS. 174 — 175. 594. Neznanega zapisovalca. — Iz Scheiniggove zbirke NPKS. 135 — 136. 560 I. Pripovedne pesmi 595. 5 Na oljski gori ovčice pase, Prelepo žvižga noj poje. Kedar je malo gori prirastel, Podal se je v žovnirski stan. Zvesto je služil svojemu kralju, 10 Še veliko lepši gospod Bogu. Za tem gradom Baničanom Je bil pokopan tri sto let. Na njega grobu je trava rastla, Lepo zelena travica. 15 Ven iz groba so prirastle Tri bele rože lilije. Zvečer so bile pokošene, 20 Zjutraj so veliko lepše bile. — — — — — so prišle Tri lepe nune klošterske. One so vse preduhtovale, Kaj bi tukaj notre bilo. 25 Šle so, gor ga odkopale, Našle so truplo sveto, One niso drugega našle, Tri lepe kapljice krvi. Še le več so pri njem našle, 30 ’No lepo pismo pisano; Notre ni drugega stalo: Kje sveti Izidor prebival bo. Na Oljski gori pri materi božjej Stoji’na lepa cerkev malana, 35 Notre stojd tri oltarji, Ko je eden lepši, ko sta dva. V prvem stoji sveta Neža, V drugem stoji sveti Jošt, V tretjem pa velik špegov, 40 Kjer sveti Izidor prebival bo. 595 . (Iz Cerkna.) Svet Izidor je ovčice pasel, Lepo je žvižgal, lepo je pel. Kadar je ovčice zapustil, Stopil je v žolnirski stan. 5 Lepo je služil svojmu kralju, Še lepš gospud-Bogu. Pod tem kraljem Benečanom, Tamkaj gor mrtev leži. Vsi ljudje so tako djali: „Tu noter en svetnik leži.“ 15 So šli in so odkopali, So našli truplo frišno. Pod njegovim srcem so našli Tri kapljice frišne krvi, Na njegovih prsih eno pismo, 20 Eno pismo zapisano. Na njegovmu grobu clo 10 Je rasla ta zelena travica: Zvečer je bila pokošena, Zjutrej še le lepši bla. Gor je bilo zapisano, Če von hoče češen bit’: Na Oljski gor’je ovčice pasel, Tam gor on hoče češen bit’. 595. Zapisal Frančišek Sedej 1.1871. —Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. 567 I. Pripovedne pesmi 596, 597. 25 Gor je ena cirkev, Ena cirkev zidana. V ti cirkvi so tri oltarji, Če je eden lep, ta druj še lepš. Eden je svete Neže, 30 Ta druj svetiga Jošta, V temu trejčmu jmajo v špiglu Samga svetga Izidorjusa. 596 . (Iz Cerkna.) Svet Izidarjus j’ ovčice pasel, Lepo je žvižgal, lepo je pel; Kedar je ovčice zapustil, Se je podal v žolnirski stan. 5 Lepo je služil svojmu kralju, Še le lepš gospod Bogu, Pod tem kraljem Benečanom, Tamkaj gor hoče češčen bit. Na njegovem grobu clo je rastla 10 Ta zelena travica, Zvečer je bila pokošena, Zjutraj še le lepš je bla. Vsi ljudje so tako djali: „Tu notri en svetnik leži. 11 15 So šli, so ga odkopali, So našli truplo frišno. Pod njegovem sercem so našli Tri kaplice frišne krvi, Na njegovih persih so našli 20 Eno pismo napisano. Gor je blo zapisano, Kje on hoče češčen bit: Na Oljski gori je ovčice pasel, Tam gor hoče češčen bit. 25 Tam gor je ena cerkev, Ena lepa cerkvica. V ti cerkvi so trije altarji, Če je eden lep, tadrugšelepš: Eden je svete Neže, 30 Ta druj’ svetega Jošta, V te tretmu je v enmu špegli Truplo svetga 'Zidarjusa. 597 . (Z Grahova na Tolminskem.) Svet’ Zidorček ovčice pasel, Lepo žvižgal, lepo pel, Lepo služil svojmu kralju, Lepši še gospod Bogu. 5 Kadar on je k letam prišel, Stopil je v žolnirski stan, Prišel enkrat je v vojsko, Vojska ga je vmorila. Pod tem kraljam Benečanom 10 Tri sto let pokopan bil. Tam na grobu rastla travca, Lepa trav’ca zelena, Zvečer bila pokošena, Zjutraj še le lepš’ zelena. 596. Zapisal Janez Ko koš ar. — Iz njegove rokopisne zbirke. 597. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hra¬ nim jaz (D. XL). 568 I. Pripovedne pesmi 598, 599. 15 Tara na grobu rastle rož’ce, Lepe rožce pisane. Vsi ljudje so tako djali: „V grobu en svetnik leži.“ So kopali, so skopali 20 Svetega Zidorčeka. Najdb so na persih pismo, Kje da on počival bo: „Tam na Oljski gori, Tam pri mater’ božji: 25 Tam so trije altarji, Eden mater božje, Drugi svete Neže, Tretji svetega Zidorčeka, Tam le on počival bo.“ 598 . Sv. 'Zidor je ovčice pasel, Lepo žvižgal, še lepši pel. Prav lepo je kralju služil, Šele lepš’ gospod Bogu. 5 Kadar je ovčice zapustil, Podal se je v žolnirski stan. V žolnirskem stanu je daleč rajžal, Pod tega kralja španskega. Tamkaj so ga pokopali 10 Na to tratco zeleno. Zvečer so jo posekali, Zjutraj je še večji b’la. Vsi ljudje so tako djali: „Tu notri en svetnik leži." Grob so gore odperali, To truplo lepo diši. Na tej pravi stran so najdb Eno pismo pisano, Na tej levi stran so najdb 20 Tri kaplje frišne krvi. Na oljski gori pri mater božji Je ’na cerkev malana, Notri so trije oltarči, Eden lepši ko sta dva. 25 Eden je te sv. Neže, Ta drug je sv. Jožefa, Ta treč, kater je v špegli, Je svet’ga Izidorica. (Iz Volčan na Tolminskem.) 15 599 . (Iz Morskega pri Kanalu.) Svet Izidor ovčice pasel, Podal se je v žolnirski stan. Lepo je žvižgal, šelepš’je pel. 5 V temu stanu s mu je to Svet Zorn ovčice pustil, zgodilo, 598. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. 599. Zapisal Janez Vuga. — Iz dijaškega časnika v Lipa“, pisanega v goričkem Andrejišču. — Na Goriškem se je pesem o sv. Izidorju prenesla na I. Pripovedne pesmi 600. 5G9 De je mogu enkrat umret, Podtem kraljem Benečanam V črno zemljo pokopan. Na grobišči je travca rasla, 10 Lepa travca zelena; Snoči je bla pokošena, Drugi dan še lepš’ je bla. Vsi ljudje so tako rekli: „Tle noter en svetnik leži." 15 So grobišče gor odkopali, Noter so najdb frišno telo. Pod glavo so mu najdli Eno pismo pisano. V le tem pismu jeblo pisano, 20 De: „je ležal, oj dve sto let, Še je frišen ino lep!“ Tavžentkrat bodi češčena, Mati božja na Oljski gori! Na Oljski gori v svetlejši fari 25 Na lepa cerkev je sezidana. V le ti cerkvi so trije oltarji : Če je eden lep, ta drug še lepši. Na tem prvem je sveta Neža, Na tem drugem je sveti Jošt. 30 Na tem trečem je samih jogrov, Samih jogrov jih je dvanajst. Na sredi cerkve v enem glažu Je preljubi svet Izidor. Pogledujte na svetga Zorna, 35 Kako je frišen ino lep; Pogledujte na svetga Zorna, Kako je velik svečenik: Lepo je služil temu svetu Še lepš’ gospod Bogu.“ 600 . (Iz iroriške okolice.) • Svet’ Urban je ovčice pasel, Si je žvižgal, še lepši pel. Svet’ Urban je ovčice pustil, Se je podal v žeminarski stan. 5 Pod tega kralja Benečana Je v črno zemljo pokopan. Na tem grobu rase travca, Lepa travca zelena. Če je b’la zvečer pokošena, 10 Je drugi dan še lepši b’la. Vsi ljudje so djali, vsi ljudje so rekli: „Tu notri svečenik leži!“ So ga gori odkopali, Je bil frišen ino cel; 15 So ga gori odkopali, Je bil frišen ino cel. sv. Urbana, kakor kažejo pesmi nastopnih številk. Nasproti pakje sv. Izidor stopil na mesto kozariča, gl. št. 180, 181, pač zavoljo verza „. .. je ovce pasel 11 . Dr. Jožef Pajek piše v ,Črticah“ 171: „Božja pot na Olskej gori na Dobriču v župniji polzelskej. Listina od l. 1754 poroča, da je že davno preje veliko romarjev pri¬ hajalo na vrh Dobriča, h križu in podobama sv. Neže in sv. Jošta. Zato so tam leta 1757 krasno, veliko cerkev z dvema zvonikoma postavili. Na velikem oltarju se vzdiguje sv. križ, stranska dva sta pa posvečena Devici Mariji rožnega venca in sv. Janezu Nepomučanu. Leta 1767, 3. maja so ostanke sv. Theodora v slo¬ vesnem sprevodu, iz župne cerkve na Dobrič prenesli. (Orožen, Diocese Lavant III., str. 486)“. 600. Zapisal Anton Pegan. — Iz njegove rokopisne zbirke, katero hrani Matica (str. 26.). Pri verzu 4. je pripisana varijanta žolnirski za žemi¬ narski. 570 I. Pripovedne pesmi 601. Še nič druz’ga niso pri njim najšli, Koj ’no pismo' pisano. Še nič druz’ga ni b’lo pi¬ sano, 20 Koj: tu notri tristo let leži! 601 . (Iz Grgarja.) Matere mi ne žalujte, Ker grejo vaši fantje v žold, Tudi mi več ne cagujte, Saj boste potroštane. 5 Sveti Urban je ovčice pasel, Lepo je žvižgal, še lepši je pel; Sveti Urban je zapustil ov¬ čice, Podal se je v soldaški stan. Kar so njemu za pago dali, 10 Je vse tim bozim podajal. — Njemu se je pergodilo, De je on oj, smert storil. Če je rojen, če je kerščen, Če je on oj smert storil ? — 15 Pod tim kraljem Benečanom V černu zemlju pokopan. Na njegovem grobu rase travca, Lepa travca zelena. Če b’la zvečer pokošena, 20 Drugi dan še lepši b’la. Vsaki človek, ki je mimo pasal: »Tole noter je en svetnik!" So ga gori odkopali, Svetega Urbana grob. 25 Druzega nisu noter najšli Ko ’no pismo pisano: Ko da je ležal tri sto let. De lih je ležal tri sto let, Je vender frišen ino lep. 601. Zapisal Mat. Trnovec. — Iz Slov. Glasnika VIII. (1862) 111. Prepis se nahaja tudi v Trnovčevi zbirki, ki jo hrani Matica (str. 51 — 52)', razlikuje se od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, v tem: 1 Matere mi] Oj matere nič — 2] Ker vaši fantje v žoud grede — 3 mi vec] nič tni — 5 pasu — 6 lepši je pel] le lepši peu — 7 je zapustil] zapu¬ stiti 8 Podnu — 9 mu — 10 podajau — 12 storili 13 Kje ... kje — 14- Kje . . . storiti— 16 črno zemljo — i7 njegovim — 20 dan še] den je še — 21] ’Dor je nimo šou, je reku — 22 Tu-le — 23 gore — 26 zapisano. — Za tem verzom je vtaknjen ta-le; Druzega ni b’lo zapisano —• 27 ležau. — Za tem verzom sta vtaknjena ta dva: Druzega ni b’lo zapisano, * Ko da je ležati tri sto let - 28 De] Ge - 28 ležati — 29 vendar. I. Pripovedne pesmi 602, 603. 571 602 . (S Krasa.) Sviet Worban j« wowčic% pasu Dvej nu tridssieti liet. Sviet Worban je vvovvčicn pestu, Podaw s« j* v sovvdaški stan. 5 Tan pod kraljan Benec- janan, Tamkej je biw pokopan. Na njtgovin /robi js zrasla Liepa trava zelena. Zviečsr j« bla pokošena, 10 Zjutrej js šs liepši bla. Zviečsr js bla pokošdna, Zjutrej js šs lepši bla. Sviet Worban js liepo žvi- žgow, Inu liepši ker js piew. 15 Inu js sv«tk/a kralja slyžu, Šs liepši viečnemy Bo yf. Sveti Feliks vojščak. 603 . (Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.) Svet Felkus se je na svet rodil, Sam Jezus se ga je veselil. Felikus je bil star d vanajst let, Preč je bil na vojsko vzet. 5 Doma druzega ni nič imel, Kakor samo staro mater doma. Felikus se je jokal tako, Da se sliš’ v sveto neb6. Felikus je trikrat na vojski bil, 10 Vse trikrat je vojsko dobil. Pa se je enkrat primerilo, Da Feliksu glavo vzemo. Pokopan je bil tje na gma- jinco, Kamor ta neumna živinica. 15 Iz groba so vzrastle rož’ce tri, Oj rož’ce tri, oj lilije. Kdor je ondot memo šel, je djal: „Tukaj gotovo svetnik leži.“ Prišli so trije duhovniki, 20 Oj duhovni, oj fajmoštri. 602. Zapisal K. Š tre k el j; pel berač Drejček iz Božic pri Komnu. — Iz moje zbirke. 603. Zapisal A. Zorec. — Iz njegovega rokopisa, r ki ga hrani Matica (list 2. a). Pesem je tiskana v Ljublj. Zvonu III. 442 (iz Št. Lovrenca na (Dol.). Ta natisek se od zgoranjega, ne glede na naglasna znamenja, razlikuje v tem: 1 Feliks — 4' Preč] Že — 5, 6 manjka — 7 na] v — 11 Pa] Že — 12 glav’co — 14 Kamer — 15 zrastle — 16 Oj rož’ce] Rožce — 15] Vsak, kdor je mimo š., je d. — 18 Oj . . . oj] Al’ . . . al’ — 21 malo] majh’no — 22 Feliksa — 23 En’ — 27 mest’ s’ je — 28 Da] Kjer — 29 vnanjim. 572 I. Pripovedne pesmi 604. En malo travco prizdignejo, In notri Felikusa vidijo. Eno pisemce v rokah drži, In gor’ je b’lo zapisano: 25 V Šmihelu je rojen bil, V Kapiteljnu je krščen bil, V Novem mestu si je pre¬ bivališče zbral, Da bo romarjem gnade dajal: Vsem unajnem romarjem. 30 In tudi domačim farmanam. Sv. Eražem prežene hudobo. 604 . (Od Št. Jošta pri Vrhniki.) Leži, leži ravno polje, Čez polje ozka steza, Per stezi hladna senčica, Noter v senc’ pa leži žegnane mož, 5 Žegnane mož,Eražman svet. Čez se vleče sivni oblak, Oblak je povhen hudiga, Sej t’ bo pobil žitno polje Jen vinske gore. 10 Se sliš’ ena Štirna od nebes: „Gori, gori vstan, ti žegnan mož, Eražman svet!“ Ta žegnan mož pa trdno spi, Nobenga vodgovora ni. 15 Ta žegnan mož se gor zbudi Še taku-le govori: »Čakaj, čakaj, hudoba ti, Jest bom tebi že dal, Kako se srotam jemlje kreh, 20 Kterga težko perdelujejo!" Vpregel je hudobo v železen pleg, . V roko vzel je železno gaj- želco. Gnal je hudobo v skalovje, pečovje, Ker črni petelinčki ne pojo, 25 Ker žegnan’zvonovi ne zvone. Hudoba še taku govori: „Pust’ me namalo živiga, Sej na tist kraj nakolj šel ne bom, Kir od tebe pet slišal bom.“ 604. Zapisal Jožef Samotorčan. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je poslal prof. Levec. I. Pripovedne pesmi 605, 606. 573 Sv. Miklavž vrže hudobo v morje. 605 . (/ Grahova na Tolminskem.) Svet’ Miklavž je zgodaj vstajal, Se je v mrzli vodi vrnil. Šel je iskat lesa Krivega in ravnega, 5 Njemu glih pripravnega, Da bo rovnal barčico, Da se bo po morji vozil. Hudoba je k Miklavžu pri¬ stopila, Da v barko vzel b’ jo, ga prosila. 10 Pa Miklavž hudobi reče: »Kdor ne zna molit’, Bogu služit’, Se z menoj ne bo vozil." Pa hudoba tako pravi: „ „Znam molit’, Bogu slu¬ žit. ““ 15 Pa Miklavž hudobi reče: „Hudoba, reci: Oče naš!“ Pa hudoba tako pravi: „,,Miklavž je naš !““ Pa Miklavž hudobi reče: 20 „Hudoba, reci: Češena, Ma¬ rija !“ Pa hudoba tako pravi: „„Da bi b’la barigla polna, Da z Miklavžem bi ga pila, In po morji se vozila!““ 25 Pa Miklavž hudobi reče: „Hudoba, reci: Amen!“ Pa hudoba tako pravi: „„Glavo pod kamen!““ Miklavž hudobo prime za lase, 30 In jo vrže v morje za-se. 606 . (S Kamena na Soči.) Svet Šenklavž je zgoda ustal, Prav lepo belo se je umu. Zadene skira na rame, In gre po poti ravne. 5 Pride tč v en zeleni gojzd, Gleda lesa krivega in rav¬ nega, H ti barčici pripravnega. Svet Šenklavž jedel: „Po- magi, Bog!“ Hudoba dela: „„Ti si gluh!““ 10 Svet Šenklavž je del: „Ma- rija!“ Hudoba je dela: „ „ Varigla! De bi bila puhna vina, 605. Zapisal Anton Črv. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim, jaz , (C. VI). V njem je večkrat namesto Miklavž zapisano Matevž; zgoraj sem povsod postavil Miklavž. Tako je pesem tudi tiskana v Goriškem letniku za 1.1864., str. 313. 606. Zapisal JožefMaligoj. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. 574 I. Pripovedne pesmi 607, 608. De bi ga z Maldavžam pila!" “ Svet Šenklavž je del: „Amen!“ 15 Hudoba je dela : „ »Kamen! De b’ se z Maklavžam lučala, De b’ se za barčico sku¬ šala! 1 ^ Svet Šenklavž prime hudobo za duge lase In je vrže v morje čez se. 20 Koder hudoba plava, ■Za njd je vse rujava; Koder svet Šenklavž gre, Rumene rožce raseje. 607 . (Iz Starega sela pri Koboridu.) Svet Šnklauš je zgudo ustu, Se je lepo belo umu. Je uzeu slcirco na rame, Gre po poti ravni 5 Iskat drevca krivega in rav¬ nega, Za barčico pripravnega. Sv. Šnklauš je uzeu barko na rame. Sv. Šnklauža barka obteži, Gvišno hudoba v nji sedi. 10 „Poberse, hudoba, iz barčice, Al’ te bom učil abece, Al te bom prijel za dolge lase, In te bom vrgel v morje čez se.* Sv. Šnklauš je rekel: „Amen,“ 15 Hudoba je rekla: „Kamen!" Sv. Šnklauš je rekel: „Ma- rija!“ Hudoba je rekla: „„Verigla! De b’ polna vina bila, De b’ ga z Meklaužem pila, 20 De b’ lože barko vozila Noter v laško deželo!““ Koder svetga Šnklauža barka plava, Vse za njo rumeno: Lepe rožce rasejo, 25 Rudeče, plave, rumene. Koder hudoba plava, Vse za njo rujavo: Nobena rož’ca ne cveti, Nobena tiča ne zleti. Amen. Sv. Lukež ubije očeta in mater. 608 . (Iz tolminskih ali idrijskih hribov.) Ko se rodil je sveti Lukež, Ta perva mu je vmerila, So v hišo prišle rojenice tri. Da bo po svetu zbandral; 007. Zapisal Mihael Skočir. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. — Prim. enako lovransko pesem v „Hrv. nar. pjesmah po Istri“ itd. VI. 8 — 10. C08. Neznanega zapisovalca. — Dal mi jo je na posebnem listu pisano Miklošič. Isto se pripoveduje o sv. Matiji, prim. Književnik II. 56. I. Pripovedne pesmi 609. 575 5 Ta druga mu je vmerila, Da bo on dober učenik; Ta tretja mu je vmerila, Da bo on mater inoj oču ubil. Kadar je mati drujim kruh rezala, 10 Se je sladko smejala; Kadar je njemu kruh rezala, Se je pa mil’ jokala. Kadar je Lukež zrastel bil, Je rekel: „A1 ko nisim vaš preljubi sin, 15 Kakor ta druji, tako jaz?“ „„Ti že si moj preljubi sin, Kakor ta druji, tak si ti. Al ko si, Lukež, se rodil, So prišle v hišo rojenice tri. 20 Ta perva ti je vmerila, Da boš po svetu zbandral ti; Ta druga ti je vmerila, Da bodeš dober učenik; Ta tretja ti je vmerila, 25 Da boš ti materino oču ubil/“ „Ko bi imel jaz to storiti, mati! Specite meni brešno, dajte cerengo, Da pojdem jaz po svetu proč, V deveto rajše col deželo, 30 Kakor bi imel jaz to storiti!“ Je šel v deveto col deželo, Prišel do nekega gradu In pridno se je učil. Gospod mu dal je hčer svojo. 35 Potem je šel pa na jago. Še je prišla hudoba k njemu In rekla: »Lukež, ti si tu? Pri tvoji žen’ doma pa druji spo!“ Vernul se Lukež precej je, 40 Uzel je sablo, odsekal jim glave. Na pragu ga je žena srečala. Ter rekla njemu: „Lukež, bod vesel! Starejši ljubi tvoji k tebi so prišli." „ „Ovbe, ovbe! ti glava moja! 45 Kar bilo mi je vmerjeno, Je sada vse dopolnjeno: Sim jaz od mojih staršev šel, So pa oni za m’noj prišli. ““ Sveta Jedrt. 609 . (Z Prahova na Tolminskem.) Svvieta Jiendrt je svvieta bila, Ana je rada Baga malila. Je lepu Bagu služila. 5 Je devvlet sinavv radila, Svvieta Jiendrt je svvieta bila, Je sačmu saje grunte kupila. 609. Zapisal K. Štrekelj ( 1.1895. v Cerknem). — Pela Marija Hvala, nogavičarica, katera je besedo nadala razložila tako, da pomenja v hišo ne pu¬ stiti, torej pravzaprav ne dati. 576 I. Pripovedne pesmi 610. Swieta Jiendrt je stara pa- slala, Ji ni jemew kadu kruha dat. „Kupima ne svvlete karte, 10 Kartajma za ta stara mater: Duor je ba dabiw, ta je ba rediw!“ Dabiw je je ta mlajši sin, Prjlew je je za rakuo, Pejlew je je w hiša sajuo. 15 Nevnsta je w pragu stala, Je rekla: „Kam pejleš ta stara baba?" „ »Tiha bad, nevvlsta maje! Jest bam le na pragu stala, Bam tajni prešičem nadala/ 20 „Jest lahna sama w pragu s tajim, Sajm prešičem w hiša ne pstim.“ „.„Tiha bad, newlsta maje ! Jest bam le na pejč sedlla, Jen tajeatrake malit učila." “ 25 „Jest lahna sama na pejč sedim, Maje atrake malit učim.“ Swieta Jiendrt je žalastna pastala, Padala se je pat črna skala. Tamkej se je paswetila. 30 Newista je dlla: „Gi se je ta stara baba pa- swetila?“ Kumej je ta besida djala, Že je kamnasta pastala. 610 . (Kranjska.) Stara žena prebogata Je imela devet sinov. Vsim devetim zemlje kupi, Sama sebe pa pozabi. 5 Kaj so sinki naredili ? Kostke pisane kupili, Kostkali za staro mater. Imel jo je sin najmlajši, Ki je imel zemljo najmanjši. 10 Reče svojmu sinu mati: „Jez pri peči bom sedela, Otrok molitve bom učila/ Rekla pa ji je nevesta: „Ako čete kruhek jesti, 15 Morate kodeljco presti." — „Snejte miši ve kodeljco, De ne bode baba predla/ Šla je mati od neveste, Šla je v tamen gojzd od sina: 20 Gor se odpre sinja skala, V nji do smrt’ je prebivala. 610. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. I. Pripovedne pesmi 611. 577 Sveta Kristina in njena mačeha. 611 . (Iz Vodic.) Sveta Kristina bolna ležala, Bolna ležala, milo ječala: „Ko bi pač kdo mi vode prinesel!“ Kaj je storila mačeha huda? 5 Že mi je vzela kurjo čepinjo In je prinesla gnojnice pit ji. Tako je rekla sveta Kristina: „Ce bom živela, vam bom vernila; Ge bom umerla, Bog vam poplačaj!" 10 Sveta Kristina bolna ležala, Bolna leždla, milo ječ&la: „Ko kdo bi pač bil, de b’ posfljo prestlal mi!“ Kaj je storila mačeha huda ? V zglavje je djala ojstriga trnja, 15 V znožje je djala drobniga peska. Tako je rekla sveta Kristina: „Če bom živela, vam bom vernila; Če bom umerla, Bog vam poplačaj!“ Sveta Kristina bolna ležala, 20 Bolna ležala, milo ječala: „Ko bi pač kdo bil, de b’ me počesal!" Kaj je storila mačeha huda ? Že mi je vzela ojstre grebene, Z njimi jo je tak terdo česala, 25 De je od lascov černa kri tekla. Tako je rekla sveta Kristina: „Če bom živela, vam bom vernila; Ge bom umerla, Bog vam poplačaj!“ Že se je strila bela meglica, 30 Polna je b’la nebeških an- gelcov: Že so mi vzeli sveto Kristino, Nesli so jo v presvete nebesa. Že se je sfrila černa me¬ glica, Polna je bla peklenske hu¬ dobe: 35 Že so mi vzeli mačeho hudo, Nesli so jo v peklensko žer- javco. 611 . Zapisal Janez Valjavec. — Iz rokopisa Mat. Valjavca, ki ga je hranil Miklošič. M. Valjavec je priobčil pesem v Glasniku 1.1854. 29 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja: 12] Ko |bi pač kdo mi postijo prestiljal — 15 drobnega — 21 da — 25 Da . . . laseev — 30 angeljcev. — Janežič je pesem tiskal že prej tudi v Cvetju slov. naroda, I. 67 — 68. Ta na- tisek se, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, razlikuje od našega v tem: 12] Ko bi pač kdo mi postijo prestiljal — 15 drobniga] terdiga — 2i da — 25 Da — 29, 33 Že se je strila] Se je storila — 30] Polna nebeških b’la je angeljcev — 34] Polna peklenske b’la je hudobe. 37 578 I. Pripovedne pesmi 612, 613. 612 . (Gorenjska iz Krope.) Sveta Kristin’ca Je bolna ležala, Milo ječala. K sebi je klicala 5 Svojo mater, tujo mater: „Moja mati, Pojte, meni postelj’co po- steljite!“ Postijo je postljala, Noter je djala 10 Trna bodečega, Pod glavo pa kamnje zelnate: „Ce bom živela, Vse vam bom povrnila; Če pa urarjem, 15 Vam pa Bog plati! “ Sveta Kristinica Je bolna ležala, Milo ječala. K sebi je klicala 20 Svojo mater, tujo mater: „Malo me počesajte!“ Vzela je v roko šet železno, Tako je česala, Da se je kri z glave vlijala. 25 „Če bom jaz živela, Vam bom vse povrnila; Če pa urarjem, Vam pa Bog plati!" Sveta Kristinica 30 Je bolna ležala, Milo ječala. K sebi je klicala Svojo mater, tujo mater: „Moja mati! 35 Prinesite mi frišne vodice!" Popadla je čepino, Prinesla je črno gnojnico. „Če bom jaz živela, Vse vam bom povrnila; 40 Če pa umrjem, Vam pa Bog plati!" Sveta Krislinica Je bolna ležala, Milo ječala. 45 K sebi je klicala Svojega oča, tujega oča: „Zdaj mi pa pojte po spo¬ vednika, Starega meniha." Je šel po spovednika 50 Starega meniha, Je pa pripeljal Kozla meniškega. Ona se je spovedovala, Grede umirala. 55 Po njo so prišli Jezus in Marija, Vsa nebeška družina: Vzeli so dušo in telo, Nesli so jo v sveto nebo. 60 Ko je pa mačeha umrla, Prišli so vsi hudiči, Vzeli so dušo in telo,. Nesli so jo na dno pekla. 613 . (Od Horjulja.) „Le sem, le sem, moja mat’, Postijo je prestlala, Al’ b’ mi otli postijo pre- Trnje je vmes namešala. stlat’ ?“ — o „Če se izzravim, 612. Zapisal FranSišek (Radi voj) Poznik. — Iz NB. 147—149. _ 613. Zapisal Ivan Vrhovnik; povedala Mica Bobnarica. —■ Iz nje¬ govega rokopisa, ki ga hranim jaz (str. 8 — 9). 1. Pripovedne pesmi 614. 579 Vse bom vrnila; Ge pa umrjem, Vam pa Bog lonaj!“ »Le sem, le sem, moja mat’, 10 Al’ b’ me otli počesat?" Česala je jo, Iz štriglam krempala, Koder potegnila, Se je kri vlila. 15 „Ce se izzravim, Vse bom vrnila; Ge pa umrjem, Vam pa Bog lonaj!" »Le sem, le sem, moja mat’, 20 Ge b’ mi otli kruha dat’?“ Kruha ji je dala, Crniga ila. „Ce se izzravim, Vse bom vrnila; 25 Ge pa umrjem, Vam pa Bog lonaj!“ »Le sem, le sem, moja mat’, Al’ b’ mi otli vode dat’?* Vode ji je dala 30 Iz kurje cepine. „Ce se izzravim, Vse bom vrnila; Ge pa umrjem, Vam pa Bog lonaj!“ 35 „Le sem, le sem, moja mat’, Al’ b’ mi pač otli mašnika pripeljat’?* Pripeljala ji je En’ga kozliča. „Ce se izzravim, 40 Vse bom vrnila; Ge pa umrjem, Vam pa Bog lonaj!“ 614 . (Od Slovenske Bistrice.) Sveta Kristina Bolna ležala, Milo ječala. Klicala svojo mater, 5 Tujo mater: „Pojd’te, me počesajte! 11 Šla je, jo počesala, Za vsakega lasca Kri iz glave kaplala. 10 „To je vse dobro — Je rekla Kristina — Bogim siroticam! Ge bom jest živela, Vse bom vrnila; 15 Ge pa jest vmrjem, Bog vam polonaj!“ Sveta Kristina Bolna ležala, Milo ječala. 20 Klicala svojo mater, Tujo mater: „Pojd’te, mi postlo po- stlajte!“ Šla je, postlo postlala, Mlinski kamen 25 Pod glavo djala. »To je vse dobro — Je rekla Kristina — Bogim siroticam! Ge bom jest živela, 30 Vse bom vrnila, Ge pa jest vmrjem, Bog vam polonaj!“ Sveta Kristina Bolna ležala, 35 Milo ječala. 614. Zapisal d r. J. Voš n j a k. — Iz „ Besednika “ I. (1869) 115. ST 580 I. Pripovedne pesmi 615. Klicala svojo mater Tujo mater: „Pojd’te mi po spovednika, Starega meniha!" 40 Šla je po spovednika, Starega meniha, Pripeljala je mlinskega kozla. Sv. Kristina Se je spoved’vala, 45 Grede vmirala. Prišli so angeljci, Vzeli so dušico, Nesli so jo na vrh neba. Prišli so orli, 50 Vzeli so dušo Tuje mater’, Nesli so jo na dno pekla. Sv. Jernej nosi na rami svojo kožo. 615 . (Iz Kloštra v podzemeljski župniji.) Svet’ Jernej mi po svetu hodi In na rami kožo nosi: O moj Bog, o moj Bog, Ljubi sveti Jernej! 5 On mi gre k jeni županji In jo prosi malo masla, Da si rane bo namazal. „Saj ti ga ne bi dala, Ko b’ na vedre ga imala." 10 O moj Bog, o moj Bog, Ljubi sveti Jernej! On gre k jeni udovici, K jeni revni siroti ci, Pa jo prosi malo masla, 15 Da si rane bo namazal. „Saj ti ga bi rada dala, Ki bi gajsama imala.“ Hitro tekla v šlalico, Kravico podojila 20 In masla naredila, SvePmu Jerneju podelila. O moj Bog, o moj Bog, Ljubi sveti Jernej! On gre nazaj k županji 25 In jo prosi malo masla, Da si rane bo namazal. „Saj ga ne bi tebi dala, Ki bi se mi hiša vžgala!" Sveti Jernej od hiše gre, 30 Hiša županje že gori. „0 pomagaj, ljub’ moj Bog, Ljubi sveti Jernej!" „„Naj ti pomaga maslo zdaj, Ki na vedre ga imaš!"" 35 „Če se že ne vsmiliš mene, Vsmil’ se neumne živinice, Ki notri v ognju zmukuje, Na svetega Jerneja zdihuje ! Ge se že ne vsmiliš mene, 40 Ni neumne živinice, Vsmil se čez nedolžne otro- čičike, 615. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. Primerjati je bogomilsko legendo o sv. Tomažu, kateri nosi svojo koso na pa¬ lici; gl.Jagič, Prilogi k historiji književnosti naroda hrvatskoga i srbskoga 18, 19; Proz, Črtice II. 174 — 177. Glede konca primerjaj zgoraj pesmi pod naslo¬ vom „ Marija in brodnik “ (št. 523 — 537). I. Pripovedne pesmi 616. 5S1 Ki notri v ognju vpijejo, Svet’ga Jerneja kličejo!" Svet Jernej se okrog obrne, 45 Gez ogenj sveti križ stori In ogenj tako pogasi, Kot da nikoli ne gori. Lakoma krčmarica. 616 . (Iz Kamne gorice.) Tam gora limbarska stoji, In travnik pod goro leži. Na travniku je hišica, U hiši mlada vdovica. 5 Udova hčerko ima lepd In toči vinčice drago. Po cesti gresta brata dva, Prot hiši se obrneta, Mladenča dva, svet’ Valentin, 10 In njega brat, svet Peregrin. Na pragu udova pa stoji In v rokah ključev šop drži. Svet Valentin k nji govori: „Bi naju prenočili vi? 15 Naj se zgodi zavolj Boga, Da vam on srečo veči da..“ Se jezna žena oglasi, Z ošabnostjo odgovori: „Že sreče dosti jaz imam, 20 Sej hiše boljše krog ne znam: Že v hlevu dost živinice, U kleti sladko vinčice, Denarjev v skrinji je lepo, U hiši pivcev vse polno. 25 Kdor bo za sladko vince dal, Tabo pod mojo streho spal.“ Svet’ Valentin odgovori, In ženi s prstom zapreti: „ Jaz nisim dal in ne bom dal, 30 Ne bom pod tvojo streho spal ;• Pa vedi, ti prevzetnica, Nocoj me boš še klicala. Še polnoči ne bode preč, Vse tvoje sreče ne bo več.“ 35 Tu zgineta popotnika, Ni žena več ju vidila. Stori se kmalo črna noč, Se čudno skaže božja moč: Še preden ura je devet, 40 Popada v hlevu vsa goved. In žena vsa prestrašena Glasno prot gori klicala: „ Pomagaj Bog, svet’ Valentin In njega brat, svet’ Peregrin! “ 616. Zapisal M. Valjavec. — - Ig njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Pesem je tiskana v „ Cvetju slov. naroda“ I. 39—41 s temi premembami: 11 vdova — 13 k nji] ji — 16 srečo veči] večo srečo — 35 Tu] Zdaj — 64 vdove. Nauk (65 — 72) manjka v „ Cvetju" in zdi .se mi nenaroden pristavek. Enako pesem je zložil po narodni Hicinger. V nji je enak nauk kakor v našem natisku. Ima jo Janežič v Cvetniku 1.1867., kjer stoji ta-le opomnja Hicinger-jeva: „Limbarska gora stoji na južni strani dunajske ceste, ktera od Ljubljane proti štajerski pelje; vrh lepega hriba stoji cerkev sv. Valentina, močno obiskovana. Mesto imenovane nesrečne hiše hoče ljudska pravljica še poznati. Na Brdu pri Podpeči je v cerkvi matere božje tudi oltar sv. Peregrina, kdaj med ljudstvom tudi bolj znan. Legenda po pesniški šegi svetnika stori brata, dasiravno sta daleč narazen živela 582 I. Pripovedne pesmi 617. 45 Še preden ura je deset, Začne iz sodov vino vret’. In žena bolj prestrašena Je še glasneje klicala: „Pomagaj Bog, svet’ Valentin 50 Innjegabrat,svet’Peregrin!“ Enajsta ura ne mini, Že hčerka mrtva tam leži. In žena vsa omamljena Je rijoveče klicala: 55 „ Pomagaj Bog, svet’Valentin In nj ega brat, sve t’ Per egrin! “ Dvanajsta ura ne mini, S plemenom hiša vsa gori. Zdaj žena vsa ponižana 60 Je milo k nebu klicala: „ Pomagaj Bog, svet’Valentin In njega brat, svet’ Peregrin!“ Tak polnoči je komaj preč, Vse sreče udove te ni več! — 65 Spoznaj zatorej, o kristjan, Brez Boga slab je le tvoj stan. Pač prazna je blaga pomoč, Če te ne varje božja moč. Zatoraj v Boga upajmo, 70 Pobožno k nebu kličimo: „ Pomagaj Bog, svet’ Valentin In njega brat, svet’ Peregri n! “ 617 . (Kranjska iz Zaimkov ja.) Leži, leži ravno polje, Na polji stezica vhlajena. Na polji stezica vhlajena. Po njej pubič perleti, 5 Sprelubi sveti Valentin, Sprelubi sveti Valentin. Tam stoji hiša zidana, Na pragi mvada birtinja, Germušek klučov v rokah ma. 10 Svet Valentin ji govori: „A1 b me hotli jerpergat? Al b me hotli jerpergat?" „„Leta bo pod mojo streho spav, Kdor bo za sladko vince dav, 15 Kdor bo za sladko vince dav.““ Še ji drugič govori: »Al b me hotli jerpergat? Al b me hotli jerpergat?" „„Leta bo pod mojo streho spav, 20 Kdor bo za sladko vince dav, Kdor bo za sladko vince dav. “ “ Še ji tretjič govori: „A1 b me hotli jerpergat ? Al b me hotli jerpergat?" 25 „„Leta bo pod mojo streho spav, Kdor bo za sladko vince dav, Kdor bo za sladko vince dav.““ Se pubič hitro zaverti, Pa ji s perstam poperti, 30 Pa ji s perstam poperti: 617. Zapisal M. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi¬ klošič in po katerem je pesem tiskana v Slov. Bčeli I. (1850) 92, 93. I. Pripovedne pesmi 618, 619. 5S3 »Le merkej, merkej birtinja, Preden je ura devet bla, Birtinja je že bovna bla, Birtinja je že bovna bla. 35 Preden je ura deset bla, So že poslali po mašnika, So že poslali po mašnika. Preden je ura jednajst bla, Je že na parah mertva bla, 40 Je že na parah mertva bla. 618 . (Iz Cerkna.) Stoji ’na gora limbarska, Ena gora limbarska. Pod goro je steza uglajena, Ena steza uglajena. 5 Po stezi gre svet Valentin In njegov brat svet Auguštin. Kje k enmu birtu prideta, Za dobro srečo prosita. Mlada birtna v pragu stoji, 10 En pušl klueevv rokah derži. „A1 boste naj jerprval nocoj, Nas boste jerprval nocoj?" „„Jest ne morem vaj’ jer- prvat, Mam polno hišo cehovcev." “ 15 „Midva pa d’narcev nimava, Pa dobro srečo voščiva." „„Jest pa imam sreče že zadost, Imam sreče že zadost: Imam dost d’narcev, dost blaga, 20 In tud mladega moža."" „Midva pa voščiva dober večer, Pri vaši hiši en svet mir." Preden je ura bla devet, Se že vsi cehovci zbijejo, 25 Se že vsi cehovci zbijejo In mlad’ga birta ubijejo. Preden je ura bla polnoči, Je že vse s plamenom gori. 619 . (Z Grahova.) Tam stoji stezica, Oj stezica vglajena. Po stezici sta pritekla Sveti Valentin 5 In njega brat sveti Avguštin. Tje sta prišla k virtni hiš’. Mlada virtne v pragu stala, En pušelj ključov je držala. „Alj nas jerpervate nicoj ?* 10 „„Jest vaji ne morem jer- pervati, Ak’ za vince vi ne daste." “ 618. Zapisal Janez K o koš ar. — Iz njegove rokopisne zbirke. 619. Zapisal Anton Črv. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz (B. XII). 584 I. Pripovedne pesmi 620. „ Midva sreče nosiva, Pa tudi sreče vošiva.“ Virtne še t’ko pravi in govori: 15 „„Jest sreče pa zadostiimam, Imam devet sodov vinca v hram’, Imam polhno hišo cehovcev, Zadosti srebra ino zlata, In tudi mladiga moža.““ 20 Premar je ura bila devet, Se vseh devet sodov vinca razpočk Premar je ura bila deset, Se cehovci razbijejo, Mlad’ga birta ubijejo. 25 Premar je ura bila ednajst, Že vsa hiša v ognju gori. Premar ura bije polnoči, Že mlada virtne mrtva leži. Še tako pravi in govori: 80 „Bog nas vari in sv. Valentin Strašnih nevarnost in bolečin!“ 620 . (S Kamena na Soči.) Ljubi sveti Valentin, Vari nas neznanih bolečin! Tam po planinci hodi pobeč mlad, Milo za jerperge prosi. 5 Ljubi sveti Valentin, Vari nas neznanih bolečin ! Pride pred hiša birtava; Mlada birtnje v pragu stoji. „A1 me boste jerperg’vala nicoj ?“ 10 „„Kdor bo za sladko vince dal, Tist bode pod mojo streho spal.““ Ljubi sveti Valentin, Vari nas neznanih bolečin! „Jest ne bom za sladko vince dal, 15 Tudi pod tvojo streho ne bom spal. Molči, mlada birtnje, Saj se boš v kratkem gre- vala.“ Ljubi sveti Valentin, Vari nas neznanih bolečin! 20 Preden je ura enajsta, Mlade birtnje že glava boli. Ljubi sveti Valentin, Vari nas neznanih bolečin! Preden je ura polnoči, 25 Mlada birtnje že spove¬ dana leži. Ljubi sveti Valentin, Vari nas neznanih bolečin! Preden je petelin zapel, Mlada birtnje že na parah leži. 30 Ljubi sveti Valentin, Vari nas neznanih bolečin ! Komaj je prišel beli dan, Mlade birtnje že k pogrebu nesejo. Ljubi sveti Valentin, 35 Vari nas neznanih bolečin ! 620. Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 621, 622. 585 621 . (Podjunska.) Po cesti gresta brata dva, Prot hiši se obrneta: Bil je sveti Valentin, Noj njega braterc Peregrin. 5 Notre v tistej hišici Je ’na mlada vdovica. Za herperje jo prosita : „Bog vam srečo večo da.“ „„ Jaz sreče tak’zadosti imam, 10 Hiše lepše ne poznam. V hiši dosti pivcev je, V kleti polhno vinca je. V hlevih dosti živine imam, V skrinji polhno dnarcev imam.““ 15 „Merkaj, ti vdovica, Še nocoj me boš na pomoč klicala." Saj še ura ni devet, Že začne vince v sodih vret’. Žena vsa prestrašena 20 Je milo k Bogu klicala: „ Pomagaj mi Bog noj sveti Valentin Noj njega braterc Pere¬ grin !“ — Saj še ura ni deset, Že popada v hlevu vsa goved. 25 Žena vsa prestrašena Je milo k Bogu klicala : „Pomagaj mi Bog noj sveti Valentin Noj njega braterc Pere¬ grin!" — Saj še ura ednajst ni, 30 Hčera že mrtva leži. Vdova vsa omamljena Je milo k Bogu klicala: „Pomagaj mi Bog noj sveti Valentin Noj braterc njega Peregrin!“ 35 Saj še ura dvanajst ni, Že vsa hiša s plamenom gori. Je žena vsa prestrašena Milo k Bogu klicala: „Pomagaj mi Bog noj sveti Valentin Noj braterc njega Peregrin!“ 622 . (Iz ljutomerske okolice.) Redakcija I. Sam Bog no sveti Peter Onedva pa sta prišla Po sveti sta hodila, 5 Do lčpe oštarije. Po sveti sta hodila. Na pragi pa je stala 621. Neznanega zapisovalca. — Iz Scheinigg-ove zbirke NPKS. 132 — 133. 622. Zapisal St. V raz. — Redakcija I.je iz VO. -XXX. b. (72); tam je v v. 31 pod ravn prvotno menda pisano li, v v. 32. pod kajti pa menda da. Re¬ dakcija II. je iz VO. XVIII. A. 16—18. — Prepis v VO. XIV. 8 je enak redak- 586 I. Pripovedne pesmi 622. Prelepa oštarkinja. Na pragi vam je stala, S klučeki cingetala. 10 »Bog ti daj dobro srečo, Prelepa oštarkinja!“ „„Cemu b’ bla meni sreča? Meni je ne potreba! Mam stale polne ž’vine, 15 Mam parme polne zrnja, Mam parme polne zrnja, Mam skrinje polne penez.““ Nomalo sta odišla, Hiža se joj vižgala, 20 Vse joj' pogorelo, Da komaj sama vujšla. Sam Bog no sveti Peter Po sveti sta hodila. Sta prišla do oštarije. 25 Ona na ognjišči stala, Namilo se jokala. „Dobro jutro, oštarkinja! Daj ti Bog dobro srečo, Prelepa mlada oštarkinja!" 30 „„Vem mi je je potrebno, Da bi mi ravn dve prišle: Kajti men vse zgorelo, Sem sama komaj vujšla !““ Redakcija II. Sam Bog no sveti Peter Po sveti sta hodila, Onedva pa sta prišla Do lepe oštarije, 5 Bele no zidane. Na pragi pa je stala Prelepa mlada oštarkinja, Na pragi si je stala, Z klučeki cingetala. 10 »Dobro utro, oštarkinja, Bog ti daj dobro srečo, Lepa mlada oštarkinja!" „„Bog vama lepo plati, Vidva mlada romara! 15 Al čem bi meni sreča bila? Meni je sreče ne potrebno: Stale pune živine mam, Parme pune zernja mam No skrinje pune penez.““ 20 Eno malo sta odišla, Hiža se je vižgala, Vse joj je pogorelo, Da je komaj sama vujšla. Sam Bog no sveti Peter 25 Po sveti sta hodila. Onedva pa sta prišla Do pogorele oštarije. Tam sta vidla oštarkinjo, Lepo mlado oštarkinjo. 30 Na pogorišči ti je stala, Nemilo se jokala. ciji II, samo to je tam drugači: 16 ni — 39 sve. — Prepis v VO. IX. 1 se razlikuje, ne glede na naglasna znamenja, od redakcije II. v tem: 7 Pre¬ lepa mlada] Prelepa — 9 S — 10, 32 utro. — Za tem verzom je vtaknjen ta-le: Lepa mlada oštarkinja — 12, 34 Lepa mlada] Prelepa — 14, 36 Vidva] dva — 15 čemu —• 16 sreče] nje — 17—18] Mam stale poune živine, * Mam parme poune zrnja, * Mam parme poune zrnja — njoj —• 26, 27] Sta prišla do oštarije, * Ene pogorele oštarije —• 31 Namilo. —• Za 32. verzom je vtaknjen ta-le: Prelepa oštarkinja — 35 Oh Bog] Bog — 38 prišli — 39 Da je meni] Kajti meni je. I. Pripovedne pesmi 623, 624. 587 „Dobro iitro, oštarkinja, 35 „„0h Bog vama lepo plati, Bog ti daj dobro srečo, Vidva mlada romara! Lepa mlada oštarkinja!“ Oh vem mi je nje treba, Da bi glih dve prišle, Da je meni vse zgorelo, 40 Sem komaj sama vujšla.““ Sv. Peregrin in voznik. 623 . (Kranjska.) Stoji, stoji hrastov gojzd, Pod gojzdom bela cesta leži. Po cesti vozi voznik mlad, In se joka na ves glas. 5 Srečal ga je mlad fantič, Mlad fantič, svet Perfegrin. On ga vpraša: „Kaj ti je, Da se jokaš na ves glas?“ „„Men’ se je treba pač jo¬ kat’, 10 Konjči ne morejo peljat’.““ „V to cirkev se podaj, Gor za sveto mašo daj!“ Voznik se je na hrib podal, Gor’ za sveto mašo dal. 15 Mašnik začne mašo brat’, Konjči začnejo glave vzdig’- vat’. Mašnik začne darovat, Konjči začnejo razgetat’. Mašnik začne povzdigvat’, , 20 Konjči začnejo ustajat’. Mašnik začne zavživat’, Konjči začenjajo peljat’. Mašnik je mašo zbral, Voznik se je za konjči podal. 25 „ Srečna je fara, srečna vas, K’ svet’ga Peregrina patrona imaš! Kjerkol bom hodil, kjer še bom, Svetga Peregrina častil bom.“ 624 . (Iz Motnika.) Stoji, stoji hrastov boršt, Po cestipafura furman mlad. Pod hrastovm borštam jena Sreča ga jen mladi fant: cesta leži. 5 „0 kaj ti je, furman mlad, 623. Zapisal Jože Lovorov. — Iz Torbice jugoslovenske mladosti 1864. (III.) 10. 624. Zapisal Gašp. Križnik. — Iz njegove rokopisne zbirke ( GK. II. 34), ki jo hrani Matica. — Ista pesem je tudi v Križnikovi rokopisni zbirki 588 I. Pripovedne pesmi 625. De s’ tako močno žalosten ?“ »»Al’ men se je za zjokati, Konjički ne morjo več pe- lat!““ „Gvor na ta hrib se podej, 10 Za jeno sveto mašo dej." Mašnik začnejo sveto mašo brat, Konjički začnejo razgetat. Mašnik začnejo povzdigvat, Konjički začnejo gvor vstajat, 15 Mašnik začnejo zavživat, Konjički začnejo naprej pe- lat; Mašnik sveto mašo zberejo, Furman se že naprej poda. „ Koder sem hodil, koder še bom, 20 Svetiga Peregrina pozabil ne bom. Srečna je fara, srečna je vas, Ko tega svetnika notri imaš." Sveta Apolonija. 625 . (Iz Krope.) Leži, leži ravno polje, Ravno polje, oske steze; Po pot’ gresta dva potnika, Dva potnika po pot’ gresta. 5 Srečala jih je ena mlada dekle Po imen’ svete Polonije. Že ju je tako vprašala: „Zakaj se vidva jokata?" „„Zakaj b’ se midva ne jo¬ kala, 10 Ker naj’tako zobje bole.““ »Dol’ pojta v eno cerkvico, K ljubi sveti Poloniji, En lep, čist, zlat dar ji dajta!" Šla sta dol v to cerkvico, 15 K ljubi sveti Poloniji, Lep, čist, zlat dar sta ji dala. Srečala ju je ena mlada dekle Po imen’ svete Polonije. Že ju je tako vprašala: 20 ..Kaj vidva tak žvižgata, Še lepše pa prepevata?" „ „ Zakaj b’ midva ne žvižgala, Še lepše ne prepevala, K’ nama je dala ljubo zdravje 25 Ljuba sveta Polonija!““ Kdor sveto Polonijo lepo česti, Ona ga nikdar ne zapusti. (GK. III. 7), hi jo hranim jaz. Ta prepis se od zgoranjega natiska razlikuje, ne glede na, naglasna znamenja, v tem: 2 jena cesta] — cesta — 5 Oh — 6 si — 9 hribček —■ 12, 14, 16 kojnički — 16 začno — 57 sveto mašo] mašo — 20 pozabu — 22 svetnika] svetnika ti. 625. Zapisal Mat. Kokalj. — Iz NB. 138. I. Pripovedne pesmi 626, 627. 589 Sveta Marjeta, sveti Jurij in zmaj. 626 . (Kranjska.) Tu mi stoji, stoji beli grad, Pod gradam globoko jezero, Po jezeru plava čudna zvir, Pa je z imenam hudi zmij. 5 Ko je pojedel živino vso, Je zdaj na ljudi versta prišla, Narpred na gospoda mladiga. Tak’je rekla žlahtna gospa: „Kaj ti pravim, žlahtni go¬ spod! 10 Oh, škoda je mene, škoda tebe, Tudi je škoda mojih otrok, Le mu dajva Marjetico, Marjetico, božjo služabnico, Marjetice nič škoda ni.“ 15 Kaj je strila Marjetica? Sla je v skrinjo pisano, Oblekla suknjo višnjevo, Opaše pasico zlato. Šla je h globokim jezeru, 20 Srečal jo je pobič mlad, Pobič mlad, oj lep vojak, Preljubi sveti Juri sam. Tako je rekel pobič mlad: „Pojd h globokim jezeru, 25 K tebi bo priplaval hudi zmij. Le verzi mu pasico na vrat, Čez-j stori sveti križ, Saj ti bo ponižen, De še ni bil nikoli tak.“ 30 Čez-j je strila svet’ križ, Vergla pasico mu je na vrat. Je bil ponižen in krotak, De še ni bil nikoli tak. Peljala ga pod beli grad. 35 Žlahtna gospa v linah stoji, Še tako pravi, govori: „Kaj ti pravim, žlahtni go¬ spod! Pojdi gledat Marjetice, Marjetice, božje služabnice: 40 To je velika copernica, Kak je pokoren hud’ ji zmij. “ Tako močno je zmij zarjul, De se je poderlo pol gradu; Zmij je hujši zarjul, 45 De se poderel je ves bel grad. 627 . (Kranjska.) Tam stoji, stoji velika vas, Na konc vasi beli grad, Na konc gradu pa jezer glo¬ bok. Notri je pa neguden červ, 5 Neguden červ, lintvern hud; Druzga ne pije, druzga ne je, Lesko kri, lesko meso. 626. Nemanega zapisovalca. — Iz SPKN. III. 115 — 117, kjer je nekaj napačnih naglasnih znamenj. Cez-j je brati Gezi = čezanj; prim. Metelko, Lehr- gebdude 300. 627. Zapisal M. Ra vnikjar-Pož en čan. — Iz SNP. 11—14. Iz VO. je priobčil to pesem l. 1868. v Novicah Ferdo Kočevar. V V O. je ni zdaj več najti (prim. Letopis 1871, str. 30). Kočevarjev natisek se, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, od zgoranjega natiska razlikuje v tem: 1 Tam stoji] 590 I. Pripovedne pesmi 628. Še so imel ordnancio, Deso mu enga človeka dajali. 10 Prišla je ordnanca bla Na žlahtniga gospoda in pa na gospo, De pojde k’ jezer globokimu, De tam svoje življenje sklenil bo: Ven bo prišal neguden červ 15 In bo tam tega požerl, Kter bo tjekaj poslan. Še je to rekel žlahtni gospod: „Kaj pravim, žlahtna gospa! Prišla je ordnanca: 20 Pojdeš ti, al pojdem jez K’ jezer globokimu?" Še to rekla žlahtna gospa: „Nič se ne boj, žlahtni go¬ spod ! Ne pojdeš ti, ne pojdem jez, 25 Dala bova Marjetico." Še tako rekla žlahtna gospa: „„Gori, gori pojd Marjetica, Naprav se k’ ena neve¬ stica!““ Marjetica čista, nedolžna bla, 30 Piadaje svojo mačohobogala. Napravla se je k’ ena ne¬ vestica, Pa je bila silno žalostna. Šla je k jezer globokimu, Srečal jo je en stari mož, 35 O ljub sveti Juri orožnik. Še je tako rekel star možic: „ Kaj je tebi Marjetica, Ker si silno žalostna?" 'Še je tako rekla Marjetica: 40 „„UsmilsetavženkratBogu! Godi se vselej tako, K’ otroci svoje matere ni¬ majo. Jez grem k jezer globokimu: Prišal bo neguden červ, 45 Ki bo mene tam požerl.““ Še je tako rekel star možic, Oj ljub svet Juri orožnik: „Nič se ne boj, Marjetica, Saj pojdem jez tudi s tabo." 50 Šla sta k jezer globokimu, Prišal je ven neguden červ, Neguden červ, lintvern hud. Svet Jur’je zavzdvignil desno roko, Cez červa storil sveti križ. 55 Marjetica je zdrasala pasec svoj, Vergla ga je červu na vrat. Červ je tako močno zarjul, De se je ves grad na kup razsul. Zdaj premisli, človek ti, 60 Kaj ena taka pregreha stri: Ta nevošlivost stri, De se cel grad potopi. 628 . (Kranjska.) V’ tem kraji lintvern ljudi je, Na žlahtniga gospoduje prišla, Po vsim mesti versta gre, Tako je rekla mačoha: Stoji — 2 vasi] vasi je — 3 gradu] gradu pa — 4 je pa] je — 7 Lesko] Ko lesko — 8] Še so imali počedarijo — 10] Prišla je počedarija — 11 in pa na] No na žlahtno —• 12 dojde — 14 Vun 15, 16] Kdor bo tam, ga bo požerl — 17 Še je to] Tako je — 19 Peršla na naji je versta — 20 Pojdeš] Al pojdeš — 22 to] to je — 26 Še tako] Tako je — 27] Pojd gori, gori, M. — 28 k’ ena] kot — 29 čisto — 30 svojo mačoho] mačohe — 31 k’ ena] k’ — 32 je bila silno] silno bila — 35 O Ljub] Ljub — 32 teb’ — 44 negudan — 51 ven] en — 55 Marjetica] Marjetica je — 61 nevošljivost — 62 De se] De. 628. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz MP. III. 05—97. I. Pripovedne pesmi 629. 591 5 »Kaj ti pravim, žlahtni go¬ spod, Kaj bova dala lintvernu? Mene škoda, tebe tako, Dajva mlado Marjetico !“ Marjeta je gr6zno žalostna, 10 Vender se sprelepo oblekla je V’ svojo suknjo višnjovo, Pripasala sreberen pas. Vzdvignila se je in šla. Srečal jo je svet Juri sam, 15 Ji je tako djal: ,,Kaj je teb’, Marjetica, Ker si tako žalostna?" „„Kako bi jez ne bla ža¬ lostna, Ker bo mene lintvern po- žerl.““ 20 Tak je rekel svet Juri sam: „ Kadar bo proti teb’ prišal, Gežnj stori sveti križ: On bo pohleven in krotak, Do še ni bil nikdar tak. 1 * 25 Strila je čežn sveti križ, On je bil kakor jagnje krotak. Vergla mu je ketno na vrat, Perpeljala ga pod beli grad. Mačoha v’ linah stoji, 30 Še tako pravi, govori: „Le sem, le sem, žlahtni gospod, Kaj t’ nisim že popred pravila, De je Marjeta copernca; Na ketni pelje lintverna!" 629 . (Belokranjska iz A (Ilešičev.) Veseli se, zemlja Bosna ravna, Koja jesi na glasu od davna Vsu krščansku vjeru razpoznala. Elo tebi lipo premalice, 5 Premaliče, dan te Jurjev išče. Kaj če tebi Jurjev dan donesti ? Tihe rose, dubrave zelene; U planinah snegi prekopnijo, I po šipku rožice procviču. 10 Zmaje leži v lomutni jezeri, Iz jezeri glavo podiguje, Proti grada milo rozijuje, Proti grada kralja širinskega. Kralje nima sina nijednega, 15 Samo jedno čerčico jedino, More je dat’ zmaju za deseto. Kad je šalje u ’no polje ravno: ,,Aj me meni! dete moje drago, 629. Zapisal J. Šaš el j. Iz „ Slovana “ IV. (1887.) 87. 592 I. Pripovedne pesmi 629. Kamo oče belo lice tvoje, 20 Kamo, čedo, bele ruke tvoje?" Šetala se po 'nem polju ravnem I za sabom jagnješče peljala. Sestal je je svečeni Juraje. Još ji veli svečeni Juraje: 25 „Kaj se plačeš, lijepa devojka ?“ „„Ne pitaj me, neznani delija! Moram čekat’ zmaja vodenoga, Ja cu biti njemu za deseto.““ „Nisem ti ja neznani delija, 30 Neg’ ja jesem svečeni Juraje. Češ se z mojim krstom pokrstiti, Hočeš moga Boga vjerovati, Ja ču tebe zmaju otimati. Sedi doli u zeleno travo, 35 Geš ti meni drobno poiskati; Ako bi ja junak pozaspaval, Kad se hude jezera mutila, Zbudi mene, lijepa devojka!" Sela dole u zeleno travo, 40 Ona mu je drobno poiskala. Pozaspal je svečeni Juraje. Kad se začne jezera mutiti, Splakala se lijepa devojka, Pala suza rta lice Jureče. 45 Onda se je sprobudil junače, Sedel se je na svoga konjička. Zmaj je zašel iz vode tomutne, Prevrgel ga sv&m mečem zelenim, Konju ga je na rep navezan, 50 Nesel ga je kralju širinskemu. Kada dojde h kralju širinskemu: „Ovo si mi kralje širinskemu! Eto tvoga boga vodenoga, Eto tebi čerčica edina." 55 „„Eto tebi beli gradi moji, Pristajaše, da se po njih šečeš! Eto tebi moj prstenak zlati, Pristajaše na desnico tvojo! Eto tebi čerčica edina, 60 Pristajaše, da jo budeš ljubil!"" „A1’ ja neču tega nijednega, Neg’ sakupi dosta duhovnikov, Da mašuju maše za vse duše." I. Pripovedne pesmi 630, 631. 593 Sveti Voljbenjk prekani hudobo. 680 . (Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) „ Volbenk, zadgej sekirco! Tam t’ bomo deval’ cerkuco." Volbenk vrgu skirco, Tam so mu deval cerkuco. 5 Kar so po dnev’ naredi i, Po noč jem je vse podru Le ta hudoba kljubovna. Enkrat tam memo gre, Grozno se norčuje z njih. 10 „ Pomagaj devat’ cerkuco, Dav t’ bom ta prvga romarja." K’ je bva ankat cerkuca za¬ devama, Volbenk dol pokleknu je, Prosu je gospod Boga, 15 Da b’ mu dav anga tacga romarja, De b’ na ’mu dušice nič. Volbenk komaj to zgovori, Po cesti pride vokece, V ustih nese palčico, 20 Na vratu nese brešence. Vokec pride v cerkuco, Hudoba tam za otarjam stoji: „Jest nočem tacga romarja, K’ nima duš’ce nič.“ 25 „„Sej se nisva zlihova za duš’co nič, Le za ta prvga romarja. ““ H’doba popade vokeca In zleti za otarjam ven: Še dandanašnji je ljuknja tam; 30 Kdor ne vrjame, nej gre gledat sam. Sestra svetega Lovrenca zakleta v ribo. 631 . (Iz Bednja pri Adlešičih.) Blažen sveti Lovrenec, On je služil mnogo let. Kdaj je prišel doma, Sestre našel ni doma. 5 „Ljuba moja mamica, Kje je moja sestrica Po imenu Ančica?“ „„Tužna sem je slala po vodo, Ni marila pojt po vodo. 10 Tužna sem je zaklela: Hodi, hodi po vodo, In z ribico plavala!““ „Ljuba moja mamica, Tužna vaša kletvica! 15 Speste meni brašnjico, Grem ja iskat sestrico Po imenu Ančico.“ Pesem podobne vsebine, kakoršne je sprednja št. 629, je zapisal že starec Milovan; primeri zadnjo pesem njegove zbirke „Razgovor ugodni naroda slo- vinskoga\ Po narodni pesmi slovenski o sv. Marjeti je zložil svojo Peter Hicinger v „Domačem koledarju, slovenskem za navadno leto 1863.“ str. 115. Glej tudi Jezičnik XII. 71 — 72. 630. Zapisal A. J e g 1 i fi. —Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica, str. 36. 631. Zapisal Peter Črnič; povedala mu mati Ana. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je poslal Iv. Šašelj. 38 594 I. Pripovedne pesmi 632. Vesoljen svet je obšel, Sestre nikjer ni našel. 20 Došel je do jednega zdenčka, Tam se truden odpočil In se lačen nasitil, Tud’ se žejen napojil. Izplavala je ribica. 25 „A1’ si mi ti ribica, Al’ si mi ti sestrica Po imenu Ančica?“ „„Nisem ti ja ribica, Nek sem ti ja sestrica 30 Po imenu Ančica.““ „Bi li ja mogel izprosit, Drag’ga Boga izmolit, Da bi šla ti doma K.naši stari mamici?" 35 „„Nečeš, nečeš, bratec moj, Do soda božega, Nek reci stari mamici: Kteri sem gvant nosila, Naj ubogim razdeli; 40 Kaj sem zlata imela, Naj maše plača ž njim.““ Sveti Štefan. 632 . (Iz predvorske fare.) /lincoj, incdj je'n svet večer, Jen svet večer, ’na sveta noč, Ki je ni b6 ’m pa je na bo; Tncoj se nam je ’n kralj rodiv, 5 Jen kralj rodiv čes kralje vse, Tud’ čes kralja JerMeža." Jerodeška pa v lin’ stoji, To pa ji že vse žov zade. Pokliče soje hvafce vse: 10 „Le simkej, moji hvafci vi, Pa mi vjimite Štžfana, Vjimite ga, zvežite ga, Peljite ga v zeleni gojzd, Tam h bukli pirvežite ga, 15 Pirdirjov bon jen duji konj, Ujedu bode Štšfana: Ker je ževjedu mnojiga, Bo tud’ Štefana vbojiga.“ Ujel’ so ga, zvezal’ so ga, 20 V zeleni gojzd peljal’ so ga, Tam h bukli pirvezal’ so ga. Pirdirjov je jen duji konj: Štefan je sturu sveti kriš, Konjič post6v je tak krotak, 25 De še ni biv mkoli tak. Ohvezov si je pintico, Narčdu mo je gujzdico, Pirjezdu je poh beli grath, Še mi je levš’ m levši pšv: 30 ,,'bncoj, mcoj je ’n svet večer, Jen svet večer, ’na sveta noč, Ki je ni bo ’m pa je na bo ; Tncoj se nam je ’n kralj rodiv, Jen kralj rodiv čes kralje vse, 35 Tud’ čes kralja Jerodeža. “ Jerodeška pa v lin’ stoji, To pa ji že vse žov zade. Pokliče soje hvafce vse: „Lesimkej,simkej,hvafcivi, 40 Pa mi vjimite Štefana, 632. Zapisal M. V a 1 j a v e c. — Iz šestega programa varaždinske gimna¬ zije (1858) 17 — 18. Valjavec je priobčil pesem tudi v Kresu IV. 141 — 442, kateri natisek se od zgoranjega, ne glede na w za v iz 1 a, razlikuje v tem: 8 že . . . žow — 11 Štefana — 24 post6w 24 tok — 37 žow — 38 Pokliče — 40 mi. 61 Jerodeža — 62 Jerodeška. Zapis Valjavcev in Ravnikarjev (glej nastopno štev.) se čudno strinjata. I. Pripovedne pesmi 633. 595 Vjimite ga, zvežite ga, Peljite ga v turm tiram Meh gade, kače ’n kušarje; Ujedli bodo Štefana: 45 Ker so že vjedli mnojiga, Vdo tud’ Štefana vbojiga.“ Ujel’ so ga, zvezal’ so ga, V turin timin peljal’ so ga Meh gade, kače ’n kušarje. 50 Štefan je sturu svete kriš, Zrna,ne se gadje v zvezdice, Zmine se kače v ribice .tenoj kušarji v tičice. Štefan za rmeno mizo zdi, 55 Še mi je levš’ m levši pev: „lmcoj, mcoj je ’n lep večer, Jen lep večer, ’na lepa noč, Ki je ni bo jm je na bo; T>ncoj se je jen kralj rodiv, 60 Jen kralj rodiv čes kralje vse, Tud’ čes kralja Jerodeža.“ Jerodeška pa v lin’ stoji, To pa ji že vse žov zade. Pokliče soje hvafce vse: 65 „Le simkej, sirnkej, hvafci Pa mi vjimite Štefana, Vjimite ga, zvežite ga, Pa ga peljite vin na proth, Paga skamnjam posipiljte. 11 70 Ujel’ so ga, zvezal’ so ga, Vinkej na proth peljal’ so ga, Posuli so ga s kaminjam: Zvečer je bva groblja kamnja, Zutrej je bva kamnitna so, 75 Na njegov goth žegnana bo. 633 . (Kranjska.) »Nocoj, nocoj je en svet večer, En svet večer, ena sveta noč, Ker je ni blo in je ne bo; Nocoj, nocoj se je en kralj rodil, 5 En kralj rodil čez kralje vse, Tud čez kralja Herodeža!“ Herodežka pa u lin stoji, To ji že vse žal zade, Kliče hlapce svoje: 10 »Gor, li gori, hlapci moji! Ujamite Štefana, Ujamite ga, zvežite ga, Peljite ga v’ zeleni gojzd, K eni bukvi ga pervežite. 15 Perdirjal bode divji konj, Ujedel bode Štefana: Ker je že ujedel mnoziga, Bode Štefana uboziga.“ Perdirjal je že divji konj, 20 Štefan je storil sveti križ, Konjič je pa postal krotak, Da še ni bil nikoli tak. Odvezal je pintico, Naredil mu je ujzdico, 25 Perjezdil je pod beli grad, Še je dalej lepši pel: „Nocoj, nocoj je en svet večer, En svet večer, ena sveta noč, Ker je ni blo in je ne bo; 30 Nocoj, nocoj se je en kralj rodil, En kralj rodil čez kralje vse, Tudi čez kralja Herodeža!“ 633. Zapisal Mat. Ravnikar- Poženean. — Iz SN1‘. 19—22. 38* 596 I. Pripovedne pesmi 634. Herodežka pa v lin stoji, To ji že vse žal zade. 35 Kliče, kliče hlapce svoje: „Li gor, li gor, hlapci moji! Ujamite že Štefana, Ujamite ga, zvežite ga, Peljite ga v’ turen tamen. 40 Tam so gadje, kače, kušarji, Jedli bodo Štefana: Ker so že ujedli mnoziga, Tud bodo Štefana uboziga. 11 Štefan je storil sveti križ, 45 Kače so ratale ribice, Kušarji so ratali ptičice, Gadje so ratali zvezdice. Štefan za rumeno mizo sedi, Še je dalej lepši pel: 50 „Nocoj, nocoj je en svet večer, En svet večer, ena sveta noč, Ker je ni blo in je ne bo; Nocoj, nocoj se je en kralj rodil, En kralj rodil čez kralje vse, 55 Tud čez kralja Herodeža!“ Herodežka pa v’ lin stoji, To ji že vse žal zade: „Li gor, li gor, hlapci moji! Ujamite že Štefana, 60 Ujamite ga, zvežite ga, Peljite ga tjekaj na prod, Posipljite ga s kamnjam!“ Učeraj je bla groblja karanja, Zjutraj je pa kapela bla 65 Ljubga svetga Štefana; Zvečer je bla groblja karanja, Zjutraj je bla kamnitna sol: „Na moj god dan bo žegnana.“ 634 . (Iz Motnika.) Stoji, stoji beli grad, Notri sta žlahtni gospod, Žlahtna gospa, Notri je mladi Štefanko. 5 On pa prov lepo poje: „De necoj je bla ena sveta noč, Ker je ni blo, pa je ne b6: Necoj se je en kralj rodil, En kralj čez kralje vse, 10 En Orodeš čez Orodeže!“ 634. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz njegove zbirke GK. I. 26—38, ki jo hrani Matica. Nov prepis je v istega zapisovalca zbirki GK. III. 28 — 29, ki jo hranim jaz in kjer stoji ta-le opomnja: „Narekoval Matija Kajbič, trzan in kmet v Motniku 1869, star 65 let.“ Ta prepis se razlikuje od zgoranjega natiska, ne glede na neka dijakritična znamenja in u, v za končni 1, v tem: 2 je] sta —.5 pa . . . poje] je . . . pev — 6 je bla] je — 7 Ker jo . . . jo — 9 Krale — 10, 28, 56 Herodež . . . Herodeže — U ... v stoji] u . . . sedi — 13 kaj veselo poje] kaj — 15, 18 pasteričike — 31 mladiga — 33 enim — 34, 89 Priletel — 32 u — 38 H enem’] H — 40] Je pred njega dol pokleknil — 41] Svetga Št. počastil — 42 Svet’] Šent — 43] Zasede divjiga k. — 44 Jezdel ga je] Zajezdi ga — 46 svet — 50 Boli — 52] De necoj je e. s. n. — 54 kral — 55 kral . . . krale. Žlahtni gospod v lin stoji, Kliče k sebi žlahtno gospo: „Boš vidla, kaj veselo poje v pungerti! Al so z gojzda drobne tičike, 15 Al so pastaričike ?“ Tako žlahtna gospa govori: „ „Niso z gojzda drobne tičike, Tudi ne pastaričice: To je mladi Štefanko. I. Pripovedne pesmi 635. 597 20 Štefan je necoj vkeldri bil, Je troje sorte vince pil, Zdaj pa ne ve, kaj govori!““ Štefan je pa še lepši pel: „Necoj je b’la ena sveta noč, 25 Ker jo ni blo, pa jo ne bo; Neeoj se je en kralj rodil, En kralj čez kralje vse, En Orodeš čez Orodeže!" Tako žlahtni gospod govori: 30 ,,Kaj vam pravim, hlapci moji! Zvežite mi mladga Štefanka, Pelite ga v planino zeleno, H enem’ drevcu ga privežite! Perletel bo divji konj, 35 Ga bo raztergal." Hlapci so tako naredili, Pelali so ga v planino zeleno, H enem’ drevcu ga privežejo, Perletel je divji konj, 40 Pred sved’ga Štefana dol po¬ klekne, Sved’ga Štefana počasti. Svet’ Štefan odpaše sreberni pas, Zasedel je belga konjiča, Jezdel ga je pred beli grad. 45 Tako žlahtni gospod govori: „Na celem svetu več coper- nika ni, Ko je mladi Štefanko. Kaj vam pravim, hlapci moji, S kamnam ga podsiplite! 11 50 Bolj so ga podsipali, Lepši je pel: „Necoj je bila ena sveta noč, Ker je ni blo, pa je ne bo: Necoj se je en kralj rodil, 55 En kralj čez kralje vse, En Orodeš čez Orodeše!" 635 . (Iz Frama.) Stoji, stoji gozdič, Gqzdič zeleni. No tre si prepeva Neki fantič mlad, 5 Z imenom Štefan. Ko si on lepo poje Od rojstva božjega, Od rojstva božjega, Od vsmiljenega Jezusa: 10 „Nocoj, nocoj je svgta noč, Ko je ni bilo no je ne bq: Nocoj s§ je kralj rodil, Kralj, ki b^ krez kralje vse, Tude krez kralja ilerodeža!“ 15 Kralj to pesem zaslišal je, Hitro kliče hlapce vse: „Vlovite mi tega fantiča, Z imenom Štefana, Da on meni povedal bo, 20 Kde tak fantič rojen bo, Ki bi bil vgči, ko sem jaz." Hlapci lov storili so, Fanta ulovili sq. On si je pač le lepo pel 25 Od rojstva božjega, Od rojstva božjega, Od vsmiljenega Jezusa: Nocoj, nocoj je svgta noč, Ko je ni bilo no je ne bo: 30 Nocoj s§ je kralj rodil, Kralj, ki bo krez kralje vse, Tudi krez kralja Herodeža!" 635. Zapisal O. Caf. — Iz GO. II. 151-152. 598 I. Pripovedne pesmi 636. Kralj Herodež tako govori: „Kde bi bil taki kralj, On si je pač lepo pel 35 Ko bi bil vgči, ko sem jaz?“ Štefan druga nič ni govori*!, On si je zmerom lepo pel Od rojstva božjega, Od vsmiljenega Jezusa. 45 Od rojstva božjega, Od rojstva božjega Od vsmiljenega Jezusa. Ko je ravno Štefan vidčl to, Da on smert storil bo, 40 „Ko ti, Štefan, ne povčš, Strašne martre terpiš." On sg ni nič vstrašil zato Marter jegovili. 50 Iz ljubezni še je prosil to, Da bi Jezus dal grešnikom „Oh Jezus, prosim tg, nebo: H sebi vzemi mg, 55 Po smerti tl vsem dušam daj Oj nebeški svgti raj!“ (Vrhovska v Belili Kranjcih.) Knigo piše sam Jezus z’ nebesa I jo šalje Marku preko morja, Da mu spravlja gospodcko večero: Da ne kolje janca niti prasca, 5 Nek Štefana, sina jedinoga, Malo dete od leta sedmoga. Kad je Marko knigo pročitajo, Milo mi je suze prolivajo. I govori Štefan mlado dete: 10 „Ovo čače, mudra glava moja, Puno pot ste knigo pročitajo, Ali niste suze prolivajo, Kot mi sada prolivate jako.“ „„Aj Štefane, dete moje mlado! 15 Ak me pitaš, pravo čo ti kazat’: Do sad so mi knige prihajale I od kuma i od prijatela; Ovo piše sam Jezus z nebesa, 636. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. XVI G. 26 — 27. Pesem ni popol¬ noma na verze razdeljena in marsikaj je v nji napačnega; popravilo se je tole: 4, 20 janca] janica — 8 suza — 10 čaše — 13 kod. Pesmi je pripisana še druga, ki pa ne spada k nji: Prodiplale diple javorove. Sveti Štefan žrtva. 636 . I. Pripovedne pesmi 637. 599 Da mu spravljam gospodcko večero, 20 Da ne koljem janca niti prasca, Neg Štefana, sina jedinoga, Malo dete od leta sedmoga." I govori Štefan dete mlado: „Ako to piše sam Jezus z nebesa, 25 Dopunite zapoved njegovo, Pripravte si tanjenoga špaga, Vežite moje naopako roke, Da vas jako z nohti ne ogrebem. Pripravite si tanjeno mahrano, 30 Zavežite Černe oči moje, Da vas ne bi gerdo pogledajo, Da se ne bi Bogu zamerijo, I da ne bi duše izgubijo." Spravlja Marko gospodcko večero. 35 Da če Marko sina pogubiti, Angeli mu jagnje podmekniše. Šel je Jezus k Marku na večero, Uzel je z sabo dvanajst angelov, I trinajsti svetitelja Juri. Sveta Katerina. 637 . (Kranjska.) Stoji, stoji beli gradič, Notri je ta mladi kraljic, Hujši je kot pesaglavec: „Gori, gori, hlapci moji, 5 Kviško po zeleni g6ri! Karkol bote gor dobili, K’ meni v’ grad bote dre vili. “ Druzga gori ne dobijo, Kot kristjano Katarino, 10 Ki ovčice pase gori. V’ grad so jo peljali doli. „Kaj ti pravim, Katarina! Kaj boš raji ti storila; Al’ boš martro raj terpela, 15 Al mene moža imela?" „„Martro raji 'čem terpeti, Kakor te moža imeti. ““ „Gori, gori, hlapci moji! 637. Zapisal M. K a v n i k a r- P ož e n čan. — Iz MP. III. 47 — 50. Po tem zapisu je pesem tiskana v SPKN. IV. 29—31 in to s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe: 2 je ta mladi] v gradu mlad — 3 ko-pesoglavec — 6 gor] v gor’ — 7 v grad bote] bote v grad — 8, 10 gori] v gori — 9 Ko — 19, 28] Pojte, kolo narejajte — 23 raji — 30 so] so jo — 36 obstala. 600 I. Pripovedne pesmi 638. Pojte in kolo naPjajte, 20 Z’ brovnim’ britvam’ naper- jajte! — Kaj te vprašam, Katarina, Kaj boš raji ti storila: Al’ boš martro raj terpela, Al’ moža mene imela?” 25 „ „ Martro raji ’čem terpeti, Kakor te moža imeti. ““ „Gori, gori, hlapci moji! Pojte in kolo narjajte, Z’ brovnim’ britvam’ naper- jajte!“ — 30 V’ tretje so v’ kolo pletli, Verhi hribca so jo nesli. Z hribca so jo zatočili, Martro to ji naložili. .Hribov čez devet letela, 35 Li še lepši je zapela; Dol’ na ravnim je ostala, Martro svojo dokončala. Srečala jo je Marija: „Kaj ti pravim, Katarina, 40 Pojdi z’ mano u nebesa, Kjer so sveta vsa telesa; Duše boš iz vic spravljala!" O presveta Katarina, Ona sveto olje ima! 638 . (Kranjska.) Stoji, stoji bel gradič, Notri je en mlad kraljič, Hujši je ko pesoglavec. „Gori, gori! hlapci moji, 5 Kviško po zeleni gori!" Kaj nek bodo gor drvili? Druzega gor ne dobijo Ko kristjano Katarino, Ki ovčice pasla gori. 10 V grad peljali so jo doli. „Kaj ti pravim, Katarina! Kaj boš raje ti storila: Al boš muke raj trpela, Al moža me ti imela?" 15 *„Jest čem muke raj trpeti, Kakor moža te imeti!" 8 „Gori, gori hlapci moji! Pojte, kolo naredite, Z britvami ga naperite! — 20 Kaj te vprašam, Katarina! Kaj boš raje ti storila, Al boš muke raj trpela Al moža me ti imela ?“ „„Jest čem muke raj trpeti, 25 Kakor te moža imeti!““ „Gori, gori, hlapci moji! Pojte, kolo naredite, Z britvami ga naperite." V tretje so v kolo jo vpleli, 30 Vrhi hriba so jo nesli, Vrhi hriba so jo nesli, S hriba so jo zatočili, Muko to jej naložili. Hribov čez deset letela, 35 Le še lepše je zapala; Dol na ravnem je ostala, Muko svojo dokončala. 638. Zapisal Ivan Tomšič. — Iz Slov. Glasnika 1867, str. 328, 329. Pevec (ali zapisovalec ?) te varijante je pač poznal varijanto pod prejšnjo šte¬ vilko iz SPKN. I. Pripovedne pesmi 639. 601 Srečala jo je Marija: Kjer so sveta vsa telesa. Kaj ti pravim, Katarina! Lampe bodeš nalivala, . 40 Pojdi z mano gor v nebesa, Duše boš iz vic spravljala." Oj presveta Katarina, 45 Ona sveto olje ima! 639 . (Iz Frama.) Stoji, stoji polje, Polje široko, Na polju stoji lipa, Lipa zelena. 5 Pod lipo stoji križ Na polju, ker stojiš. Od križa stoji grajšina, Grajšina zidana. Po poli pak sg šeče 10 En kraljic mlad, No sg mi ozira V planinp zelenp, Kder čuje si prelepi glas, Ker si ne more razodet’. 15 Po planini pak hodi Ena mlada deklica, Pa si prav lepo poje Od vsmiljenega Jezusa. Kralj pak kliče hlapce: 20 „0 vlovite mi tq pticq, Ke ima tak lepi glas, Ke ima tak lepi glas, Ke bi jp jaz poznal rad.“ Najpervi lov sp storili, 25 Nesp nič dobili. Drugi lov storili, Nesp nič dobili. Tretji lov sp storili, DeklicQ so dobili. 30 „Tu imaš, kraljič, totp pticp, Eno lepp deklicp." „Kaj si tl tako lepo poješ V zeleni planini, V zeleni planini, 35 Med prehudo zverino ? Ali hočeš moja žena biti, Ali tg pustim med zvgrinQ iti ?“ „„Ce sg mi pustiš kerstiti, Te hočem tvoja žena biti. 40 Ce se pa ne pustiš kerstiti, Nečem tvoja žena biti. “ “ „Ali ne hočeš ti moja žena biti, Jez tg pak velim umoriti." „„Jez rajše čem smert storiti, 45 Ko pak tvoja žena biti.““ Kralj kliče svoje hlapce, Svoje zveste hlapce: „Umorite totQ pticp, Ker neče moja žena biti. “ 50 „Sem pak grg mi bela megla, V megli grg devica Marija, Ker na rpkah nese Jezusa, Mojega ljubega ženina." „„Tu imaš, deklica, krancelj, 55 Nevesta mojega sina!““ „Sem grg na siva megla, V megli grg gromska strela, C39. Zapisal O. Caf; pela Pečarka. — Iz CO. II. 110—112. 602 I. Pripovedne pesmi 640. Ko bg tebe, kraljic, ubila No tvoje zveste hlapce, 60 Da ne bqš poslušal vgč Nijednih ptičic pet, Da ne boš poslušal Nijednih ptičic pet!” 640 . (Štajerska.) Stoji gora douga, Douga no visoka, Na gori je zvirina, Sveta Katarina. 5 Pod goroj stoji gradič Prelepi beli gradič, j Po gradiči se šeče Lepi mladi kraljič. On si iina hlapce, 10 Svoje verne sluge: »Oj, oj verni slugi, Zgrabte mi zvirino, Zgrabte mi zvirino, Sveto Katarino: 15 Morete jo vloviti, Al Pne strel iti.” — tir. „Hala, hala, kraljič, Ti naš mladi kraljič, Vlovili smo zvirino, 20 Sveto Katarino. Mi smo jo vlovili, Ali ne strelih, Nesmo jo strelih, Hudega nič včinili. 25 Kraljič prvič zpita: „Kata — Katarina! Al češ moja biti, Al na špico iti ?“ „„Hala, hala, kraljič, 30 Prelep mladi kraljič, Raj čem na špico, Kak pa tvoja biti!“ “ Kraljič drugoč pita: „Kata — Katarina! 35 Al češ raj moja biti, Al pa v ogen iti?” „„Hala, hala, kraljič, 640. Zapisal St. Vraz (?). — Iz VO. XIX. 44. 5, kjer je pri verzu 28. pripisana varijanta pa na kol. — Nov prepis je v VO. VIII. 23, ki se od na¬ šega natiska ne glede na naglasna znamenja in zlogotvorni r za er, razlikuje v tem-. 1 duga — 2 Duga — 8, 17, 18, 29. 30, 37, 38, 45, 46 Kratic — 11 Oj, oj] čujte — 15 Morte — 16 strliti — 21 smo jo] smo — 22] Al je ne strlili — 23 strliti — 24 Hudega — 25, 33 Kralič — 27 El — 28] Al raj na kol iti — 30, 38, 46 Prelepi — 31 na špico] na kol iti 33 drgoč — 35 Al češ] Ceš — 38 Prelepi — 41 Kralič tretič — 43 Al raj češ] Češ raj — 47 sterta biti] iti — 53] V kolo mi jo vržte — 56] No na drutnle strli — 57 se] se je — 58, 59 s — 60 Drgoč — 62 Dugo. — Drugi prepis je v VO XVIII. A. 30 — 32, kateri se od ravnokar popisanega razlikuje, ne glede na naglasna znamenja in er za zlogotvorni r, v tem: 1] Stoji, stoji gora — 8 Kraljič — 15 Morete — 18 kralič] gospon — 24] Nič hudega vč. — 27 Al — 28 Al raj] Ali — 30, 38, 46 Prelepi] Lepi — 35 Češ raj] Al češ — 47] čem v kolo sterta biti — 48 kak pa] Raj kak — 58, 59 z. — Tretji prepis v VO. XIV. 17 se od tega zadnjega razlikuje v tem: 54, 56 driimle. V poslednjem verzu je po Da Vraz pripisal s svinčnikom je. Po Istri pojejo o sv. Katarini podobne narodne pesmi kolednice, prim. dve v Hrv. nar. pjesn. po Istri, VI. 18 — 24. Slična čakavska pesem je tudi v ro¬ kopisu, ki ga je hranil Miklošič: Neki kralj gre put Sornbora, * Sa svom slavom svoga dvora, * Liste nosi ter govori itd. I. Pripovedne pesmi 641. 603 Prelep mladi kraljic, Raj čem v ogen iti, 40 Kak pa tvoja biti!““ Kraljič tretjič pita: „Kata — Katarina! Al raj češ moja biti, Al v kolo sterta biti? 45 „„Hala, hala, kraljič, Prelep, mladi kraljič, Raj čem v kolo sterta biti Kak pa tvoja biti!“ “ »Hala, hala, hlapci, 50 Moji verni slugi! Primte mi zvirino, Sveto Katarino, No jo v kolo veržte No na drumle sterte!" 55 V kolo so jo vergli, V drumle so jo sterli. Bogi se v roke dala, Kolo z sebe zmetala, Kolo z sebe zmetala, 60 Drugoč zdrava postala, No odišla v goro, Dougo no visoko, Tam je tak zapela, Da gora zazvonila. Sveta Barbara vržena v ječo. 641 . (Iz Koziz pri Zilji.) Stoji, stoji beli grad, V gradi žlahtna gospa, Žlahtna gospa, žlahten go¬ spod. Pa sta imela jedno samo hčer, 5 Samo ljubo sveto Barbico. Oča s Barbico govori: „Ti imaš sdej ženine tri: Jeden kralj, čjer sonce gori gre; Drugi, čjer sonce na povni je; 10 Tretji, čjer sonce k božjej gnadi gre. Al vzemaš kralja španskega, Bil vzemaš kralja deželskega P Al vzemaš kralja španskega, Vse bode tebe hvalilo; 15 Al vzemaš kralja deželskega, Se ti bode vse perklanjalo." Kaj pa Barbiča odgovori: „„Jaz mam že zbrana ženina, Jezusa Nacarenskega.““ 20 „ Al hočeš španska kraljica bit, Al raj češ tri leta v turne sedet?" „„Jaz nočem španska kra¬ ljica bit, Raj hočem tri leta v turne sedet." “ Oča je poslal po zidarje: 25 »Zidajte turen temen, turen globok!“ Barbara je okoli prangala, Lepo se jim je smejala: 641. Zapisal M. Maja r. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič, kjer stoji opomnja Majarjeva: r Teti jo nisem slišal .“ Tiskana je v „Gvetju slov. naroda “ I. 54—57; ta natisek se razlikuje od našega samo v besedici Bel (m. 12. in 57.) in: 21 turni. Scheinigg NPKS. 137—139 jo podaje vso v knjižni slovenščini; v. 67. mu slove: Potegnil je svoj meč. 604 I. Pripovedne pesmi 642. „Ce delate turen globok, turen temen, Delajte mu tri linče ven: 30 Eno, kjer sonce gore gre, Drugo, kjer poldan stoji, Tretjo, kjer k božjej gnadi gre. “ Barbico sdaj v turn veržejo, V turn globok, v turn temen. 35 Barbiča pa še govori: „Jaz že mam zbrana ženina, Jezusa Nacarenskiga.“ En angel k njej perleti, Na niškim okenci obsedi, 40 Barbiči je oblat podal, Jeden je pa v kelih djal. — Oče pa k njej gledat gre, Al kej Barbiča še živa je: Pretekle so že leta tri. 45 Je poslal oče po šlosarje: „Odklenite mi turen temen, Poberite Barbine kosti ven!“ Barbiča pa v turne sedi Lepa, rudeča kakor kri, 50 Pred njo pa kelih zlat stoji. Oče spet s Barbico govori: „Ti imaš sdej ženine tri: Jeden kralj, čjer sonce gori gre, Drugi, čjer sonce na povni je, 55 Tretji, čjer sonce k božjej gnadi gre. Al vzemaš kralja španskega, Bil vzemaš kralja dežel¬ skega ? Al vzemaš kralja španskega, Vse bode tebe hvalilo; 60 Al vzemaš kralja deželskega, Se ti bode vse priklanjalo. “ Barbiča pa še govori: „„Jaz mam že zbrana ženina, Jezusa Nacarenskega.‘“‘ 65 Oče pa popade Barbico Za nje rumene lasiče, Potegnul je svoj ojster meč, Odsekal Barbiči glavo preč. 642 . (Iz Motnika.) Stoji, stoji grad Barbaron, Prov lepo Boga prosita, Notri sta žlahtni gospod, 5 De b’ jima Bog porod dal. : Žlahtna gospa BarbarSn. Dal jima je prelepo Barbiko. 642. Zapisal Gašp. Križnik; narekoval Matija Kajbič 1869. I. — Iz njegove rokopisne zbirke (GK.I.24—25), ki jo hrani Matica. — Drug prepis je v zbirki GK. III. 37 — 38, ki jo hranim jaz; razlikuje se ne glede na dijakritična znamenja in apostrofe, od našega natiska v tem-. Za 1. verzom je vtaknjen ta: Oj grad Barbaron — 3 gospa B.] gospa — 4 Prov lepo] Prelepo — 6] Dal jima ga je: * Prelepo heerico Barbiko — 7 njo] no — 9 Prov lepe zlate] Pre¬ lepe nove — 10 očeš .. . vzameš] ofiiš... nočiš — 11 Ge] Ge le — 11 Kralica — 12 vzamem] smem — 13 nočem — 14 Jaz imam že krala — 21 manjka — 23 spomnil na njo ni] ni spomnil na no — 24 nje] ne —• 25 rekel — 30 notri B.] Barbiko not — 33 sred. I. Pripovedne pesmi 643. 600 Zvedel je za njo španski kralj, Pošilal ji je velike šenkenge, Prov lepe zlate perstane: 10 „ A1 me očes, al me vzameš, Ge hočeš kraljica bit ?“ „Jest tebe nočem, te ne vza¬ mem, Tud nečem bit’ kraljica. Jest že imam kralja, 15 Kralja nebeškiga, Jezusa Izveličarja.““ 9 Španski kralj je srdit postal, Rekel je svojim hlapcam: „Zidejte turen taman, 20 Verzite Barbiko not!“ Vergli so jo v turen taman. Noter je že leten dan, Nobeden se spomnil na njo ni, Kakor nje oče se je spomnil, 25 Je reku svojim hlapcam: „ Poderite turen taman, Poberite bele kosti, Se je že segnila moja hči.“ Poderli so turen taman, 30 Najšli so notri Barbiko, Mizo na šteri vogle oblano: Na vsakem voglu sveča gori, Na sredi mize pa svet Resno telo stoji. Barbika pri mizi kleči 35 Jen sveto Resno telo časti: „Cartano nej bo sveto Resno telo Zdaj in na vekomej!" 643 . (Iz Frama.) Leži, leži mi ravno polje, Prek polja mi leži cestica, Za cestcj mi stoji beli grad. Notre stanuje žlahten gospod, 5 Žlahten gospod ino pa žlahtna gospa. Onidva pa imata lepQ dčer, Ko ji je img Barbika. Prišel ji je v svate dunavski kralj: »Holaj, holaj, žlahtni gospod, 10 Žlahtni gospod no žlahtna gospd, Dajta mi svojo Barbiko!“ Poklical je gospod svojo Bar- bikQ: »Holaj, le holaj, Barbika, Ali bgš vzgla kralja dunav- skega ?“ 15 „„Vse sem vam voljna storit, Moža pak nikolj vzeti!“ “ „Le vzemi, le vzemi ti mQŽa, Bqš kraljica dunavska; Ge mi pak ne vzemeš mQŽa, 20 Dal btjm ti zazidat turn gli- bok!“ „ „ Dajte mi le zidat eden ali dva, Jaz pa nečem bit kraljica dunavska!““ Šel je uže po zidarje tri V taj si derželQ dunavsktj. 25 Prišli sq uže zidarji tri Oj ti iz deržele dunavske. „Le holaj, le holaj, zidarji vi, Urno no hitro zidajte.“ 643. Zapisal O. Caf; pela Marinka Babnica. — Iz CO. III. 31 — 32. 606 I. Pripovedne pesmi 644. Gospod je drugoč k zidarjom šel: 30 „Le urno no hitro zidajte!“ Šla je Barbika k zidarjem taj: „Preljubi moji zidarji trije! Pustite mi gore line tri: Pervg lino na tuti kraj, 35 Ko mi rumeno solnce gore Drugo lino na tuti kraj, Ko mi solnce na poludne stoji; Tretjcj lino na tuti kraj, Ko mi solnce h božji gnadi gr<3.“ 40 „„Mi uže pa tega ne upamo, Bi uže vsem trijem za glave šlo: Rajši le naj za tvojg gr§.““ Žlahten gospod pa uže gle¬ dat šel: „Holaj, holaj, zidarji trije, 45 Hitite mi le urno zidati, Da bi le uže turn gotov bil.“ Prijgl je gospod svojQ Bar- bikg, Vergel jg je v turn gliboki. Ne se mislil na njg leto ino den, 50 Kakor ko sta z gospoj h ko¬ silu šla. „Holaj, holaj le, žfahtna gospa, Gde je pak najuna Barbika? Ali sma jg dala mgžu, Ali Barbika v turnu leži ?“ 55 „„Meni s§ pač močno zdi, Da Barbika v turnu leži. “ “ „Holaj, le holaj, Barbika, Ždaj sem pogubil jaz dušg, Jaz mojg no ti svojg!“ 60 „„Ljubeznivi oča moj, Neste pogubili vi še duše, Ne vi svoje, ne jaz svoje. Jaz vam bgm prišla na pomoč S svgtim, oj presvgtim Resnim telesom, 65 Kadar vam bg najbolj treba. ““ 644 . (Od hrvaške meje na Kranjskem.) Šetala se je Barba devojka. Gori i doli čez široko polje, Šetala se je i govorila: „Da mi se čara ne bojati, 5 V sredi polja bi cerkvico zi¬ dala, Turn bi bil od dragog ka¬ mena, Altar bi bil od samog zlata. “ To začuli sluge dvorjani I su tekli čaru povedati. 10 „Evo ste mi čare gospodine, Što govori Barba divojka: Da ji ni se čara bojati, Da bi v sredi polja cerkvico zidala: Turn bi bil od dragog ka¬ mena, 644. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. V. 88 — 90, kjer je več stvari pač napak tiskano. Popravilo se je: “20 goščdri — 34 Čudno — 37 svonom. I. Pripovedne pesmi 645. 607 15 Altar bi bil od samog zlata.“ Čare tako besediaše: „„Evo da ste mi sluge dvor¬ jani, Ulovite Barbo divojku, Denite v Cernu tarnnicu, 20 Dje se leže zminje i guščeri, Nek bo notra devet godin dana.““ Izminul jur devet godin dana; „Evo ste mi sluge dvorjani, Zbirajte si krampe i lopate 25 Ter mi pojte pred Cernu tam- nicu, Van bacajte kosti Barbarine." Oni so šli pred Cernu tarnnicu. Tamnica se je zlatom pre- zlatila I Barbara svetoj maši služi: 30 Sveta Klara zvonom zvoniaše, Sveta Ana knige prenašaše, Majka Božja iz kraja klečaše. „Evo ste mi čare gospodine, Čudne čemo ti glase kazevati: 35 Tamnica se je zlatom pre- zlatila, I Barbara svetoj maši služi : Sveta Klara zvonom pozvo- niaše, Sveta Ana knige prenašaše, Majka Božja iz kraja klečaše." 40 I govori čare gospodine: „Evo da si mi, Barbara di- vojka, Daj ti meni tvoju popovimi, Ja ču tebi svoju caroviju.“ „„Naj bo meni moja popovija, 45 Naj bo tebi tvoja carovija! Metnul si me v Cernu tarnnicu, Dje se legu zminje i guščari: Eto Boga jamca jedinoga, K oj i zminje pogubiaše, 50 Koji guščare vun iztiraše, Ter mene izbaviaše Od proklete tamnice." “ Sveta Uršula streljana. 645 . (Štajerska.) Stoji, stoji polje široko, Mladi gospod no mlada gospa. Na polji stoji beli grad. 5 Z belimi rokami se objemljeta Po gradi se šeče mlad gospod, No lepo Boga molita 645. Zapisal St. Vraz (?). — Iz V O. XIX. x. 1., kjer je v v. 13. španski popravljeno v svetli. Nov prepis je v VO. VIII. 19; razlikuje se od zgora- njega natiska, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 1] Stoji pole šiiroko — 2 poli — 3 mladi — 5 perjimleta — 6] Z erdečiini vustaini kušujeta — 8 njima — 9 jima je en] je njima en — 10 Prelubo — 12] Znala je že brati d. 1. — 13] Za njo si je zveda španjski kral — 14 svetli kralj] španjski kral — 15 joj — 16 pa že porjaha] že perjaše — 18 lepa] prelepa — 19 kral. — Za tem verzom sta vtaknjena ta dva: Španjske dežele španjski kral! * Počakaj ti mene za tri dni — 21 hala, mladi] hala. — Za tem je vtaknjen ta-le verz: Moji hitri, mladi hlapčiči — 22 mizice — 23—25] Na mizo postavte kupice, * Do vrha natočte s vinčeeom * No hitro perstavte stolčeke — 29] Hala, hala, hlapčiči, * Prelepi mladi hlapčiči — 30 mi] si — 31 manjka — 33 jo je strelia na] strli jo notr v — 34 jo strelja] strli jo notr v — 35 jo je strelja] strli jo — 36] Strti pa v njeno srce — 37 ti svetli kralj] španjski kral — 38 mladi kralj] španjski kral — 39 Ne boš] Neš. — Prepis v v VO. XVIII. A. 36 —38 se od ravno- 608 I. Pripovedne pesmi 64-6. No lepo Boga molita, Kaj bi jima Bog en porod da. Bog pa jima je en porod d&, 10 Preljubo sveto Oršolo. Ne še več mela kak sedem let, Pa je znala že šteti droben list. Za njo pa si je zveda svetli . kralj, Španjske dežele svetli kralj. 15 Dvakrat joj je posla v ogledi, Tretjokrat pa že perjaha sam. „Hala, hala, Oršola! Vzemi me, lepa Oršola!" „„Hala, hala, španjski kralj, 20 Perpelala bom se na raz¬ gledi." “ „Hala, hala, mladi hlapčiči, Prestirajte hitro na mize No hitro perstavte stočeke, No s vinom natočte kopice, 25 Do verha natočte kopice: Oršola se pela na razgledi." Oršola se pela na razgledi, Al mimo grada belega. „Hala, hala, mladi hlapčiči, 30 Nabijajte mi pištolice, Nabijajte mi pištolice No strelajte za Oršoloj." • Eden jo je streha na roko, Drugi jo strelja na nogo, 35 Tretji jo je strelja sred glave, Šterti jo je strelja ravno v serdce. ..Hala, hala, ti svetli kralj, Španjske dežele mladi kralj! Ne boš ti z menoj španjivo, 40 Jaz bom se odpelala v nebo, V sveto nebo no svetli raj, Oča nebeški nam ga vsem daj!“ Sveta Barbara, pomočnica ob smrti. 646 . (Štajerska.) Stoji mi, stoji polje, Lepo drevce zeleno. Lepo in široko, 5 Pod drevcom stoji miza, Na polji pa mi stoji Okrogla no kamena. kar popisanega razlikuje, ne glede na naglasna znamenja in er za zlogotvorni r, v tem: 1 Stoji] Stoji mi — 5 perjimleta — 6] Z grdečimi vustmi kiišujeta 9 Bog pa] Bog — 10 Prelilbo — 12] Je brati že znala droben list — 13, 19 španjski] mladi — 21 (23)] Oj hala, hala, sluge vi — 23 (26) postavljajte — 29 (32) hlapčiči] sluge vi — 33 (36) Eden] Pervi sterli jo v pravo roko — 34 (37) nol.r v nogo] v levo roko — 36 (39) srce] pravo serce — 37 (40)] Oj hala, hala mladi kral — 41 (44) no] v ti. — Prepis v VO. XIV. 20 se ne razlikuje od ravnokar popisanega prepisa. 646. Zapisal St. Vraz (?). — Iz VO. XIX. x. 6. Nov prepis je v VO. VIII. 21; tam je pripisano, da je pesem peti po napevu „ Vojska vsa makšera'. Razlikuje se ta prepis , ne glede na naglasna znamenja, od zgora- njega natiska v tem: 1] Stoji, stoji pole — 2] Lepo no šiiroko — 3—4] Na polji stoji drevce * Lepo no zeleno — 8 lepi svilnati] lep no svilnat — 9] Na njem sedi divica — 11 mizi pa] mizi — 14 lepa — 16] Vojska mladih ljudi — 17 se lepo] se — 20, 30 Preluba — 25 Najodzajah — 26] Ti mladi vajvodinja — I. Pripovedne pesmi 647. 609 Per mizi stoji stolček, Stolček lepi, svilnati. Na njem pa sedi deklica, 10 Prelepa sveta Barbara, Na mizi pa ma pred soboj To sveto Rešno telo. Mimo pa je vlegla Steza lepo vglajena, 15 Po stezi pa perjaše Vojska samih mladih ljudi. Vsi so se lepo perklonili, Klobučece pervzdignoli: „Pohvalen bodi Jezoš, 20 Preljuba sveta Barbara! Pojdi Ti za nami, S tim svetim Resnim telom, S tim svetim Resnim telom Grešne duše nam obredi!" 25 Najodzadi pa perjaše En mladi vajvodinja. On se ne perkloni, Klobuka ne perzdigne: „Kaj pa ti tu sediš, 30 Preljuba sveta Barbara, No na mizi si deržiš Presveto Rešno telo?“ „„Čakaj, čakaj, vajvodina, Lepi mladi vajvodina, 35 Jaz pa ne bom k tebi prišla, Da boš močno me želea." „„Jaz pa pridem k velkoj vojski, Tam morem brez tebe vmre- ti.““ On pa pride k velkoj vojski, 40 Vsega so obstrelili, Vsega so obstrelili, Pa še ga ne vmorili. On pa pride k velkoj vojski, Vsega so obsekali, 45 Vsega so obsekali, Smerti neso mu zadali. „Oj ljuba sveta Barbara, Oj hodi, hodi k meni ti, Oj daj mi sveto Rešno telo, 50 Nahrani vbogo mi dušo!" 647 . (Štajerska.) Stoji, stoji široko polje, Bistra voda zelena Sava. Po polji teče bistra voda, Po njoj plava mala barka, 29 tu — 31 No na] Na — 32 Presveto] To sveto — 33, 34 vajvodinja — 35 ne bom] nSm — 36 Da boš] Daš. —• Tu sta vtaknjena dva verza-. Nikaj, nikaj Barbara * Preluba sveta Barbara — 37 Jaz pa] Jaz — 38] Prež tebe lehko vmerjem — 39 On pa] On —• 46 neso mu] še mu ne — 47 Oj ljuba] Oh luba — 48—50 Hodi k meni zdaj ti! * S tim svetim resnim telom * Nahrani mi dušo. — Prepis v v VO. XVIII. A. 33—35 se od ravnokar popisanega razločuje, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 3 poli] njem — 4] Lipica zelena — 6] ka¬ mena okrogla — 8] Stolček lep svilnati — 9 sidi — 10 Prelepa] Preluba — 14] Steza vglajena — 15] Po njoj pa perjaše — 16 ljudi — 18] klobučece pčr- zdignoli — 20, 30 Preluba — 22, 23 Z — 25 perjaše — 27 pSrkloni —• 28] Klo¬ buka ne pžrzdigne — 29 sidiš — 36 Barbara] divica — 40, 41 (42, 43) pre- sterlili — 43 (45) On pa] On — 45 — 45 (47) Smerti še] Smerti — 47 (49) liiba — 48 (50)] Hodi ti zdaj k meni — 49 (51) Z — 50 (52) mi] grešno. — Prepis v VO. XIV. 18 se strinja z ravnokar popisanim. 647. Zapisal St. Vraz (?). — Iz VO. XIX. x. 7. Nov prepis je v VO. VIII. 20; razlikuje se od našega natiska o tem: 1 šiiroko pole — 2 poli — 39 610 I. Pripovedne pesmi 648. 5 V barki sedi sveta Barbara. Njo pa srečajo tri stari možje, Lepo se njoj naklonijo, Klobučece perzdignejo: „Pohvalen bodi Jezoš Kristoš, 10 Preljuba sveta Barbara! Kam se pelaš po bistroj vodi, Po bistroj vodi, zelenoj Savi, V lepoj pisanoj barki — Kam pa se pelaš po bistroj vodi ?“ 15 „„Jazpase pelamvpokrajno, Gde betežni me želijo !““ „Idi, idi, sveta Barbara, Pa še tudi k nam pridi, Dere bomo te želeli: 20 Obredi nas svetim Resnim telom No nahrani naše duše S pravim živim gosponom Bogom!" 648 . (Kranjska.) Leži, leži ravno polje, Po polj leže oske steze, Po stezi pa svetinja gre, Svetinja sveta Barbara. 5 V rokah nese pa kelh zlat, V kelhu pa svet Rešnje telo. Še jo je srečal pobeč mlad, Se ji ni perklonil, ne odkril, In ji prevzetno govori: 10 „Kam pa ti, svetinja, greš, Švetinja sveta Barbara?" „„Jez grem na Koroško, Kjer ljudje bolni leže, Na me svetinjo kličejo, 15 De jih bom spovdavala, Spovdavala, obhajala, Jim svet Rešnje telo dajala. ““ „Pojd li, svetinja, kamurhoč, Saj te ne bom klical na pomoč: 20 Jez se bom zapisal v’ žolnir- ski stan, Tam bom storil eno naglo smert. “ Še se je zapisal v žolnirski stan, Nič več ni bil zdrav k’ en sam dan. Sedem let je ležal bolan, 25 Pa še dalej smerti ni. Še je dobil Žolnirje tri: Eden ga je streljal pre- strašno, Ta drugi ga je sekal pre- serčno, Ta tretji mu je vergel glavco preč, 30 Pa še dalej smerti ni. Glava se v kervi valjala, Nazaj se h truplu spravljala. Še je klical na pomoč Svetinjo sveto Barbaro, 35 De ga je spovdavala, obha¬ jala, Sveto Rešnje telo dajala, Dušo spremila v’ sveti raj, Bog nam ga vsakemu daj! 7 .joj — 10 Pieluba — 11 Kaj — 13 barčici — 14 manjka — 16 Ge. — Prepis v V O. XVIII. A. 35 —36 se razlikuje od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 1 šiiroko pole — 2 poli — 6 Njo pa] Njo — 8 Klobučece — 10 Preltiba — 14 manjka — 18 nam] nam ti — 20 Obredi nas] Obred’ nas z — 22 Z. — Prepis v VO. XIV. 19 se strinja z ravnokar popisanim, samo da ima v verzu 1. široko. 648. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz SNP.5—7. I. Pripovedne pesmi 649, 650. 611 649 . (Iz predvorske fare.) Leži, leži ravno polje, Ces pSlje pa bele cestg, Po cesta pa svetinja gre, Svetinja svete Barbore, 5 V rokah nese lep čšlih zvat, V čelši svitd Rešnje tevo. Srečov jo je jen pobič vmath. Ni se pa.rk.vonu, ni vohkru, Je Ig prevzetni govaru: 10 „Kam pa mi ti, svetinja, greš, Svetinja svete Barbore?" „ „ Jest grem v Korošce dižele, Tam čer iljdje bovni ležS, Mine svetinjo kličejo, 15 De bi jih jispovedova, Spovgdova n’ obhajova, Jim Rešnje tevo dajova.““ „Pejd’ le svetinja, kamir voč, Jest te nam klicov na pomdč!“ 20 „ „Le merkej, merkej, pobič ti, Gdir pride zadnja vura ta, Klicov boš, pobič ti, mine, De b’ jest piršva tovažit te. “ “ „Jest pobič pejdem na vojsko 25 Dol na pokrajno vogrsko, Suražink me v ustrelu tam, Ohsekov mi bo gvav’co preč. Jest te nam klicov na pomoč, De b ti piršva tov&žit me.* 30 Komej stopu v žovniršci stan, Ni bivveč zrov kokir jen dan, Jan sedim let bovm leži, De se meso voč’ oh kosti, Jm kosti v66jo oh mesa, 35 Pa le še, le še smrti ni. Von je dobiv žovnirje tri: Ta piru je sčkov prestrašno, Ta druj’ je streljov presrčno, Ta treč’ mo j’ vrgu gvav’co preč. 40 Gvavica tam na tlih leži, Nazaj se h trupla pirvali, Pa le še, le še smrti ni. Zej je zaklicov na pomoč Svetinjo svete Barbore. 45 Piršva je sveta Barbora, Vona ga je spovedova, S po vedo va ’n obhajova, Mu Rešnje tevo dajova, Spirmiva dušo v svet rej, 50 Ki ga nam Boh vsim skupej dej! 650 . (Iz Srednjo vasi, Sel.) Leži, leži ravno polje, Svetinja sveta Barbara: Cez polje pa bele ceste; 5 V rokah nese lep kelih zlat, Po cesti pa svetinja gre, V kelhu sveto Rešnje telo. 649. Zapisal M. V a I j a v e c. — Iz šestega programa, varaždinske gimna¬ zije (1858) str. 18, 19 (o v. 21. je tiskano pridaj. Valjavec je priobčil pesem tudi v Kresu IV. 490 do 491; ta natisek se od zgoranjega, ne glede na w za v iz la, č za č, š za š in nekaj naglasnih znamenj strinja z našim. Ta varijanta se zdi strnjena iz nastopnih dveh številek. 650. Zapisal Karol 1’ 1 e š k o. — M. Valjavec jv je priobčil v „ Cvetju slov. naroda “ I. str. 52 — 53, odkoder je vzet naš natisek; prepis je tudi v Valjavčevem 39* 612 I. Pripovedne pesmi 6B1. Še jo je srečal pobič mlad, Se ni priklonil ne odkril, In ji prevzetno govoril: 10 „Kama pa, ti svetinja, greš, Svetinja sveta Barbara ?“ „„Jaz grem v koroške dežele, Tje, kjer ljudje bolni leže, Na me svetinjo kličejo, 15 Da bodem jih spovddvala, Spovdavala, obhajala, Jim Rešnje telo dajala!"“ „Poj’dle, svetinja, kamor hoč, Te ne bom klical na pomoč, 20 Bom stopil v žolnirski stan, Smrt naglo bodem storil tam.“ Še stopil je v žolnirski stan, Nič več ni zdrav, kakor en dan. Je ležal sedem let bolan, 25 Da loči meso se od kosti, Kosti se ločjo od mesa, Pa le še dalje smerti ni. Še je dobil Žolnirje tri, • Pervi ga sekal prestrašno, 30 Drugi ga streljal preserčno, Tretji mu vergel glavo proč. Pa le še dalje smerti ni. Glava se je v kervi valjala, Nazaj se h truplu spravljala. 35 Še je poklical na pomoč Svetinjo sveto Barboro. Prišla je sveta Barbara, Ino ga je spovdavala, Spovdavala, obhajala, 40 Svet’ Rešnje telo dajala, Dušo spremila v sveti raj, Bog ti nam vsacimu ga daj! 651 . (Kranjska.) Leži, leži ozka steza, Po nji gre sveta Barbara, V rokah nese Rešnje telo. Jo srečal bil je pobič mlad, 5 Prevzeten fant, ošaben fant, Se ni priklonil, ni odkril. „Le merkaj, merkaj, pobič ti, Ošaben tak, prevzeten tak! Ko pride zadnja ura ti, 10 Boš klical, pobič, ti mene, Da bi prišla tolažit te.“ „„Jez pobič pojdem na vojsko Dol na pokrajno ogersko. Sovražnik me bo vstrelil tam, 15 Odsekal mi bo glavo preč. Ne bom, ne bom nič klical te, De prišla bi tolažit me,““ Šel pobič res je na vojsko Dol na pokrajno vogersko. rokopisu, ki ga je hranil Miklošič. Tam je pripisano, da je Valjavcu dal pesem Pleško (pač Karol P., c. k. deželne sodnije svetovalec v Ljubljani, Valjavcev tovariš). Ta zapis, je ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, drugačen od našega natiska v tem-. 1, 11 svete Barbare — 7 še jo je srečal] Srečal jo je — 8 ne] ni — 8 In ji] Tode — 10 Kamo — 14 Na me] Mene — IB, 16] De b’ jih spovedala, obhajala — 17 Jim] Svet’ — 19 te ne bom] Saj te ne’m — 20 u — 21 Umerel naglo bodem tam — 22 Še stopil je v] On stopi u — 24] Mi sedem let bolan leži — 25 loč’ — 27 dalej — 25 Še] On — 32—34] Pa glava tam na tleh leži, * Se valja v svoj lastni kervi, * Nazaj se k truplu pri¬ vali, * Pa le še dalej smerti ni — 3B Še je poklical] In ko je klical — 36 svete Barbare — 38, 39] Da ga j’ spovedala, obhajala — 42 vsakimu. 651 . Zapisal Janez Valjavec. — Iz rokopisa Matije Valjavca, ki ga je hranil Miklošič. I. Pripovedne pesmi 652, 653. 613 20 Sovražnik ga je vstrelil tam, Svete Barbare klicala, Odsekal mu je glavo preč; De bi prišla tolažit jo. Po tleh je tri dni skakala, 25 Je sveta Barbara prišla S presvetim Rešnjim telesam, Je glavco potolažila, De je skakati nehala. 652 . (Iz Hmlojužne.) Oj leži, leži stezica, Oj stezica uglajena. Po stezi mi gre svetnica, Svetnica sveta Barbara. 5 Srečal jo je en pobič, Je bil prevzeten, oferten; Se ji ni hotel odkriti, Prikloniti tudi ne. „Pobič, le hodi, koder hočeš, 10 Božja roka te udobi! Jest bom gospod Boga prosila, De boš bolan sedem let, De boš, ti pobič, mogel Brez sv. Rešnjega telesa umret." 15 Pobič je pa po gozdu hodil, Je padel med razbojnike. Oni so mu glavco vzeli, Njega mlado življenje. Glavca pa po gozdu upije, 20 Kliče na sveto Barbaro: „Le pritec, pritec, svetnica, Ljuba sveta Barbara! Le pripelj mi spovednika, Žegnanega mašnika, 25 De se bom pobič spovedal, Prejel sveto Rešnje telo, De se bo dušica ločila, Pojde v sveto nebo." 653 . (Iz Volčan na Tolminskem.) Po pot’ je šla svetnica, Ljuba sveta Barbara, V rokah je nesla kelih, To sveto Rešnje telo. 5 Tam je bil en pobeč, Ta pobeč judovski, On se jej ni tel odkriti, Tudi prikloniti ne. „ Molči, molči, pobeč, 10 Hudi pobeč judovski, 652. Zapisal Janez Kokosar. — Iz njegove rokopisne zbirke. 653. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz (II. 8—10). 614 I. Pripovedne pesmi 654. K ne boš mogel brez Boga umreti, Brez svet’ga resnega telesa ne!“ „„Bom šel pobeč na vojsko, Na vojsko cesarjevo: 15 Eden me bo v glavo udaril, Te drug’ me bo v nogo vsekel, Ta tret’ me bo vstrelil,. Saj bom pobeč lahko umrel.“ “ Je šel pobeč na vojsko, 20 Na vojsko cesarjevo. Eden ga v glavo udari, Ta drug ga v nogo vseče, Ta tret’ ga je ustrelil: Saj ni mogel pobeč umret. 25 Le dol k njemu je pristopil . Le ta njega zvest tovarš: „A1 s’ se ti Bogu zameril, Ker mi ti ne moreš umret?" „„Po pot je šla svetnica, 30 Ljuba sveta Barbara; V rokah je nesla kelih, To sveto Rešnje telo : Se j’ nesem tel odkriti, Tudi prikloniti ne! 35 Pojte mi po mašnika De se ’m spovedal in obhajal, De bom pobeč lahno vmru!“ Šli so mu po mašnika, Se je spovedal in obhajel, 40 Da je pobeč lahko umni. 654 . (Iz Lokovca.) Tam staji stazica, Stazica vvgldjena, Tam teku swetnica, Luba svvieta Warbula, 5 En puobič prah nie teče, Se j ni wi.tklaniw ne w%tkrew. „Kan, ti puobič, rajžeš?" „„Jest ti rajžem v sawdaški žawd.“ “ „Ti puobič, na had na wajska, 10 Ki, se gwišna ki.su baš: Adn Lt ba glawca prač WT»tsiku, Te druj te ba pa v prša wbuod, Da krvies baš w r &s ti plawaw In wmnet na baš ti maw. 15 Baš paslaw pa swetnica, Swetnicalubaswieta Wdrbula W , Bna te ba lpu spavldala, Še le llpš w%phajeia, Dušica ba pa swo pelala, 20 Gare w sweto nebu.““ Amen. 654. Zapisal K. Št rekel i; pel godec Luka Šuligoj. — Iz moje roko¬ pisne zbirke. I. Pripovedne pesmi 655. 615 655 . (Iz Rožja.) Kaj še hautman hovori, Ki pod bilam konjcam leži, 30 Ki pod bilam konjcam leži? Tamej so ceste nove, Geste nove noj široče, Geste nove noj široče. Po cesti pa kočija hre 5 Brez vseha sveža noj konjov, Brez vseha sveža noj konjov. Sveta Barbara v njej sedi, Rješnje tevu v rokah derži, Rješnje tevu v rokah derži. 10 Mimo žovnirji marširajo, Kvobuče dove jemlejo, Kvobuče dove jemlejo. Tosej pride an hautman mvad, An hautman mvad, an oficjer, 15 An hautman mvad, an oficjer. Kaj še hautman hovori: „Kaj bodam kvobuk dov je- mav, Kaj bodam kvobuk dov je- mav? Saj jaz ne bodam temej vmerv, 20 Bodam le na žovti vstralan, Bodam le na žovti vstralan." Še le hautman to shovori: Od fajnta kuhva perleti, Od fajnta kuhva perleti. 25 Od fajnta kuhva perleti, Hautman že na tljeh leži, Hautman že na tljeh leži. „Oj pojte po fajmoštra, Po fajmoštra, po tehanta, Po fajmoštra, po tehanta! Da pridajo spovidat me, 35 V sveto olje podivat me, V sveto olje podivat me.“ Fajmošteršitro v cjerkov leto, Rješna telesa pa ni bvo, Rješna telesa pa ni bvo. 40 Sveta Barbara pred njim kleči, Rješnje tevu v rokah derži, Rješnje tevu v rokah derži. Kaj sveta Barbara hovori: „Kaj boš hodu spovidal ha, 45 V sveto olje podivat ha! Saj on ne bode temej vmerv, Bode le na žovti vstralan, Bode le na žovti vstralan!" Kaj še duhovnik hovori? 50 Lipo prosi sveto Barbaro, Lipo prosi sveto Barbaro: ,, Daj, sveta Barbara, Rješnje tevu, Nja duša pohublana ne bo, Nja duša pohublana ne bo!“ 655. Zapisal M. Maja r. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi¬ klošič. Nov prepis je v MR. 310 — 311; razlikuje se od zgoranjega natiska, ne glede na g za h is g (v besedi hautman piše h s cirilskim h), e za je in 1 za v iz la, v tem: 1 so] so pa — 2, 3 inoj — 4 ceste — 7 v njej] notre — 10 Memo . . . inaširajo — 20, 21 na] v — 29, 30 bilam . . . leži — 34 spovšdat — 35, 36 podevat — 37 leto — 38, 39 Rješna] Sveta rešnja — 40 pred njim] tamej — 44 hodu spovidat] hodol spovedat — 45 podjevat — 50 Lepo. Po narodni pesmi slovenski o sv. Barbari je zložil svojo Peter Hicinger v „Domačem koledarju slovenskem za navadno leto 1862.“, str. 113. 616 I. Pripovedne pesmi 656. Sveta Uršula prosi za suho selo. 656 . (Štajerska.) Tam stoji gora visoka, Visoka inoj široka. Na gori leži jezera Široku noj pregloboku. 5 Per jezeri kleči šent-Uršula S jednajst tavžent devicami. Noj kličejo v jasno nebo, Ježuša lepo molijo: „Daj nam, Ježuš, suhu selu 10 Na leti gori visoki!" Jezeru se je vgernilu, Pokler je cerkev vrisana. Od keršenikov zidana Gospi sveti šent-Uršuli, 15 Še devici šent-Korduli S jednajst tavžent devicami. Tankaj je cesta vglajena, Vgladili so jo rumarji. Za mnoge dari prosili 20 Lubo divico Mario, Gospo še sveto Uršulo S jednajst tavžent devicami.— Mi tudi se poročimo, Naše srce ofrujemo. 25 Molite Boga večniga Za nas, vi nebeške rožice, Ljuba gospa šent-Uršula S jednajst tavžent devicami: De nas pred kugo varuje, 30 Vojsko, dragoto, lakoto; Nas varuje pred hudo smert Inoj pred ognjom paklenskim; Ampak da gremo v sveti raj, Tam se s vami veselimo. 656. Neznanega zapisovalca. — Vzeta iz Kalobskega spisa iz 1.1651., od koder jo je prepisal M. Majar ter jo izročil Miklošiču, kateri jo je dal meni. — Druga pesem o sveti Uršuli, ki jo najdeš v VO. XIX. x (2), je umetnega izvira. Začenja se: Hlapčiči, deklici no zvoljeni vsi, * K nebeškim goščenji po¬ zvani, * Le Oršo vsikdar nasleduvajte vi, * Med zvoljene bote sebrani! * Je minolo jezero štiristo let, * Kaj Orša poštena je vseli, * Je v kraljovskern hrami rojena na svet * Per morji v Engleškoj deželi itd. Opomnja. Slovenski narod opeva življenje še drugih svetnikov, toda podstava tem pesmim so umetne pesmi. Take ponarodnele pesmi imajo več ali manj še sledove umetne podstave, nekatere med njimi pa so te podstave obliko skoraj popolnoma obrusile. Tako bi spadale po vsebini semkaj še legende o sv. Neži, o sv. Alešu, o sv. Janezu Nepomučanu itd. Priobčene bodo med ponarod- nelimi. I. Pripovedne pesmi 657, 658, 659. 617 Sveti Brnard gre od maše. 657 . (I/ Polhovega Gradca.) Leži, leži ravno polje, Po sred polja drži steza. Po stezi gre en pobič mlad, Svet Brnad. 5 Žvižga, poje tak lepo, Še lepši žvižga na pero. Po pot’ ga sreča Jezus sam. Lepo popraša ga: „Kaj de si dans tako vesel, 10 De žvižgaš, poješ tak’ lepo, Še lepši žvižgaš na pero?" „„Kaj bi jest vesel ne bil, Ko šeni dans pri sveti maši bil! Tam sem videl Jezosa, 15 Njegovo mater žalostno; Tam videl sem Jezusovih pet krvavih ran, Jezusovo desno stran: Jezus je majhen, pa je svet, 20 V rokah drži ves voljen svet; Za njim je kri, pred njim je kri, Češena si Marija ti!““ 658 . (Iz Št. Jošta pri Vrhniki.) Stoji, stoji ravno polje, Vokolj držejo stezice tri. Tam špancira an pubič mlad, Le-ta je sam sveti Bernard. 5 Marija ga je srečala, Prav lepu ga je vprašala: „Oj pubič, kaj si taku vesel, Ki tak lepu žvižgaš jen poješ, Še lepšej piskaš na peru?" 10 „„Zakaj bi jest vesel ne bil, Ker sem per sveti maši bil, Tam sem videl Jezusa, Njegovo mater žalostno, Tam sem videl pet krvavih ran: 15 Jezus je preboden v desno stran, Pred njim je kri, za njim je kri, Gešena si Marija ti! “ “ 659 . (Iz Hudojužne.) Leži, leži ravno polje, Po stezici mi gre lepi fant, Po polji stezica vglajena. Lepo je žvižgal, še lepš je pel 657. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz (str. 15 ); povedala Špela Slana (prim. št. 100). 658. Zapisal Jož. Samotorčan. — Iz njegove zbirke, ki jo hranim jaz. 659. Zapisal Janez Ko koš ar. — Iz njegove rokopisne zbirke. Konec spada k drugi pesmi. 618 I. Pripovedne pesmi 660, 661. 5 „ Pobič, zakaj si ti tako vesel, Da tako lepo žvižgaš in po¬ ješ?" „„ Zakaj bi jaz ne bil vesel, K’ sem dans pri sveti maši bil: Tam sem videl Jezusa, 10 Njegovo mater žalostno. Sem videl pet krvavih ran, Jezus je vboden v desno stran, Pred njim je kri, za njim je kri: Ceščena si Marija ti! “ “ 15 Vse bom pobrala kar imam, . Predaleč jaz rajžala bom, Daleč v puščavo zidano: Tam bom pokoro delala, Čez svoje grehe grevala. 20 Jezus je vsmiljenega serca, Karkol ga prosmo, vse nam da. Prosimo ga za sveti raj, Vsim vernim dušam Bog nam daj!“" 660 . (Z Grahova na Tolminskem.) Zakaj bi jest ne bil vesel, Ker sem pri sveti maši bil: Tam sem videl Jezusa, Njegovo mater žalostno 5 Ino pet krvavih ran: Oh Jezus je vboden v desno stran! Oh le častimo mi Boga Po svetih cerkvah in doma: Geščen, hvaljen bodi Bog, 10 Oče, sin in sveti Duh So tri pršone, en sam Boh. Jezus je vsmiljenga srca, Kar ga pros’mo, vse nam da! 661 . (Z Banjšic.) O ki bi jest pobič vesel ne bil, Ker sem per sveti maši bil! Tam sem videl Jezusa Jenoj Marijo žalostno. 5 Tam sem videl pet krvavih ran, Jezus je vboden v desno stran: Kri pred njim, kri za njim, To sveto kri spregovori: „N’kar se mi ne martraj ti, 10 N’kar se mi ne martraj ti! Ge je majhen, pa je svet, Gore drži zvoljen svet!" 660. Zapisal Ant. Črv. — Iz njegove zbirke (A. IX.), ki jv hranim jaz. 661. Zapisal J. Humar. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je dal prof. Levec; vsaki drugi verz se v petju ponavlja. Glede konca primerjaj st. 659. I. Pripovedne pesmi 662, 663. 619 Vse poberem, kar jemam, 15 Pojdem če v zeleni gozd, In pojdem, kamor vem in znam. Tam čer puščavo zidajo, Tam čer puščavo zidajo, Za greh pokoro delajo. 662 . (Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.) Stoji, stoji ravno polje, Po ravnem polji gladke steze. Po njih hodi en fantič mlad, Prav lepo žvižga in poje. 5 Marija ga je srečala, Ga je prijazno vprašala: „Kod si hodil, kje si bil, Da si tako korajžen in vesel ?“ „„Kaj bi jaz vesel ne bil, 10 Ker pri sveti maši sem bil! Tam sem videl Jezusa, Njegovo mater žalostno. Videl sem pet krvavih ran, Vunkaj teče rešnja kri, 15 Češena si Marija ti! Stoji, stoji hribček strman, Po hribčku je lepa ravan; Gor stoji suho drevo, Že sedem let zelen’ ni b’lo. 20 Marija se nizko prikloni, Drevo se preč ozeleni: Not’ je hladna senčica, Marija ziblje Jezusa. Srebrna zibka, zlat tečaj, 25 Not’ se ziblje Jezus sam. 663 . (Iz Velicega Trnja.) [Odi o Stoji, stoji raunu polje, Čez pule stoji voska steza. Po stezi teče en bobič mlad, Prelubi sveti Bernard. 5 Še mi žvižga, poje lepu, De se sliši v svetu nebu. m e k.] Srečala ga je Maria, Marija mati žalostna. Prelepu ga je vprašala: 10 „Zakaj s’, bobčig, toku vesel?" „„Zakaj bi jest vesel na bil, K’sim dons per svet maši bil! “ “ 662. Zapisal A. Zorec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. Konec te pesmi od verza 16. je prav za prav nova pesem, katera je priobčena še zgoraj v naslovu „ Jezus ziban “ pod št. 432 — 435. 663. & And r. Fajdige, organista v Velikem Trnju, 1.1837. pisanega roko¬ pisa, ki mi ga je izročil prof. Fr. Levec. S to pesmijo neha rokopis, konca manjka. 620 I. Pripovedne pesmi 664, 665, 666. 664 . (Iz Suhorja.) Danes sem že prav vesel, Ker sem pri sveti maši bil. Tamkej sem videl Jezusa, Jezusa Izveličarja, 5 Jezusovih pet krvavih ran: Jezus je vboden v desno stran, . Za njim je kri, pred njim je kri, Cešena si, Marija ti! Ki si nam rodila Jezusa, 10 Tega kralja nebeškega, Ki je vstvaril zemljo, nebo, Človeku dal dušo, telo! 665 . (Iz Gribelj.) Stoj’ mi, stoj’ mi ravno polje, To ravno polje široko. Po ravnim poljo fantič gre, Po ravnim poljo fantič gre, 5 On lepo žvižga in poje,. Še lepše piska na pero, Še lepše piska na pero. Marija ga je srečala, Prav lepo ga je vprašala: 10 „Oj kaj si, fantič, tak’ vesel, Oj kaj si, fantič, tak’ vesel?" „„Oj kako ne bi bil vesel, Ker sem pri sveti maši bil: Tam sem videl Jezosa, 15 Na desno stran preboden’ga: Zajnim je kri, pred nim je kri, Oj h val’ ga zemlja in nebo !““ Marija gre iz zagreža, V naročji nese Jezosa, 20 V naročji nese Jezosa, Zveličarja cel’ga sveta. Marija gre iz zagreža, Na glavi nese krancelj zlat: Cešena si, Marija ti, 25 Vsa polna božje milosti! 666 . (Iz Bednja pri O zakaj, zakaj ne b’ vesel bil, Ker sem pri sveti maši bil! Tamkaj sem videl Jezusa, O Jezusa Zveličarja, 5 In njegovo mater žalostno, Adlešičih.) O žalostno, objokano. Videl sem njegovih pet krva¬ vih ran; Jezus je vboden v desno stran: Pred njim je kri, za njim je kri, 664. Zapisal A. Ž1 o g a r. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 665. Zapisal JankoBarlč. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. 666. Zapisal Peter Črnič. —Iz rokopisa, ki mi ga je poslal Iv. Sašelj. I. Pripovedne pesmi 667, 668. 621 10 Ceščena si, Marija ti! Ki je stvaril zemljo, nebo, Nam si rodila Jezusa, Človeku dal dušo, telo, Zveličarja vsega sveta, 15 Dušo, telo, čisto srce, Ki nas bo peljalo v sveti raj: Jezus, Marija daj ga nam, Vsem vernim dušam sveti raj! 667 . (Kranjska.) Leži, leži ravno polje, Cez polje pa steza drži. Po stezi pa en fantič gre, Ki žvižga, poje prav lepo, 5 Še lepše piska na pero. Še ga Marija srečala: „Fantič, zakaj si tak vesel, Ker žvižgaš, poješ prav lepo, Še lepše piskaš na pero ?“ 10 „„Zakaj bi jez vesel ne bil, K’ sem dan’s pri sveti maši bil: Tamkaj sem vidil Jezusa, Pod križem mater žalostno; Jezus je vboden v desno stran, 15 Kri mu in voda teče z ran!““ 668 . (Iz predvorske fare.) Leži, leži ravno polje, Po polj’ stiza vogvvajena, Po nji pa teče pobič vmath, Pa žvižga ’m poje prelipo. 5 Na to ga sreča Marija, Na roči nese Ježiša, Pa praša vmad’ga pobiča: „Kaj si, pobič, toko vesew, Pa žvižgaš, p6ješ prelipo?" 10 Pobič ji pravi, govari: „„ Zakaj b’ na biw pobič vesew, Zakaj b’ na žvižgovv jm pa pew, K’ sim dons pr sveti maši biw? Na križ’ sim vidu Ježiša, 15 Poh križam mater žawostno; Sim vidu pet krvavih ran, Ježiš je vboden v desno stran, Preh njim je kri, za njim je kri, Ježiš za grešmče trpi. 20 O Marija, o Marija, Prosi za nas ti Ježiša!““ Toko mo reče Marija: „Merkej, merkej, ti pobič vmath, 667. Zapisal Fr. Štrukelj (Jaroslav). — Iz „ Bisera “ 63. 668. Zapisal M. Valjavec. — Iz Kresa IV. 388. 622 I. Pripovedne pesmi 669. Gdo bo na pot’ tovariš toj.“ 25 Toko ji reče pobič vmath: „„Gdor Ježiša za ljub’ ima, Tiga Ježiš nejbilj štima. Gdirkol se bom na pot pod&w, Ježša bom za tovar’ša zbravv : 30 Ježiš, ti bodi moj pojdaš, Zej im pa na moj zadnji čas. “ “ 669 . (Iz Motnika.) Po cesti pa gre en mlad soldat, En mlad soldat, sam svet Bernat, En mlad soldat, sam svet Bernat, Lepo je žvižgov, lepo pev, 5 Še lepš je piskov na pero, Še lepš je piskov na pero. Srečala ga je Marija, Ponižno ga je vprašala: „Oj kaj si ti tako vese v, 10 Ši tako lepo žvižgov in pev? Oj kaj si ti tako vesev, Si tako lepo žvižgov in pev?“ „„Kaj bi jaz vesev ne biv, Sem duons pri sveti maši bil: 15 Tam sem videl Jezusa, Njegovih pet krvavih ran, Tam sem videl Jezusa, Njegovih pet krvavih ran! Pred njim je kri, za njim je kri, 20 Marija sedem žalosti, Pred njim je kri, za njim je kri Marija sedem žalosti!““ Jezus je vsmileniga srca, Za kar ga prosmo, vse nam da, 25 Prosmo ga za sveti raj, Jezus in Marija nam ga daj! Prosmo ga za sveti raj, Jezus in Marija nam ga daj! 669. Zapisal G. Križnik. (GK. IV. 1). Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz I. Pripovedne pesmi 670, 671, 672. 623 670 . (Iz Slov. goric.) Lepo polje je zeleno, Tamkaj mladi fantič gre In si prepeva tak lepo, Kak bi piskal in žveglal. 5 Marija ga je srečala, Ga je lepo poprašala: „Zakaj si, fantič, tak vesel, Da si tak lepo pesem pel ?“ „ »Zakaj bi jaz ne bil vesel, 10 Ko sem pri sveti mesi bil; Tamkaj sem videl Jezusa, Marijo, svefga Jožefa. Prelepe Jezus ’ma oči, Po svetu vidi vse stvari; 15 Pred njim je kri, za njim je kri, Za nas krvavi put poti: Pred njim so cvetle rožice, Za njim so šle sirotice, Sirotice zapuščene, 20 Od vseh ljudi zavržene. ““ 671 . (Od Št. Tomaža Prelepo široko pole, Po poli pa en fantič gre, Prelepo poje no žvigla, Še lepše žvegleco igra. 5 Marija ga je srečala, Prav lepo ga je pitala: „„Pa kaj si, fantič, tak vesel, Kaj si tak lepo pesen pel ? “ “ Kaj ne bi bija jaz vesel, 10 Da sem pri svetoj mesi bil; Tan vida san jaz Jezusa, No njega mater žalostno. na Štajerskem.) Sen vida pet kervavi ran, Jezus je zbodjen v desno Stran, 15 Pret jin je kri, za jin je kri, On kervavi pot poti. Pred jin so cvele rožice, Za jin so šle serotice, Serotice zapuščene, 20 Od llidi so zaveržene. Le prite, vi serotice, Kere ne veste kan domu, Le prite gor v nebeški tron, Tan bote doble vi svoj Ion. 672 . (Iz Frama.) Leži polje, oj polje široko, Po cesti grg fantič, Prek polja leži cesta, 5 Pa si lepo poje no žvižga. Gesta uglajena. Srgčala ga je Marija: 670. Zapisal Vekoslav Vakaj. — Iz „Koroških bukvic “ 443. Skoraj enak zapis ima od sv. Ane na Krembergu tudi zbirka Janka Slebingerja (II. 35); razlikuje se od njega v tem: 1 polje je] polje — 3 prepeva] poje — 10 Ko] Da — 12 Marija] Marijo in — 16 pot — 17 cvele — 19 zapušene. 671. Zapisal A. K o s i. — Iz rokopisa S. Rutarja. 672. Zapisal O. Caf; pela Gertrud Pečarka. — Iz GO. II. 68. Po narodni pesmi tega naslova je priravnal Peter H i c i n g e r svojo re¬ dakcijo te pesmi, ki jo beremo v Zgodnje Danice letniku 1857., I. 21. pod na¬ slovom „Sreča svete maše*. 624 1. Pripovedne pesmi 673. „Kaj je tebi, fantič, Da si tako vesel ?“ „„Zakaj bi jaz vesel ne bil, 10 K e sem dnes pri svetih mešah bil, Tam sem videl Jezusa, Oj Jezusa no Kristusa, Vzveličarja celega sveta, No jegovih p§t kervavih ran, 15 No jegovp svgto desng stran, Njegovp glavicQ kronano, No jegov život ves bičan. Zdaj sem s§ pa na pqt podal No sem si za tovarša zbral, 20 Za tovarša Jezusa, Za tovaršicg Marij p. Zdaj sibpm terdno naprej vzgl No bom Jezusa prav čestil. Marijp bgm kušnpl no objgl, 25 DosmertipazatovaršicQimel. Sveti raj pometajoča deklica. 678 . (Iz Dobravic v podzemeljski župniji v ilelili Kranjcih.) Deklica mete svetli raj, Ona je jako žalostna. K nji mi pride Jezus Bog In praša mlado deklico: 5 „Kaj je tebi, deklica, Da si tako žalostna?* „„Kako ne bom žalostna! Vse duše gredo v svetli raj, Samo mojih staršev ne.““ 10 „Molči, molči, deklica, Naj minijo maše in pridige, Tvoj oče i mati priti če.“ Deklica mete svetli raj, Ona je jako žalostna. 15 K nji mi pride Marija In praša mlado deklico: „Kaj je tebi, deklica, Da si tako žalostna? 11 „„Kako ne bom žalostna! 20 Vse duše gredo v svetli raj, Samo mojih staršev ne.““ Marija jo je prašala: »Kakavi so bili ljudi, Dokler so na svetu b’li? ‘ 25 Dekelca odgovori: „„Oni so bili mlinari, Mlinari in krčmari: Velike merce jemali, » A male nazaj davali.““ 30 Marija jo je prašala: »Deklica, al’ veš kje so? Tam se v peklu kuhajo! Pojdi, pojdi, dekle ti, Vzemi lepe goselce 35 In pojdi doli pred pekel, Pa godi, godi leto dan, Da bo prišla hudoba van. Hudoba te bo prašala: Kaj češ za plačo, deklica, 40 Ki mi delaš kratek čas? A ti ji tako odgovori: Nič nečo, nečo drugega, Kot tiste revne duše dve, Ki se v kotlu kuhajo. 11 45 Odšla, odšla je deklica In vzela lepe goslice. Odšla je doli pred pekel In godla, godla leto dan, Da je prišla hudoba van. 50 Hudoba pravi, govori: „Kaj češ za plačo, deklica, 673. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. Prim. naslove „ Godec pred peklom* (št. 64—66) in ,Sv. Tomaža mati* (št. 419). I. Pripovedne pesmi 674, 675. 625 Ki mi delaš kratek čas?“ A deklica ji govori: „„Nič nečo, nečo dragega, 55 Kot tiste revne duše dve, Ki se v peklu kuhajo.““ Hudoba pravi, govori: „Izberi si kaj drugega! Od vsega drugega ti dam, 60 Od tega ti ne dam nikol’.“ Prišla Marija pred pekel, Z nogo v vrata vdarila, Da so se vsa razdrobila, A duše so b’le rešene. 674 . (Štajerska.) [Odlomek.] Duga je rajža pa temna je noč: Vužgi nam, Marija, nebeško luč! Deklica pometala svetli raj, Pometala, pometala ga žalostjoj. 5 Vse te druge duš’ce so v raji bile, Samo mojega oče ga notri ne. Mravljice po zemlji lazijo, Jezušeki hvalo davlejo. Z mene je zemlja pa z mene je prah, 10 Mene je večnega Boga strah. 675 . (Iz Suhorja.) Deklica mete sveti raj, Ona ga mete žalostno. Prašali so jo Marija: „Zakaj si ti, deklica, 5 Tako žalostna?" „„Kak ne bi bila žalostna! Vse duš’ce grejo v sveti raj, Moje mame videt’ ni.““ »Molči ti, molči, deklica! 10 Tvojo mamo videt bo, Kadar božja volja bo!“ Deklica mete sveti raj, Ona ga mete žalostno. Prašali so jo Marija: 15 »Zakaj si ti, deklica, Tako žalostna?" „„Kak ne bi bila žalostna! Vse duš’ce grejo v sveti raj, Samo mojega Ate ta videt ni.“ “ 20 »Molči ti, molči, deklica, Tvojega ateta videt bo, Kadar volja božja bo!“ (Tako se po vrsti vstavlja za: brata, sestro, prijatelje itd.) 674. Zapisal A. P. — Iz Slovenskega Glasnika VIII. {1862) 33. 675. Zapisal Ant. Zloga r. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. 40 626 I. Pripovedne pesmi 676, 677. Deklica treh let gre v cerkev. 676 . (Iz Gorjan v Ziljski dolini.) [Odlomek.] Dekelca stara lete tri Je že sama v cerkov tekta: Lep je krancei zelani, Ki ga Mati božja nosi, 5 Ki za nas Boga prosi. Na prag je cerkovni poklek¬ nita, Zvesto je Boga molita. Pridigarjan je poslušata, Tudi božjan prerokan. 10 Pridigarji lepo pridigaja, Prerodi prerokvaja. Lepa Ana gre na Volavlje. 677 . (Belokranjska.) Šetala se lepa Ana K Majki božji na Volavlje, Na Volavlje na proščenje. V rokah nosi dva duplera, 5 Sastanu ju dva angela: Prašaju ju dva angela: „Kamu ideš, lepa Ane?“ Govorila lepa Ana: „„Ja si idem k Majki božji 10 Na Volavlje na proščenje.““ Govorila dva angela: „Ne hodi tamu, lepa Ane! Jer su tami hudi ljudi, Hudi ljudi, bistre vode, 15 Bistre vode, hudi bregi.“ Govorila lepa Ana: „„Vera idem, dva angela! Brege ču ja prekof iti, Vodu ču ja pregaziti, 20 Ljudem ču se ukloniti, Proščenje ču zadobiti.““ Kada ona na Volavlje, Cerkva joj se odtvorila, V altar metnu dva duplera. 25 Govorila Majka božja: „Kaj češ imet, lepa Ane?“ „„Ja te prosim za proščenje, Ja si prosim dva sinova.““ Govorila joj Maria: 30 „ZBogam,zBogam,lepaAne! Proščenje si zadobila, Zadobila dva sinova!” 676. Zapisal M. Maj ar. — Iz MB. 364. Verzi 3 — 5. se v petju ponav¬ ljajo za vsakim parom. 677. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. V. 99 — 100, kjer je tiskano drugači to-le: 6 Praše — 14 ljudji. I. Pripovedne pesmi 678, 679. 627 678 . (Iz Gribelj v Belih Kranjcih.) [O d „Kamoj šečeš, lipa Jane?" „„Ja se sečem na Volavje, Na Volavje na žegnanja, Na žegnanja k Majki božji. 5 Tamo jesem zagovorna, mek.] Kad sam bila glave bolna. Tamo jeso gusti lugi, Gusti lugi, bistre vode: Zato imam bele noge, 10 Da pregazim bistre vode.““ Gizdava deklica ne more umreti. 679 . (Iz Frama.) Leži, leži poljice, Oj polje široko, Prek polja leži cesta, Oj cesta uglajena. 5 Pri cesti stoji lipica, Oj lipica zelena, Pod lipicp stoji miza, Oj miza sreberna. Pri mrzi stoji Jezus 10 S svojp ljubp materjo. Sem mi pa grg deklica, Dčklica gizdava. „Kaj bi ti rado, deklg. Oj deklg gizdavo? 15 Ali rajši hočeš zdravje Ali gizde si tem vgč?“ „„H čemu bp meni zdravje, Če gizde mi ne bo!““ Deklica domu dirja 20 V svojp s ve tip kamricp, Doma mi je ulegla V svojrj belQ posteljp. Bila mi je bolena Edno leto ino dan. 25 H njej pa pride Jezus S svoj q ljubp materjo: „ Kaj je tebi, deklg, Oj deklg gizdavo! Ali rajši hočeš zdravje, 30 Ali gizde si tem vgč?“ „„Meni je uže zadosta, Da sem bolana, Umreti nikar ng morem, No zdravja tude ni. 35 H čemu bq meni gizda, Če zdravja kar ne b q?““ Deklica sg vstane No razkuri beli peč, Gizdo je vkup pobrala 40 No v ogenj vergla vsp. 678. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rolcopisa, ki ga hranim jaz. Pesem, ki se poje med kresnimi, je objavil zapisovalec v ,~Dom in svetu “ 1888. I., str. 89., kjer stoji v v. 5. sem bila namesto jeseni, in je pesem manj po¬ polna. Zapisovalec je pristavil tam to opomnjo: „ Volavje, kapelica snežne Matere božje v župi Petrovini, district. Jaška na Hrvatskem 679. Zapisal O. Caf; pela Gertrud Pečarka. — Is C 0.11.70 — 71. 40* 628 I. Pripovedne pesmi 680, 681. Gralde ona pozabila, Hitro po nje dirjala, Pod noge jih je vergla No po njih pohodila: 45 „Le to imaš, to imaš, gizda, Le gizde mi nikoli v§č: Meni v mojem serdci Je le Jezus ušeč!“ Marija kliče ranjenega fantiča za Jezusom. 680 . (Iz Cerkna.) Solnce za goro gre, Oh to je prav žalostno. „Oh kaj b’ne blo žalostno, K moram na vojsko it!“ 5 Tički lepo pojo, Skoro bo beli dan. Kugelca prileti, Fantič pa obleži. Marija je mimo šla, 10 Fantiča klicala: „Fantič, le gori vstan, Pojdi za Jezusam!" „„Oh k6 bi šel za Jezusom, Ker sem revnga stanu ?““ 15 „Dober je revni stan, Zvolil ga Jezus sam.“ 681 . (Iz Volčan na Tolminskem.) Solnce je žalostno, Pobeč na vojsko gre. Pobeč na vojsk leži, Kugeljca v njem tiči. 5 Srejčela ga je Marija, Poklicala ga je z jemen: „Pobeč, gore ustan, Pojdi, gremo z Jezusam!" „„Jez ne grem z Jezusam, 10 Imam prerevni stan.““ „Dober je revni stan, Zvolil si ga j’ Jezus sam: Stanov je več sort, stan Nar boljši je lejdih stan!" 680. Zapisal Jan. K o košar. — Iz njegove rokopisne zbirke. 681. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz (I. 25 — 26). I. Pripovedne pesmi 682, 683, 684. 6°29 682 . (Z Gorjanskega na Krasu.) Sunce za /oru /rej, Modno je žalostno: Wse mi na wojsku /rej, Fantje jen tyd možje. 5 Pubid bolan leži, Ky/la drezanj leti: „ Pubid, n« buj sa ti!“ Rada bi w klojšter šla, Jlman pramalo let, 10 Ano men j tridesiet. Vkypla bon črn /vant, Ta je teh buozih stan. Kranclj je liep, zelen, Z/orej je pozleden. 15 Zbrala bon žienina Jezusa Kristusa. 683 . (Kranjska.) Sonce žd gori gre, Grozno je žalostno; Kaj b’ ne blo žalostno, Ker čez vojsko je šlo. 5 Fantič na straž’ stoji, Briše sozne oči: Kugijica prileti, Fant se okolj zvali! Maria memo gre, 10 Grozno je žalostna. „Fantič, li vstani gor’! Greva za Jezusam!" Čudne so reguFce Jezusa Kristusa! 15 Nagelj je lep rudeč, Ti pa nis’ moja več! 684 . (Iz Suhorja.) Sončice za goro gre, Videti je žalostno. „Kak ne b’ b’lo žalostno, Ker sem čez vojsko šlo! “ 5 Perva kugla doleti, Fantič se na stran zvernl. Marija mi mimo gre : „Stan’te se, stan’te gori, fantje, 682. Zapisal K. Štreke 1 j ;pela njegova sestra. — Iz moje zbirke; konec spada k drugi pesmi. 683. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. III. 121. 684. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. Konec je nepopoln in nejasen. 630 I. Pripovedne pesmi 68B, 686. Gremo mi za Jezusom." 10 „„Kako bi šli za Jezusom, Ki 'mamo tako reven stan ?“ “ „Če jmate glih tak reven stan, Saj ga je zvolil Jezus sam !“ Mnoge sestre, bratca ni, 15 V černem grobi mi trohni. Mnogega bratca, sestre ni, V černem grobi mi trohni. U Talija taljal je (?), Zemlja mi je vsmiljena. 20 Sončice . . . 685 . (Iz ljutomerske okolice.) Necor srečen večer, Vjutro bo lepi den. Sliša sem ptičke pet, Fante pa huškati. 5 Fantiči huškajo, Serdce je žalostno. Todsej en fantič gre, Venda na vojno gre. „Zdaj mo na vojno šli, 10 Tam mi je gvišna smert." Krugla ga doleti, Fantič na stran leži. Mimo Marija gre, Kliče ga za ime: 15 „Stani da, fantič moj Pojma za Jezošom!“ *„Kako bi gori stal, Da sem jako bolen P Marija, sladko ime, 20 Prosi Boga za me!““ 686 . (Iz ščavniške doline.) Cua sem vtička pet, Venda de skoro den. Fantič na vojsko gre, Tam pa de gvišna smrt. 5 Fantiči brizgajo, Sablice bliskajo. Krugla mi zabrni, Fantič na stran leži. 685. Zapisal Stanko Vraz. — Iz V O. XIX. i 1 , kjer je je v 1 . v. po¬ zneje pripisano. — Vraz je pesem prepisal vnovič v V O. VII. li s temi pre- membami, ne glede na naglasna znamenja: 2 Vjutro] Vujtro pa — 3 Fante pa] Fantiče — 6 Srce - 10 mi] nam — 14 za] na — 17 stao. 686. Zapisal J. Burcar. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal Mi¬ klošič. Vsaki par se v petju ponavlja. t. Pripovedne pesmi 687, 688. 631 Mimo Maria gre, „Stan’ da, moj fantič, gor, 10 Močno ga gor bidi: Hodma za Jezusom! Hodma za Jezusom, Gor pred nebeški tron!“ 687 . (Od Sv. Lenarta v Slov. Goricah.) Jaz sem čou ptička pet’, Vendar bo skoro den. Fantič na vojsko gre, Tan de na gvišna smrt. 5 Sable si brusijo, S Prajzom se skusijo. Sable bleskečejo, Fanti trepečejo. Kugla že zabrni, 10 Fantič na tleh leži. Marija pa mujmo gre, Močno ga gor bidi: „Fantič, le stani gor, Pojdi za Jezusom." 15 Fantič je gori stau, Šau je za Jezusom. Šau je za Jezusom, Šau je v nebeški tron! 688 . (Iz Gorenje vasi v poljanski dolini.) Dans je en lep večer, Jutri bo ’n zauber dan. Slišala sem tičke pet, Fante pa vriskati. 5 Fantje se zbirajo, Daleč marširajo, Dol na Francozovsko. Dol se ma skušali, Sabljiče sukali, 10 Kri pa prelivali. Kuglica prileti, Fantič pa obleži. Marija j’ pa mimo šla, Prav mil’ ga j’ pogledala: 687. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II. (tl -13), ki jo hranim jaz. 688. Zapisal Ivan Ferlan. — Iz njegove zbirke, ki jo imam od ravna¬ telja Wiesthalerja. 632 1. Pripovedne pesmi 689, 690. 15 „Fantič, le gor vstan’, Pojva za Jezusam!“ „„Kak’ bom jaz gor ustal, Ker sem v tak revnem stan!““ „ Dober je revni stan, 20 Zvolil ga j’ Jezus sam: Saj Jezus ni bil soldat, • Moral je vojsko prestat!" 689 . (Iz ribniške okolice.) Sinoči je bil lep večer, Jutri bo beli dan, Jutri bo beli dan. Slišal sem tičke pet’, 5 Fante pa vriskati. Fantje mi vriščejo, Srce je žalostno. Kugla mi prileti, Pobič pa obleži. 10 Marija pa memo gre, Milo ga gledala, Lepo ga prašala: „Pobič, kaj tukaj spiš? Ti ne boš tukaj spal, 15 Pojdi za Jezusom: Jezusa si častil, Ž njim se boš veselil, Zdaj in na vekomaj!" 690 . (Iz Nakla na Gorenjskem.) N’coj je en lep večer: Jutri bo en zavber dan, Ker soldatje se zbirajo, Daleč maširajo, 5 Daleč na laško stra.n, Šprahe jest več ne znam. Puškice pokajo, Mam’ca se jokajo. Sabeljca suče se, 10 Kri pa preliva se. Kugeljca prleti, Pub’č pa obleži. Marija je memo šla, Po imen’ ga j’ poklicala: 15 „Pub’č, le gor’ vstan’, Greva za Jezusam!" „,Jest ne morem gor’ vstat’, Ker sem reven soldat!““ 689. Zapisal A. Zobec. — Iz njegove zbirlce, ki jo imam od ravnatelja Wiesthalerja. 690. Zapisal Melhijor Mohar. — Iz rokopisa Ivana Vrhovnika (str. 34 — 35), ki ga hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 691, 692, 693. 633 691 . (Kranjska.) Necoj je svet večer, Kugla vanj perleti, Jutro svet bo dan. 10 Pubič na stran leži, Slišal sim tičke pet, Fante pa vriskati. 5 Oni naj vriščejo, Serca so žalostna. Fantič na vojsko gre, Tam je gotova smert. Memo Marije gre, Z imenam pokliče ga: „Vstani, ti joger mlad, Pojva za Jezusam: 15 Lep in lep prosti stan, Zvolil ga Jezus sam.“ 692 . Fanti žalujejo, Na vojsko pojdejo. (Iz Suhorja.) Mimo Marija gre: „ Vstani gor, pobič mlad, Gremo za Jezusom!" Kteri na vojsko gre, Tam je za gvišno smrt. 10 „„Kak grem za Jezusom, Ki imam ta reven stan!““ o Kuglja pa prileti, Pobič na stran’ leži. „Ce maš glih reven stan, Saj ti ga je dal Jezus sam! 8 693 . (S Pečin na Tolminskem.) Sonce za goro gre, Močno je žalostno. Kaj b’ ne b’lo žalostno? Vse mi na vojsko gre, 5 Fanti inoj možje. Fantič na vojsk’ leži, Kuglica v njem tiči. Marija ga j’ srečala, Z njim spregovorila: 10 „Fantič, le gore vstan’, Pojva za Jezusam! 8 „„Jaz ti ne vstanem, Ne pojdem za Jezusam, Sem prerevniga stanu. 88 15 „Srejčni je revni stan, Zvolev ga je Jezus sam: Le pojva za Jezusam!" 691. Neznanega zapisovalca. — Iz SP N K. V. 8. 692. Zapisal A. Žlogar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. 693. Zapisal J. K a f o 1. — Iz njegove zbirke, ki jo hranim jaz. 634 I. Pripovedne pesmi 694, 695, 696. 694 . (Izpod Melec.) Nco je biw ’n fin večer, Kuglca sprleti, Jutri bito ’n zorhi dan. Pobič akaw leti. Fantje že vriščejo, Deleč marširajo. 5 Zdaj se b’mo skušali, Sablce sukali. Marije ga j’ srejčela, 10 Z imenam ga j' klicala. „Pobeč ti, gare ustan, Pajd, grewa z Jezusam!" „„Jest na griem z Jezusam, K sm rhvnga stanu." “ Slišal sem tičke pet, Fante pa vriskati. Zakaj bi ne vriskali, Srca žalujejo. 5 Kuglica prileti, Fantič mrtev leži. 695 . (Iz Kanala.) Marija mimo gre: „Fantič, le gori vstan." „„Ne morem gori vstat, 10 Ker sem en bog soldat." “ „Reven soldaški stan, Zvolil ga je Jezus sam." •— Ljubca, ne žaluj več, H letu bom sukal meč! 696 . (Iz Šebreljan.) N’coj je prav lep večer, Tam se b’mo skušali, Jutri bo zavber dan, 5 Sablice sukali, Jutri bo zavber dan. Krv b’mo prelivali. 694. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jazKokošar je od iste pevke (matere Murovčeve) zapisal pesem v knjižni slo¬ venščini in nekoliko drugači: 2 zorni] zavbern — 8 akaw leti] mrtev leži — 9 ga j’ srejčela] — j mimo šla — 10 Milo pogledala — 12 z] za —• 13] Kako bom gori vstal. Na koncu sta pridejana še ta dva: Srečen je revni stan, * Zvolil ga je Jezus sam. 695. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove rokopisne zbirke. 696. Zapisal Jo s. Kocijančič. — Iz njegove zbirke II. zv., kjer je tudi melodija; prim. tudi Kuhač II. št. 516. I. Pripovedne pesmi 697, 698. 635 Slišal sem tičke pet’, Fante pa juckati, Fante pa juckati. 10 Fantič na vaht stoji, Kuglica prileti, Fantič pa obleži. Fanti že juckajo, Daleč marširajo, 15 Gor na Francozovsko. Marija je mimo šla, Mil’ ga pogledala, Mil’ ga pogledala: »Fantič, le vstani gor, *20 Pojdi le gor z menoj, Pojdi le gor z menoj! Tam se boš veselil, Jezusa boš častil, Jezusa boš častil!" 697 . (Iz ljutomerske okolice.) Nicoj mi je lep večer, Vujtro bo vesel den, Pajbiči huškajo, Srdee je žalostno. 5 Todsej en pajbič gre, Venda na vojsko gre: Zdaj do na vojno šli, Glave do ta dali. Puškice pokajo, 10 Ljubice jočejo, Sablice bliskajo, Matere vriskajo. Sablice bliskajo, Glavice sekajo; 15 Naj je le sekajo, Drugač zdaj ne b6. Skesani hudodelec. A. 698 . (Iz ljutomerske okolice.) Necoj so me vlovili Premočno me zvezali, Fare Jurja svetega, Na kola naložili. 697. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. e. 93 (199, 195). Vraz je pesem vnovič prepisal v V0. VIII. 23 s temi predrugačbami, ne glede na na¬ glasna znamenja: 2] Zutra de veseli den — 3 Pajbiči] Pajbiči mi — 4 Srce] Srce mi — 5 Todsej] Todsej pa — 7 do na vojno] bodo na vojsko — 10 jo¬ kajo — II, 13 Sabljiče — 15 nje — 16 Drugač zdaj] Drugači. Pesmi tega naslova so razen zadnje pač večinoma zvarjene iz dveh: namreč iz te zadnje vojaške in pa iz druge legendarne, katera se nam ni ohranila čista. 698. Zapisal Stanko Via z. — Iz V O. XIX. Z. 59 (165), kjer je v. 7. pozneje popravljen v: Tam pa so me z kol vzeli, v. 30. v: Frajman de me na gage dja, v. 39. v: do meso m raznosili. Tam je pristavljen tudi ta-le načrt melodije, ki pa ga je težko razbrati: 636 I. Pripovedne pesmi 698. 5 Daleč so me pelali, Dale po polji širokem; Tam so mene z kol vzeli, V temno vozo me djaii, V temno vozo me djaii, 10 V temno vozo globoko: Reš’ me Bog te nevolje No te voze globoke! Ne vidim ne mesca, zvezd, Net sonca net belga dne 1 — 15 Z temne voze so vzeli, Na kola me naložili. Oni so me pelali Do polja grifničkega. Tam so mene z kol vzeli, 20 Na stol me posadili. Tam je blo mnoštvo bistva, Ki so me prišli gledat, Ki so me prišli gledat No moje grenke smrti! 25 Vzemte si od mene peldo, Kaj te lepše vsi živeli, Kaj te lepše vsi živeli, Kak sem živea ja sromak. Mešnik od mene grehe bere, 30 Frajman pa srdito gre. Tam pa bom namflo visia, Kak po noči tak po dne! Tote lepe, bele srake Bodo moje sosede. 35 Kol me do zletavale, Moje lasi pipale! Toti črni kavrani Do mi ljubi anjgelci: Do meso m raznašali 40 Po zelenem borovji. Naj ra.znosjo, če raznosjo, Bog le duši dobro daj! Bog nam vsem skup priti daj V sveti, svetli nebeški raj! M Vraz je prepisal pesem v V O. 1. 36. Ta prepis se razlikuje od zgoranjega na¬ tiska, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 1 Nicoj so mene — 3 me] so tne — 4 kola] kola me] — 6] Daleč na pole šuroko — 7 so mene] pa so me — 10] V vozo temno, globoko — 11 Reši . . . nevole — 13, 14] Ne vidim ja belega meseca * Ne zvezd, ne sounca rumenega — 17, 18] No so mene odpelali * Daleč na pole Grivničko — 20 Na stol me] No me na stol — 21 množtvo — 22, 23] Ki so gledat me prišli, * Ki so gledat me prišli — 25 Zdaj vzemte si o. m. p. — 26, 27 lepši vsi] lepše — 28 jaz —- 30] F. pa mi šinjak tere — 34 Bodo] To dč — 35, 36] Okol mene do zletavale, * Lase mi razčesavale — 38 mi ljubi] moji lubi — 39] Meso bodo mi raznašali — 40 Po] Po lepem — 41] Naj raznašajo, če raznašajo — 42 duši dobro] dobro duši — 43 vkup — 44 w sveti, svetli] V lep presvetli. — Po tem prepisu je Vraz tiskal pesem v NPI. 80 — 81; ta natisek se razlikuje vendar, ne glede na naglasna znamenja in e pred rom, od njega v tem: 13, 14] Ne vidim sunca rumenoga, * Ne zvezd ne meseca belega. — 16 Na kola me] Ino na kola — 17, 18] Daleč so me odpelali, * Daleč na pole Grivenčko — 19 so mene] pa so me — 21 vnoštvo liistva —- 22, 23 gledat me] mene gledat — 31 Tam] Tu — 35 Okoli — 37 Ti lepi černi gavrani — 38 To do moji anjgeljci — 41 či. I. Pripovedne pesmi 699. 637 Skesani hudodelec. B. 699 . (Iz Rožja.) Ko sim per mojej mami bili, Veiku sim vesela vžiti. Sim mojo mamo zapustiti, Žleht tovarše sim dobiti. 5 Oni so zavozili me, V hreh so zapelali me. Da sim vmftru bližnjeha, Z nožam sim prebodu ha. Mene v meste vjemajo, 10 Me preterdu zvežajo, Me v Radolco pelajo. Sda murem Dominik vmret, No špotlivo smert storit! Velka je žatiost moja, 15 Še veči bode matarna. Kaj mojo mati porečo, Der zbarajo mi pošto to, Da bojo vzeli mi htiavo. Na tiaška palca mi rožtia, 20 Hvišnu so mati moja! Le preč, le preč rnatar mojo, Da c velka žatiost jim ne bo! Za spovednika sim si zbrati Fajmoštra radolščeha: 25 Da mi bo na strani stati, Lepe navče mi dajati. Mene se pa čudno zdi, Ki vidim tolku ludi. Oje, joje, ti ludi 30 So pohrebovci moji! Oje, joje, kaj bo to, Frajman mi bo vzeti htiavo! Frajman bo vzeti ojster meč, Odsekoti mi bo htiavo preč! 35 „Pohlej na vsmilana Ježuša, Ki je na križi perbit biti, 699. Zapisal M. Maj ar. — Iz V O. XIII. 56 — 58, kjer pristavlja Majar na strani 84—85 to-le opomnjo h ti, „ Obsojeni “ nazvanipesmi: „Pesem ,Nežica * 1 (glej te zbirke št. 278 ) i, Obsojeni ‘ imata jedan isti napev. — U pesni, Obsojeni‘ se pravi ,d e s n o roko', — sicer se u Koroškej le reče ,p r a v o roko'; ta beseda je bolj kranjska, tam pravijo ,desno roko'. Tudi vsa pergodba se je u Radolci (Radmannsdorf u gornjej Kranjskej) slačila. D6ro mesto dobro — drfl je toliko ko wohl.“ — Melodijo glej pri Kuhaču I. št. 222. Tekst Kuhačev je nova redakcija Majar¬ jeva, kakor sna je tudi v MR. 226 — 227. Ta zadnja se od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja, l za b, razlikuje v tem-. 1 sem . . . mamci — 2 sem — 3 Sem . . . mamco — 4 sem — 6 U — 7 Da sem vmorol — 8 sem pre- bodot — 9 ujemajo — 10 preterdo — 12 morem . . . umret — 17] Redar zba¬ rajo pošto to — 20 Hvišno — 22 Da jim. c’ velka žalost ne bo — 23 sem — 28 Ki] Ko — 29 manjka in v. 30. je z v. 27. in 28. zd/ružen v eno strofo. — 31 bo to] to bo. — Za verzom 34. pride koj strofa 22. in 23. ( vv. 45—48). — 39 Marijo devico — 43 vidila Ježiša — 50 Sodba] Pravda — 54 ste k] ste — 56 prosil. — Od tega prepisa se razlikuje natisek Kuhačev (za e piše je) v tem: 1 mojoj — 2 Velko — 7 vrnorl — 8 prebodi! — 9 vjemajo — 10 zvežejo — 12 umrjeti — 13 No . . . storiti. — V. 14. in 15. stojita po 18. — 14 Velka je] Velka — 15 materna — 16 poračo, — 22 jim c’] jim — 32 mi bo] bo mi - 35 Ježiša — 36 K’ — 38 No za nas je] Je za nas — 40 Zamle. — Scheinigg je v NPKS. 80—82 natisnil pesem v knjižni slovenščini, razen da piše: 13 Noj — 48 Umšaj. 638 I. Pripovedne pesmi 700, 701. Do najeha je slečan biu No za nas je križan biu! Pohlej Marjo devico, 40 Zemle, nebes kralico : Podaj desno mu roko, Vunšej mu srečo doro! 8 — Palca je preiiomlana, 50 Sodba črez me sklenjana. Je pod križam kiečaua, Žauostna, objokana, Ki je vidua Jezusa Na križi perbiteha! 45 Smerti se pa nič ne buj, Frajmani se v roče daj! Huavca že po tlčh leti. Se mi pravi, hovori: »Zahvalim vas, pohrebovci, Ki ste k pohrebi mi peršli! 55 Oj prosite Boha za-me, B6m tudi prosu za vas vse.“ 700 . (Iz Frama.) Sem jaz majcen fantič bil, Dosta veselja sem užil: Sem jaz pri svoji mamici bil, Sem zmirom poln veselja bil. 5 Zdaj sem se od mamice podal No hude tovarše si izbral. Tovarši sp hudi ljudje, Ker so men’ zapeljali.. Zdaj bom mogel jaz smert storiti, 10 Totp gerdljivg smert storiti. Oh Jezus no Marija ti, Moja glava po tleh derči: Oh Jezus no Marija ti, Moja glava po tleh derči. 15 Oh premisli si, človek, do¬ bro ti: Kam pa pride duša Po smerti, v pekel ali v ice, Martre sp le strašno večne. Vzemite si vsi h nauku 20 No lepše služite Bogu, Ko sem služil fantič jaz, Da sem prišel h taki smerti res. Priporočite mg vsi Bogu, Da še sg krez mojp dušp smilil bp. 701 . (Kranjska.) K’ sim per mamci pobič bil, Kadar sim od mamce bii, Sim dovolj veselja užil; Slab tovarštvo sim dobil, 700. Zapisal O. Caf. — Iz GO. 77. 147—148. 701. Zapisal M. Ravnika r-Poženča n. — Iz MP. III. 5 — 6. Prepis v MP. I. 65—66 se razlikuje od tega zapisa , ne glede na naglasna znamenja, v tem: 1 pobeč —■ 2 dovolj] velik — 16 ©dpušenja — 20] Voš’ mu srečo prav lepo — 30] več še žalost je leta — 31 sina mej sinika. — Prepis v VP. III- I. Pripovedne pesmi 702. 039 5 In tovarša svojiga Z’ nožam sim prebodel ga: Kri, življenje mi je dal In zasramno smert prestal. Spovednika sim si zbral, 10 De mi bo na strani stal, De mu bom odgernil vest, De mu bom gotovo zvest. Tak’ spov’dnik mi govori: „A1’ te kaj serce boli, Ko razžalil si Boga, 15 Odpušanja prbsi ga!“ Drugeč spovednik je djal: „Kaj se rabeljna boš bal; Desno mu podaj roko, Vosi srečo mu lepo !“ 20 Men oči zavežejo, Vun čez mesto peljejo. Na stol pisan so me djal’ Ino meni sodbo bral’: Pravda je bla sklenjena, 25 Palčica prelomana. Žalost mamco zlo obgre, Ker to slabo pošto zve, De meni za glavo gre. Še bolj žalostna je bla, 30 Vidit’ sina me svojga Na koleh visjočiga, Na koleh visjočiga. 702 . (S Kamne gorice.) Kaj vam pravim, fantje mvadi: Z nožam sem ga v srce vbodu, Varite se žleht tovaršov! Prov za smrt sem ga umoru. Od teh sem zapelan, 10 Zato bom zej moj leben dav, Da bom zej ob gvavo d’jan. To sramotno smrt prestav. 5 V smrten greh so me zapelal’, Da sem razžalu Boga, O preljuba moja mat’, Umoru svoj’ga bližnega. Kako boš ti žalvava, 24—25 se razlikuje od tega zadnjega v tem: 6 prehodil —-11 odgernil] povedal — 13] Ta spovdnik to govori — 14] Te kaj greva tvoja vest — 17] V’ drug’ spovdnik to govori — 18] Nič se rabeljna ne boj — 23, 24] Na stol pisan po- sade, * Ino mi sodbo bero — 27] Velka žalost mamo obgre. — Pesem je na¬ tisnjena prvič v SPKN. IV. 62 — 63; ta natisek se od zgoranjega razlikuje, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 6 nožem . . . prehodil — 11, 12 inu bom] mi bo — 15 Ko] ki — 17 Drugič — 22 čez] skoz’ — 26] Palica prelomljena — 32, 33 visečiga. — Vso pesem je Ravnikar že v prvem zapisu zelo prenaredil. 702. Zapisal L. Arh. — Iz v Dom in Svet‘-a 1897. I. na platnicah št. 24, kjer je pesem naslovljena „ O Dominku“ ter ji pristavljena ta-le opomba: ,, Jernej Uršič, umrl kot župnik v Kamni gorici, piše v ,Illyrisches Blatt“ 1849, št. 81, str. 222. sledeče: ,Predniki sedanjih Lipničanov (vas med Radolico in Kamno gorico) so bili podložni posestnikom gradit Wallenburg (sedaj razvalina). — Morali so tudi stražiti pri sodbah in pri zvrševanju kazni itd., kar se je zgo¬ dilo zadnji pot v drugi polovici 18. stoletja, ko so obglavili nekega laškega tihotapca Dominika. Usmrtili so ga, ker je umoril domačina Felža iz Most pri Jesenicah pri savskem mostu pod Radolico .‘ — Stara žena, ki mi je pela to pesem, mi je povedala, da je bil Dominik lep ( grozen ) mladenič, star še-le 19 let.‘ 640 I. Pripovedne pesmi 703. Ko boš zvedva pošto to, 15 Da bora mogu dat’ gvavo! O Marija, čista d’vica, Bodi moja pomočnica! O Marija gnadliva, Bod’ ti trošt moj’ga srca! 20 Cesarska pravica j’ tok spoz¬ nava, Da bo men’ uzeta gvava: Pal’ca j’ že prevomlena, Smrt m’ je napovedana! Cerkveni ropar proda Judom sv. hostijo. 703 . (Kranjska.) Jaka lovile rihte tri: Križka, goriška, smledniška. „Goriški, križki ne bežim, Smledniške se zlo bojim: 5 Imajo briča hudiga, Pisarja gerdoglediga: Brič me bo vezal preterdo, Pisar me gledal bo gerdo." Jaka komej zgovori, 10 Že križka rihta tu stoji. Jaka hitro vjamejo, Preterdo ga zvežejo. Na Križ ga k sodbi peljejo In ostro sprašujejo: 15 „Kdo je tebi ta svet dal, De si cerkev gori djal?“ „„Dala mežnarjova dekla, Ko je cerkev pometala/“ „Kaj si, Jakec, Iona dal?“ 20 „„Žegnane tri oblate Iz lep’ga tabernakeljna.““ „Oh Jaka, Jaka Curežov! Žato boš ti glavco dal, Ker s’ Judam Boga prodal." 25 V lin’ križka grafmja stoji, Še tako prav’, govori: 703. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. —Iz PP. 28 — 30. Ravnikar je prepisal pesem vnovič v VP. II. 45 — 46 s temi premembami : 4 se zlo] pa se — 7 me bo] bo me — 8 me gledal bo] bo gledal me — 9] To komaj Jakec go¬ vori — 11] Že Jakca btrž ujamejo — 12 Preterdo] Pa terdo — 13 peljajo — 14 ostro] tamkej ga — 16] De eerkov ti si gdri djal — 17] Ga dala dekla mežnarja — 18] K’ je eerkov lih pometala — 19] Kaj, Jakec, si nji Iona dal — 20] Dal ž. t. o. — 23 ti] ti zdaj — 24 s’ Judam] Judam si — 26 Še] Še li 27 O — 28 Zanj bo] Zanj — 30] Pokoro tam de bo storil — 31 Potlej] potlej pa — 32 nas . . . kožjaž] nama . . . kočjaš — 37] Gotov’ bi 6n glave ne dal. — Drugi prepis je v MP. I. 62—63 in se razlikuje od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, v tem: 8 me gledal bo] bo gledal me — 17] Mežnarja ’s Komenda dekla — 25] Križka grafna v’ lin’ stoji — 26 prav’,] zdaj — 30 tam] on — 32 nas en] nas — 33] Križki grof je djal tako — 36 b’ Jakec ne] b’ ne — 37] Glavce bi, gotov’ ne dal. — Pesem je natisnjena v SPKN- I. 98 — 99 ; ta natisek se razlikuje od našega, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, v tem: 1 lovile rihte] so lovile sodnice — 5 Imajo briča] Beriča jmajo — 8 me gledal bo] bo gledal me — 9 komaj — 14 ojstro — 15 ta svet dal] dal ta svet — 16] De cčrkev šel si ti odprčt — 17 Dala] Dala je — 18 je cerkev] cerkev je — 19 — 21] „Kako si, Jakec, jo plačal?" * „„Z žegnanim trem oblatmi * Iz lepiga tabernakelna — 24 glavico — 24 s’] si —• 25 grofinja —• 26 pravi — 27 Jaka — 28 bo škoda] škoda bode — 30 pokoro tam] tam po¬ koro on — 32 nas en] nas — 36 b’] bi. I. Pripovedne pesmi 704, 705. 641 „Oh Jakec je lepo telo, Zanj bo škoda premočno! Peljite njega notri v Rim, 30 De pokoro tam stori: Potlej bode Jakec naš Per nas en grozno lep kočjaž!“ Tako je rekel križki grof: „„Kdor za Jakca prosil bo, 35 Ta bo ž’ njim vred dal glavo. Ko b’ Jakec ne bil Boga prodal, Gotovo glavce bi ne dal!““ Obsojenec. 704 . (Iz Frama.) [Odlomek.] Da bi Juri vedel, Kaj s§ mu godilo bp, On bi si ne žvižgal ne ne pel! Jemu sq obspjene pravde tri: 5 Perva je pravda Jurjova, Da ga bpjQ v turn zidali; Druga je pravda Jurjova, Da ga bodp ob glavicQ devali; Treka je pravda Jurjova, 10 Da ga bqjp na vodi vtopili. „Jaz pa ne maram za pravde tri, Jaz bom pak kupil ofre tri: Devici Mariji lepi plaš, Svgtemu Florjanu kelih zlat, 15 Svgtemu Mihelu zvon, Da ga bpmo culi vsaki na svoj dom.“ Ulovljena mladenič in dekle. 705 . (Z vzhodnega Štajerja.) Kaj pa se je zgodilo Vu vrhi Slamnjaskem ? Tam so pajba vlovili Vsi pajbje podgranski. 5 Oni njega gnali So k župani podgranjskem; Tam so vkupa zrekli No še po — njo tekli. Njega so v klado djali, 10 V to klado globoko, Njo pa so na lanc djali, K skednji njo prklenoli. Tam sta onedva bila Do dneva belega, 15 Te pa so njedva gnali V Pranek ti beli grad. 704. Zapisal O. Caf. — Iz C O. U. 119—120 705. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. O. 100 (48). 41 642 I. Pripovedne pesmi 706, 707. Njega so v vozo djali, U vozo globoko, Njo pa so v turen vrgli, 20 U turen visoki. „To zdaj tebi bodi, Oj ti Mihalek mlad, Da si v sramoto spravil Nas pajbe slamničke/ Žalostna usoda treh sinov. 706 . (Iz ribniške okolice na Kranjskem.) Enkrat je en starček bil, Sinke tri je gor zredil, Da bi mu kdaj k pomoči bli. Starji sin je bil soldat, 5 Šestnajst let je bil soldat, Sedemnajsto je moral umret’. Ta srednji sin je bil študent, Je študiral sedem let, 10 To osmo leto je moral umret’. Ta mlajši sin je bil bolan, Je ležal v postlji leten dan, Da si je prosil smrti sam. 707 . (Iz Adlešičev.) Moj očka imajo sinke tri, Da bi jim kaj pomagali U ti veliki starosti. Ta prvi sin je bil študent, 5 Je študiral osem let, Je študiral osem let, Deveto leto moral umret. Ta drugi sin je bil soldat, Je ekserciral dvanajst let, 10 Je ekserciral dvanajst let, Trinajsto leto moral umret Ta tretji sin je bil bolan, Je bil bolan je leto, dan, On prosil si je smrti sam. 15 Po dnev’ je klical Jezusa, Po noč’ pa svefga Jožefa: „Jožef, Jožef, Jožef moj! Uselej mi na strani stoj!“ 706. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga imam od rav¬ natelja Wiesthalerja. — Pesmi tega naslova se mi zde zelo sumljive-, najbrž jim je oča kak „šmarniški šomošter“. 707. Zapisal Iv. Šaš el j. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz- I. Pripovedne pesmi 708, 709. 643 708 . (Iz Št. Jurija na južni železnici.) Oče je imel sine tri, De b mu kaj pomagali, De b mu kaj pomagali V jegovi sivi starosti. 5 Prvi sin je bil soldat, Je sekciral štirnajst let, Je sekciral štirnajst let., V petnajstem let je mogo vmret. Drugi sin je bil študent, 10 Je študiro sedem let, Je študiro sedem let, V osmem let je mogo vmret. Treki sin je bil bolan, On je ležo noč in dan, 15 On je ležo noč in dan, Smrti si je sprosil sam. Oče gre na božji pot, Na božji pot gor k Svetem križ. Tam je vido Jezusa, 20 Na sred oltarja križan’ga. Jezus je smilenga srca, Kar ga prosiš, vse ti da: Mu vzel je dušo in telo, Po smrti ga sprejel v nebo. 709 . (Iz Frama.) Oča sp imeli sinke tri, Oča sp zredili sinke tri, De bi jim kaj k’ pomoči bli, Jim nič nesp k pomoči bli. 5 Ti starši sin je bil soldat, Na vojski je bil šestnajnst let, Na vojski je bil šestnajnst let, To šestnajnsto leto je mogel umreti. Ti sredmi sin je bil študent, 10 On je študiral sedem let, On je študiral sedem let, To sedmo leto je mogel umreti. Ti mlajši sin je bil doma, Bolan leto ino dan, 15 Bolan leto ino dan, De si je smerti prosil sam. Smert mu je poslal vččni Bog, De ga je rešil vseh nadlog; Smert mu je poslal večni Bog, 20 De ga je rešil vseh nadlog. 708. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njene rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. 709. Zapisal O. Caf l. 1841.; pel Blaž Bedenek. — Iz GO. I. 57 — 58. 41* 644 I. Pripovedne pesmi 710, 711. 710 . (Iz Frama.) Jaz vam čem kaj povedati Od enega očeta starega, Kir si je izredil sine tri, Da bi njemu kaj k pomoči bli. 5 Ta pervi sin je bil soldat, Je bil na vojski petnajst let, Je bil na vojski petnajst let, V šestnajstem pa je mogel vmret. Ta sredmi sin je bil študent, 10 Se je študiral sedem let, Se je študiral sedem let, V osmem pa je mogel vmret. Ta mlajši sin je bil doma, Je bil bolan leto in dan, 15 Je bil bolan leto in dan, Da si je prosil smrti sam. Uslišal ga je večni Bog, Poslal mu je to grenko smrt, Poslal mu je to grenko smrt, 20 Rešla ga je iz vseh nadlog. Draži je brat od ljubega. 711 . (Iz Frama.) Micka je prala srajci dve Na sivem morju na brodi. Prijezdila sta vojaka dva, Pa ravno lepa obadva, 5 Ko bi si vlastna brata bila. Brat je imel konjička plavega, Ko je serdca pravega; Ljubi je imel konjička sivega, Ko je bil serdca lažnivega. 10 Onidva sta jp uprašala: „Kakove srajce si peres tl?“ „„Edna je mojega ljubega, Druga je mojega brateča. 11 “ Onidva sta jp uprašala: 15 „Kam sta pa onidva šla?“ „„Onidva pa sta na vojskp šla.““ Onidva sta jp uprašala: „Pri kterem regimentu sta?“ „„ Onidva sta pri konjeni- kah.““ 20 Onidva sta jp uprašala: „Kakove konjičke imata?" „„Ljubj ima konjička sivega, Ko je serdca ležnjivega; Bratec ima konjička plavega, 25 Ko je serdca pravega. ““ Onidva sta jp uprašala: „Kako dolgo je, da sta na vojskp šla?“ „„Minolo je uže štirnajst let, Kaj sta onidva na vojskQ šla.““ 30 Onidva sta jo uprašala: „Keterega rajši tl izgubiš? 710. Zapisal O. Caf 1 1855. — Iz GO. IV. 9. 711. Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 91—92. I. Pripovedne pesmi 712, 713. 645 Ali rajši izgubiš ljubega Ali svojega brateča?" „„Jaz rajši izgubim ljubega 35 Ko pak svojega brateča: Ge ljubega izgubim, Še drugega dobim; Če brata izgubim, Nikol nijednega vgč ne do¬ bim." 40 Potggn^l ljubi svetel meč, Odsekal je Micki glavQ preč. To naj bQ vsaki h nauku, Ktera neima samo ednega: Boljše da nikol nijednega! 712 . (Iz Hamra pri Moiisbergii.) Po cesti gresta fanta dva, Si žvižgata in pojeta. Oba sta vrla in mlada, Kakor bi si brata bla. 5 Dekle pere srajce dve Na sivem morju na brodeh: Prvo pere brateči, Drugo pere ljubčeki. »Dekle, keriga rajši 'maš, 10 Alj brateča alj ljubčeka?" — „„Če jaz brateča zgubim, Nikolj več druz’ga ne dobim; Ge pa ljubčeka zgubim, Si hitro druziga dobim."“ 15 Fant potegne ojster meč, Odseka ljub’ci glavco preč. Glavca po morji plavala, Nazaj se je 'zgovarjala: „Še kod boš hodil ti po svet’, 20 Se mora travca posušit!" To pa naj bo vam v izgled, Kak morte vi na svet živet’: Moreš ljubit’ eniga, Najboljše pa nobeniga! 713 . (0(1 Sv. Eme pri Sotli.) Dečla pere srajci dve Na sivem morju na prode. Mimo gresta fanta dva, In obadva sta všikana. 5 Fant popraša deklico: „Komu peres srajci dve?" „„Eno perem bratecu, Drugo mojem’ ljubčeku."" Fant popraša deklico: 10 „Oj kterega ti rajši maš?“ „„Jaz mam raji brateča, Kakor svojga ljubčeka: 712. Zapisal Rok Drofenik; povedala Terezija Gorišek. — Iz njego¬ vega rokopisa, ki ga hranim jaz. 713. Zapisal Anton Kovačič. — Iz njegove rokopisne zbirke. 646 I. Pripovedne pesmi 714. Če jaz brateča zgubim, Fant potegne oster meč, Potlej druzga ne dobim; Odseka Jjubci glavo preč. 15 Če pa ljubčeka zgubim, Glavca po morju plavala, Pa lahko druzega dobim .”“ 20 Nazaj je odgovarjala: „Lump si bil in lump še boš, Dokler po svetu hodil boš!“ 714 . (Iz Predvora.) a. Redakcija 1. Pod Prajsam pa ni britofa, Pod Prajsam pa ni drujiga, Kakor zelena gmajnica. Po nji pa teče Drajbica, 5 Na nji pa pere deklica, Pa pere srajce šljarove. Popotnika mim prideta, Sta davno že spopotvala, Komaj letos nazaj prišla. 10 Popotnika tak govor’ta: „Kaj pa ti peres, deklica?” „„Jaz perem srajce šljarove: Je prva moj’ga ljubiga, In druga je pa bratova: 15 Kar mi je bil na vojsko vzet, Je že minulo sedem let.““ „Na vojski pa je bil ubit, Na gmajni bil je zakopan, Zelen kolter bil čez-nj djan. — 20 Koga pa b’ ti delj žalvala, Al brata, al pa ljubiga?” „„Ljub’ga nič delj, k’ do drujiga, Brata, dokler bi živa b’la.““ Potegnil z nožnic ojster meč, 25 Je hotel dečli glav’co preč: „Nikar, nikar, tovareš ti, Dekle resnico govori: Ljub’ga zgubi, druj’ga dobi, Brata zgubi, ga nikol več ni!“ b. Redakcija II. Poli Prajsam pa ni britofa, Poh Prajsam pa ni drujiga, Kokr zelena gmajmca. Po nji pa teče Drajbica, 5 Na nji pa pere deklica, Pere pa srajce šljarove. Dva vandrovca meni prideta, Davni sta že izvandrovva, Komej letos nazaj pršvva. 10 Vandrovca tako govor’ta: „Kaj pa ti pereš, deklica?” „„Jest perem srajce šljarove, Ena je moj’ga ljubiga, Ta druga je pa bratova. ““ 15 „Na gmajmci je bratec vjet, Minuvvi je že sedim let, Na gmajmci je pokopan, En zelen kovvtr čez-mj djan.— 714. Zapisal M. Valj a v e c. — Redakcija I. je vzeta iz Valjavčevega roko¬ pisa, ki ga je hranil Miklošič; redakcijo II., tiskano pod h, je objavil Valjavec sam v Kresu IV. 179. I. Pripovedne pesmi 715, 716. 647 KogA pa b ! ti dilj žaw’vowa, Potegnu j’ z nožmc vojstr 20 Al brata al pa ljubega ?“ meč, „ n Ljub’ga nič dmlj k’ do dru- Votu je dečli gwav’co preč. jiga, 25 »Nikar, nikar, tovariš ti, Brasca, dokler bi živa b’wa.“" Dikle rsnico govari: Ljub’ga zgibi, druj’ga dobi, Brasca zgibi, nič več ga ni!“ Ljubi odseče nezvesti ljubici roko. 715 . (Iz okolice škocijanske na Dolenjskem.) »Kaj ljub moj šocelj dela, Ki ga tako dolgo nij ? Ali drugo ljubco zbera, Ali pa mrtov leži? 5 On tri pištolce faše, K’ se bo na pot podal. Prvo pištolco bo spustil, K’ se bo na pot podal; Drugo pa bo spustil, 10 Sred’ ravnega polja; Tretjo pa bo spustil, Pred svitlo kamrico." „„Ljubca, odpiraj vrata Še nocoj, pa nikdar več!"“ 15 Ljubca podala belo roko, On pa jo odreže preč: i -Mene_nfi J)og več gol ta. lAt Druzih nilrr|f»r vp č_L g 'ML _ 716 . (Iz Frama.) Štirje mi gpdci gcjdejg Po placu mi gQr, po gori pa dol: Mhe, mhe, mhe ja, kaj pa mi da; Štirje mi ggdci gpdejg! 5 „Holaj, holaj, Micika, Odo je nocoj pri tebi spal? Mhe, mhe, mhe ja, kaj pa mi da, Gdo je nocoj pri tebi spal?" 715. Zapisal A. Zorec. —Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hrani Matica. 716. Zapisal O. Caf; pela Mar. Bgbnica. — Iz C0.III.39 — 40. 648 I. Pripovedne pesmi 717. „„Pri meni je spala mati moja, 10 Mhe, mhe, mhe ja, kaj pa mi da, Pri meni je spala mati moja.““ „Lažeš mi, lažeš, kurvina ei, Pri tebi koj en drugi huncfot leži, Mbe, mhe, mhe ja, kaj pa mi da, 15 Pri tebi koj en drugi huncfot leži. Na klcjpci visijp pištolice tri, Na mizi leži lep praman klobuk, Na postelji leži lep mladi gospod, Mhe, mhe, mhe ja, kaj pa mi da, 20 Na postelji leži lep mladi gospod. — Podaj mi, Micka, belQ rtjkp, Da bQm jaz slovo od tebe vzgl.“ Podala mu je svojtj belp rpkp, Potegnol je on svoj svetli meč, 25 Mhe, mhe, mhe, ja kaj pa mi da, Potegnpl je on svoj svčtli meč, Vergel je Micki rpkp proč. To bpdi vsaki k nauku, Ktera le ima po dva, po tri: 30 Ne sme vgč ko ednega In le zarečenega, Ali pa nikol nijednega! 717 . (Iz ljutomerske okolice.) „Jaz čua sem žalosten glas. Od svoje ljube strelanje, Oj strelanje no bobnjanje, Oj bobnjanje no igranje. 5 Sem si obsedla konjiča, Tak črnega kak žužovka, Tak gladkega kak ribica, Tak fletnega kak vtičica. 717. Zapisal Stanko Vraz. — IzVO. XIX. e, f, 98 (200, 204), kjer je pripisan ta-le načrt melodije: LU LU sl Vraz je prepisal pesem v VO. VI. 60 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 1 Jaz čuci sem] Čua sem — 5 Sem] Jaz sem — 8 tletnega] I. Pripovedne pesmi 718. 649 Jaz sem si vzea par pištol, 10 No si pripasa sablico, No sem prijaha k ljubici Pred kamrico, pod oknece. „Odpri mi, ljuba, kamrico, Naj k tebi ležem si nocoj!“ 15 „„Ja ti ne odprem kamrice, Pri meni leži bratec moj!““ „To pa je ne bratec tvoj; Prek te drži belo roko, Na prsiLpa ma prstan zlat, 20 Kaj po vsoj kamrici je blesk; Na zglavniki pernat klobuk, Na klini vidim puškico, • Na mizi vidim suknjico, No poleg svetlo sablico! — 25 Daj da m’, ljuba, belo roko, Naj vzemem od tebe slovo!" Ljuba poda belo rdko, Ljub pa joj jo odseka proč: „To pa naj bo vsakšoj takšoj, 30 Ki si bila mi, ljuba, ti, Zakaj si ljubla bratca dva: Ljub’ enga al nobenega!" Mačkinj rabelj. 718 . (Iz ljutomerske okolice.) Jaz pa sem čua žalosten glas: Od svoje ljube igranje, Oj igranje no strelanje, Oj strelanje no bobnanje. .5 Jaz sem obsedla konjiča, Tak černega ka žužovka, Tak gladkega kak ribica, Tak hitrega kak vtičica. Jaz sem si vzea en par pištol, 10 No sem pripasa sabljico, No sem prihaja k ljubici Pod kamrico, pod oknece. „Odpri mi, ljuba, kamrico, Naj k tebi ležem si nocoj! “ 15 „„Jaz ti ne odprem kamrice, Pri meni leži bratec moj."" To pa mi ne je bratec tvoj, Prek tebe derži belo roko, Na roki pa ma prstan zlat, 20 Da po vsoj kamri ga vidim sjat. Na zglavniki pa pernat klo¬ buk, Na klini vidim puškico, hitrega — Jaz sem si vzea] Vzea sem si en — 10] Pripasa svetlo sabljieo — 11 No sem prijaha — 17 je ne] mi ne je — 18 tebe — 20 Kaj se po vsoj kamrici sija — 24 sabljico — 25 mi — 28] Ljubi njo odseka s sabljicoj — 29 vsakšnoj takšnoj — 30 ki si bila mi] kak si mi bila — 31 ljubila — 32] Ljubi enega ali nibenega. — Po tem prepisu je Vraz tiskal pesem v NPI. 119 — 120, vendar, ne glede na naglasna znamenja, na 6 pred r om, na tl za u, s temi predrugačbami: 2 ltibe — 10 Perpasa — 13, 25, 30 liiba — 16 leži] je — 18 belo] pravo — 20] Ka se sija po vsoj kamrici — 27 Liiba — 28 Ljubi njo] Liibi jo — 29 pa naj bo] naj bode — 31 liibila — 32] Liibi enega al pa nibenega. 718. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. y. 74. Ta zapis se v prvem delu skoraj popolnoma strinja s prejšnjo pesmijo. 650 I. Pripovedne pesmi 719. Na mizi vidim suknjico No poleg svetlo sablico. 25 Daj da mi, ljuba, belo roko, Naj vzamem od tebe slovo !“ — Ljuba pa zgrabi mačkico No jemu poda tačico. Ljubi pa potegne svetli meč 30 No mački odseka tačico preč: • „To zdaj ti bodi, ljubica, Da ljubiš si po bratca dva. „Kod koder boš ti hodila, Brez roke boš ti hodila!" 35 „„Kod koder pa ti hodia boš, Povsod mačkinji frajman boš.““ 719 . (Štajerska.) „Odpri, ljuba, kamro gor, Naj jaz idem k tebi spat." „„Jaz ne odprem, net ne smem, Pri men’ lež’jo oča moj!““ 5 „Lažeš, lažeš, ljubica, Pri tebi spi bratec moj: Na zglavniki črn klobuk, Na mizi svetla sablica. Na zglavniki črn klobuk, 10 Njedva spita lepo skup. „Ljubca, daj še mi roko, Ka bom od tebe vzea slovo!' 15 Ljuba zgrabla mačkico, Mu podala tačico. On vzea svetlo sablico, Njoj odseka tačico. „To ti bodi, ljuba ma, 20 Zakaj ljubiš bratca dva: Kod boš kodi hodila, Brez roke boš hodila." „„Kod pa hoda, ljubi, boš, Vsikdar frajman mačkin boš." “ 719 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. J. 16 (69), kjer je pozneje po¬ pravljeno: 1 kamro gor] kamrico — 14 ka bom] kam — 24 mačkinji. — Za verzom 11. in 12. je prostor prazen. Pripisan je ta-le načrt melodije (zelo za¬ mazan) : Morda morata zadnja dva takta stati precej za drugim taktom, kjer stoji v rokopisu neka črta. L Pripovedne pesmi 720, 721. 651 720 . (Iz Frama.) Veseli bole, fanti vi, Ki štirje k eni hodite, Dirajdi, rajdi, rajlale, Dirajdi, rajlilaj! 5 Ki mate škornce biksane, Dekleta k sebi stiskate! „Odpri mi, Micka, kamrico, Vsej veš mojo navadico!" „„Jaz ti ne odprem kamrice, 10 Pri men ležijo mamica."“ „Pri teb ležijo mamica, Ki dolge hlačice imajo! Ce ne odpreš kamrico, Podaj mi vunsem rokico." 15 Micka prijela mačkico, Podala mu je tačico. Fantič potegne vun svoj meč, Odseka mački tačico. „Še kder pa koli hodil boš, 20 Mačkinj frajman boš!" 721 . (Gorenjska.) Na trati pa fantje stoje, Pa stopil je Anzelj med nje. Zdaj pa mi oni zrok drže: »Zdaj pa le pojd’, kamor kdo ve: 5 Jaz pojdem k svoji ljubici, Drug pa le pojd’, kamor kdo ve!" Prišel je tje pod okence, Potrkal je na polkence: „Oj tiho bodi, ljubi moj, 10 Pri men’ so moja mat’ nocoj." „„So čudne take matere, K’ imajo lasce skravžane! Cez postijo leži višnjev plajš, Pod plajšem je pa moj to- varš; 15 Na rožancu visi slamniček, Na njem pa višnjev pan- teljček; Pod posteljco so škornice, Do vrha so otepene. — Ljubca, podaj mi še roko, 20 Da vzameva midva slovo!" Ujela črno mačico, Podala mu je tačico. „Gigu, cigu, roka preč, Ne boš begala fantov več: 25 Enim več k’ seb’ odperala, Druge pod oknom begala !“ Tam pa stoji mi lipica, Pod lipico fantje stoje, Pa stopil je ta mlaj’ med nje. 720. Zapisal O. Caf . — Iz GO. IV. 32. 721. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo je hranil Miklošič. 652 I. Pripovedne pesmi 722, 723, 30 Pod lipico se zavrti, Da b’ nosil krščeno pero, Pa lipci vršič odleti: Da lipa rase brez vrha, „Ni tacga b’Io, pa ga ne bo, 35 Pa ljuba ljubi brez roka! 11 „ B Men’š, da s’ odrezal ljubi roko preč, Pa s’ komaj mačci taco preč! 11 “ 722 . (Gorenjska.) Prišel je pod okno ispino, Ljubico je klical žalostno: „ Ljubica, odpri mi oknice, Ge ne oknice, saj polknice/ 5 „„Tiho, tiho bodi, ljubi ti, Ker pri meni moja mati spi.““ „ Čudne oj so take matere, K’ imajo lase razkuštrane; Gor čez noge leži višnjev plajš, 10 Pri tebi leži pa moj pajdaš; Not pod postljico so škornice, Gor do vrha so otepene; Na rožancu visi slamniček, Pa na njem je višnjev pan- geljček. — 15 Ljubica podaj belo roko, Da še vzamem od tebe slovo ! “ Dekle vjelo mu je mačico, Vun podalo mu je tačico. Je izderel z nožnic ojster meč, 20 Vrgel mačici je taco preč. Še jo je za klobuk vtaknil, Gor in doli po vasi je šel. Na sred vasi lipica stoji, Se pod lipico mi zavrti: 25 „Taciga ni b’lo pa ga ne bo, De bi nosil kršeno pero. Lipica mi rase brezvrha, Ljubica mi rase brezroka!" Menil, de ima roko ljubčino, 30 Pa je imel le taco mačkino. Ljubi odseče ljubi roko, ker seje zaročila Mariji. 723 . (Iz ljutomerske okolice.) Stoji mi stoji poljece, Na polji stoji lipica, Prelepo polje široko. Prelepa lipca zelena. 722. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo je hranil Miklošič. 723. Zapisal Stanko Vraz, — Iz V O. XIX. e. 79 (185, 181), kjer je pripisan ta-le načrt melodije: I. Pripovedne pesmi 724. 653 5 Pod lipoj stoji jezera, Oj jezera pregloboka, V jezeri se kople deklica, Prelepa mlada Aneika. Mimo je vlegla stezica, 10 Steza prelepo vglajena. Po stezi šeče se pajbič, Prelep pajbič—Mihalek mlad. „Kopli se, kopli, Ančika, Sam’ ne zakopli života!" — 15 „„Pa kak bi ga zakopala, Ki teb sem ga obečala: Tebi sem ga obečala, Mariji pa sem ga dala!““ * Podaj mi, Ančka, belo roko, 20 Naj vzemem od tebe slovo!" Mihalek potegne svetli meč, Ančki odseka roko proč. Mihalek obriše svetli meč: „Ti pa ne boš ma ljuba več!“ Kaznovani mlinar zapeljivec. 724 . (Iz Cerovca.) Vanek krmi konjiča, Lepga konja črnega; Zajahava bode ga Pod Mickino oknice. 5 „Dobro jutro, Micika! Al si domaj ali ne? Če si, Micika, domaj, Razprega bom konjiča. Ge pa Micke ni doma, 10 Podbistra bom konjiča." „„Nega Micke ne doma, Veer’ odišla v beli mlin.““ Vraz je prepisal pesem v VO. I. 35, Icateri prepis se razlikuje od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 4 lipa — 6] Lepa jezera globoka — 7 koplje — 8 Anjčika — 10] Prelepa stezica vglajena — 11] Po stezi se šeče pajbič lep, — 12] Pajbič lep, M. m. — 13] Oj koplji se, koplji, Anjčika — 14 Samo . . . zakoplji — 15 ga] ga ja — 16 tebi — 17 Tebi] — Ki tebi — 18 dala] zaročila — 19 Anjčika — 20 Naj] Naj si — 22 Anjčiki — 24 ma] meni. — Pesem je tiskal Vraz v NPI. 77• — 78 po tem drugem prepisu, toda s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: 1 polece — 2 pole šuroko — 3 poli — 7] V jezeri se kople Anjčika — 8 Anjčika] deklica — 13 kopli se, kopli — 14 zakopli — 15 ga ja] ga — 18 pa sem] pa — 19 Anj¬ čika] ltlba —• 20] Da od tebe vzemem slovo — 24] Zdaj pa ne boš moja liiba več. — Drugi Vrazov prepis v VO. XIX. y. 68 se razlikuje od našega na¬ tiska, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 4 lipa — 6] Prelepa, čista, glo¬ boka — 7] V jezeri koplje deklica — 8 Anjčika — 10] Na ravno lepo vglajena — 12] Prelepi mladi Ivanič — 13] Le koplji se le, Anjčika —- 14] Al ne za¬ koplji ž. — 16 tebi — 18 Podaj ml, Ančka] Daj, Anjčika — 21 Mihalek] Ivanič — 23 Mihalek obriše] Ivanič si briše — 24] Zdaj ne boš moja ljuba več. 724 . Zapisal Stanko Vraz (28. septembra 1834.1.). — Iz VO. XIX. A. 9. S prva je pisan pred zlogotvornim r om e, pozneje pa je povsod prečrtan: zadnja strofa je pozneje pripisana. Tudi 3. verz je pozneje s svinčnikom po¬ pravljen tako: On pa bode ga zaderja. Pristavljen je tam ta načrt melodije: 654 I. Pripovedne pesmi 725. Vanč podbistra konjiča, Lepga konja črnega, 15 Lepga konja črnega, No je jaha v beli mlin. „ Čakaj, čakaj, mlinar mlad, Boš ti mene spozna rad: Kak se ljubjo ljubice Al te, k so zaročene." „Dobro jutro, mlinar mlad! 25 Al ti spiš al gor glediš ?“ „ „Ja ne spim, net gor gledim, 20 VMicknih krilali glavo držim.““ Smekne z sedla pištolico, No spraži jo koz okneco; Mlinara vgodi sred glave, Ljubico pa v njeno serdce. Nezvestoba ljube ne da mrtvecu pokoja. 725 . (Iz Ziljske doline.) a. Redakcija I. „Štimica vpije, štimica gre, To je lih taka štimica, Kakor mojga pubiča, Mojga pubiča pervega!" „„Koj bi me,dečla, ne poznala- 10 K’ sen bil pervi pubič tvoj!““ „Kako bi to vmiglah blo, Da bi ti moj pubič bil? 5 „„Odpri, dečla, kamerco, K’ je že minilo seden ljet, Kakor je bla navada tva.““ Seden ljet, osmega pol, „Koj ti bon odpirala, 15 K’ je moj pubič pokopan, Ko te dečla ne poznani!" Noter v černo zemlo djan!“ • ' U- • • A-*. =fcj= 4 = * * Pesem je tiskal Vraz v NPI. 56—57 z nastopnimi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja in 6 pred rom: 1 krmi] jase — 2, 14, 15 Lepega — 3, 4] On pa ga zajahava bo * Pod Micikine okneca — 5, 17 utro — 7 si] si ti — 8 bom] bom ja — 9 ni] ne — 11 Micke] ne Micike — 12 Včer’] Včera je — 13 Vanč] Vanč je — 10 jaha] odjaha — 18 glediš] bidiš — 19] Jaz ne spim, neti ne bidim — 20 V Micknih] Al Miciki v — 23 liibijo liibice — 24 te, k] tiste, ki. — Verzov 25. — 28. manjka. 725. Zapisal M. Maj ar. — Redakcija I. je vzeta iz Kuhačeve zbirke II. štev. 506. Isto pesem je zapisal M. Majar že v VO. XIII. 13, toda tam je zelo drugačna, kakor kaže redakcija II. pod b. V opomnjah na strani 78, 79 VO. Xlil. pravi: .Mene se zdi, da pesen Nezvesta ljubica: , Štimica vpije, štimica gre, ni cela. Po napevi soditi se tako-le začne: ,Beua Silana je mi padua * Na zelene travniče, * Pomoriila je vse rožice, * Vse prežuahtne rožice. * Mene I. Pripovedne pesmi 726. 655 „„Le povohej mojo roko, Kako po zemli mi diši: Kako bi ne dišala, 20 K’ je seden Ijet v grobi ležala: Je seden ljet v grobi ležala, Seden ljet, osmega pol: Koj si mi oblubila, Da ne boš drujga lubila; 25 Sdej pa vendar drujga ’maš, Mene nič več ne poznaš; Jes sen oblubol te vzeti, Te nisen vzel, sen prej vmerl. Zato me zemla neče 'meti, 30 Me črviči nečjo snesti, Zato sen moral sdej vstati, Pa s tebo se zglihati.““ Ne oblubujte, pubči, dečlan Ne po noči, ne po dni; 35 Ne oblubujte, dečle, puban Ne po noči, ne po dni. b. Redakcija II. „Štimca vpije, štimca gre, Je lih taka štimica, Kakor mojga pubiča, Mojga pubča pervega. — „„Le povohej roko, kak diši! 10 Uehke roka zuo diši, Ki dloge v persti že leži, Oj dro seden let in pu: 5 Kak bi ti moj pubič biti, K je miniuo že seden let, K je moj pubič pokopan, Noter v černo zemlo djan?“ Kaj si mi oblubiua, Da neboš drujga lubiua, 15 Sdej pa vender drujga maš, Mene neč več ne poznaš!““ Iz groba rastoči cvetlici se združita. A. 726 . (Iz Zaholmca v Ziljski dolini.) Pubič mi je k Urši hodil 5 Der je to nja oča zvedet, Četah seden okroglah let. Pubiča je v šoto djat. Nišči drujah ni to vedet, Pubič se je učot brati, Kakor pubič in Uršiča. Brati in študirati. kne za rožice, * Da je lih siiana vzeua je, * Mene j’ le za pubiča, * Ki je — zapustu me/ Tukaj se mi zdi, da nekaj manjka, potle pride po mojim mnenji: Štimica vpije, štimica gre.“ Naslanjaje se na to Majarjevo opomnjo, je spojil Vraz v svojem prepisu ( VO. XV. 59) obe navedeni pesmi v eno; toda napev še ne dokazuje, da spadata vkupe, ker ni med njima nobene notranje zveze. Prepis Vrazov se razen ortografičnih malenkosti in besedice Koj v v. 13 strinja z na¬ posled omenjenim zapisom Majarjevim. Kakor kaže redakcija I., je dobil Majar pozneje popolnejši zapis, katerega sem ravno zavoljo popolnosti del na prvo mesto. 726. Zapisal M. M a j ar (?). — Vzeta iz njegovega rokopisa MR. 174—175. V strofah z dvema verzoma se v petju tretji ponavlja. 656 I. Pripovedne pesmi 727. Šitro je pubič doštudirat 10 In je novo meso bral. Der je pervobart zgonito, Urša je že vstajala; Der je drugobart zgonito, Se je v cerkov napravlata; 15 Der je trečobart zgonito, Urša je že v cerkve bta. Der k ottarji je perstopot, Uršiči je siabo bto. Der pubič bukvi je perdjot, 20 Uršiča je omedlevata. Ko je pubič Rčšnje teto kazot, Uršiča je mertva bta. Ko je pubič žegne dajot, Uršiči pa najprej dat. 25 Koj mi sdej še pubič pravi: „„Ti si vmerla za mvo volj, Jes vmerjan za tvojo volj.““ Kumej pubič to zgovori, Pubič že mertov na tleh leži. 30 Pubiča so pokopali Cerkvi v lepo sončno stran. Uršico so pokopali Cerkvi v lepo sčnčno stran. Iz njega groba mi je zrasta 35 Lepa černeva gartroža; Iz nje groba je pa zrasta Lepa beta lilija. Tako sta visoko zrasle, Nad cerkovjo sta se sklenile 40 Verh turna visočega: Verh turna sta se sklenile, Lih kakor bi vse jena bta. Tuka vidite sdej vsi ludi, Da sta si od Boga všafana, 45 Od hudah ludi razšajdana. 727 . (Iz ljutomerske okolice.) Novi mešnik pismo pošle Svojoj staroj materi, Novi mešnik pošle pismo, Kaj bo novo meso bra. 5 Micika je tak velela, Kaj bo k’ novoj meši šla: Tenko janko bo s’ oblekla, Da bo k’ novoj meši šla. „ Tenko janko bi s’ oblekla, 10 Da bi k’ novoj meši šla, Vsi ljudje bi tak veleli: Micika je žalostna. 727 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. IV. Verzi 21 — 28 so pozneje z drugačno tinto pripisani; pri verzu 39. stoji varijanta: So skočili k njemu možje. Sicer je s svinčnikom pripisal Vraz te-le popravke ali predrugačbe: 7] V skrinjo pisano gledala — 9, 17 s’ je] je — 36 s’ njoj nakloni] se njoj skloni — 38 tam on] pa on —• 40 tam leži] obleži — 41] Njega pa so pokopali — 43] Kraj cerkve so njo kopali — 45 zrasla] je zrasla — 51 ljubo — 56 Jel] Jel je. Drugi popravki s svinčnikom, se ne dado razbrati. I. Pripovedne pesmi 728. 657 Novo sukno bi s’ oblekla, I)a bi k’ novoj meši šla, 15 Vsi ljudje bi tak veleli: Micika je gizdava." Tenko janko s’ je oblekla, Da je k’ novoj meši šla, Vsi ljudje so tak veleli: 20 „Micika je žalostna." Micka sveto pismo vzela Ino sveti roženkranc, Ino šla vu sveto cerkvo, V sveto cerkvo pred oltar. 25 Tam le Ijepo dol kneknula No molila Jezuša, Tam je Ijepo dol kneknula No molila Jezuša. Novi mešnik mešo bere, 30 Micika je žalostna, Novi mešnik pozdigavle, Micika omedleva. Novi mašnik mešo zbere, Micka mertva že leži, 35 Novi mešnik gre po cerkvi, Milostno s’ njoj nakloni. Pride na cerkvene vrata, Včasi tam on omedli, Stopili so k njemu ljudje, 40 Al že mertev tam leži. Ga kraj cerkve pokopali Proti sončnem izhodi, Njo kraj cerkve pokopali Proti sončnem zahodi. 45 Z njegovega groba zrasla Ljepa rdeča gartroža, Z njenega pa groba zrasla Ljepa bela lilija. Kda sta velki že dorasle 50 Raven bele cerkvice, Sta se ljubno ošepile, V sveto rasle sta nebo. Glejte, dragi vsi kristjani, Glejte velke čudeže; 55 Zdaj pomislite, kristjani, Jel’ ljubezen ali ne! 728 . (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Očetu, mater je obljubil, Da bo novo mašo pel, Svoji Micki pa je obljubil, Da jo bo za gvišno vzel. 5 Študenčič je no pismo pisal, Da bo novo mašo bral. Ko je Micka to izvedla, Bridko jokala se je. „V černi gvant bi se oblekla 10 In bi k novi maši šla, Alj ljudje b’ se mi smejali: Micka kak je žalostna! Rudeči gvant bi si oblekla In bi k novi maši šla, 15 Pa ljudje bi tako rekli: Kak je Micka ofertna! Beli gvant si bom oblekla In bom k novi maši šla, Pred oltar bom pokleknila 20 In bom lepo molila." 728. Zapisala Mar. Stoklas. — Iz njenega rokopisa, ki ga hranim jaz. 42 658 I. Pripovedne pesmi 729. Prišel je študenčič mladi, V rokah nesel je Boga, Mnihi so ga spremljevali, Pred oltar peljali ga. 25 Študenčič pervokrat povzdigne, Micka bleda omedli, Študenčič drugokrat povzdigne, Micka mrtva že leži. Študenčič se okolj oberne 30 Ino vsem svet žegen da, Pred oltarjem se dol j z verne, Proč so nesli mertvega. Študenčiča so pokopali Tje, kjer solnce gori gre, 35 Miciko so pokopali Tje, kjer solnce doli gre. Z njenga groba je prirasla Lepa bela lilija, Z njegovega grobu je prirasla 40 Lepa rdeča gartroža. Rasti ste na kvišk začele Do verh cerkve in naprej, Verhu cerkve se objele, Zrastle gori v svetli raj. 729 . (Od sv. Ane na Krembergu.) En študent je pismo piša, Da bo novo mešo bra, Lubica je to pa zvedla, Je bla močno žalostna. 5 „Rdeči gvant bi si oblekla No bi k novi mesi šla, Pa ludje bi lahko rekli: Lubca je zlo ofrtna. Črni gvant bi si oblekla 10 No bi k novi meši šla, Pa ludje bi zopet rekli: Lubca je prežalostna." Beli gvant si je oblekla No je k novi meši šla; 15 Pred oltar je pokleknila, Tam je lepo molila. Študent prvokrat povzdigne, Lubca je medlevala; Drugokrat študent povzdigne, 20 Lubca je že mrtva bla. Zdaj študenta so prijeli, So po cerkvi ga pelali, Ko v sred’ cerkve so ga do vedli, Mrtev tudi obleži. 25 Njega zdaj so pokopali Tam, kjer solnce gori gre, Njo pa na večerni strani, Tam, kjer solnce doli gre. ’Z njegov’ga groba prirasla 30 Je rdeča gatroža, ’Z njen’ga groba pa prirasla Je ’na bela lilija. Obedve se skup prijele In ste rasle visoko, 35 Skupaj ste se objemvale No ste rasle gor v nebo. 729. Zapisal Janko Šlebinger. —■ Iz njegove zbirke (I. 40 — 42), ki jo hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 730, 731. 659 730 . (I/ Si •edišča.) Ženska glava pa je slaba, Vsaka stvar jo prenori; Tak je tud to mlado Micko Eden mladi je študent. 5 Prvi ceglic joj je piso, Kaj de novo mašo mel; Drugi ceglic joj je piso, Kaj de jo za ženo mel. „Kakšni gvant bi si oblekla, 10 Kaj bi k novoj meši šla? Beli gvant bi si oblekla, Kaj bi k novoj meši šla: Te pa bi mi ludi rekli, Kaj sem bila svatevca. 15 Orni gvant bi si oblekla, Kaj bi k novoj maši šla: Te pa bi mi ludi rekli, Kaj sem bila žalostna. Plavi gvant bi si oblekla, Kaj bi k novoj maši šla. 20 Pred oltar bi pokleknila, Tam pobožno molila." On je prvokrat povzdigno, Ona je že omedlevala. 25 On je drugokrat povzdigno, Ona mertva gratala. On je tretjokrat povzdigno, On je grato mertev sam. Njega pa do pokopali 30 Na to desno stran cerkve, Jo pa bodo pokopali Na to levo stran cerkve. Na jegvem grobu pa je zrastla Ena rudeča gatroža, 35 Najenem grobu pa je zrastla Ena bela lilija. Tote rože bodo rastle Gor do turnca križeca, Tam se bodo vkup prijele 40 In do rasle gor v nebo. 731 . (Kranjska.) „Aj, Voljar, Voljar, Voljar, Prelepi Voljar mlad!" Tako je rekla Sidonika, Aj mlada Sidonika: 5 „Pred žlahto si obljubil, De boš novo mašo bral, Pred mano si obljubil, De boš mene Sidono vzel." 730. Zapisala Ana Kocjan. — lz njenega rokopisa, ki mi ga je dal K. Ozvald. 731. Zapisal M. Ra v ni k ar- Pož en ča n. — Iz PP. I. 16—19. Vnovič je prepisal Ravnikar to pesem v MP. I. 116—117 s temi predrugacbami, ne glede na naglasna znamenja: 13 Zjutrej — 14* 16, 26, 28 nevestam gre] nevest navada g re _ 25 Zgodej — 27 napravila — 33 dolg — 36 m’nihov — 59 vi] mi. Drugi prepis v VP. V. 108—111 se razlikuje od našega natiska v tem: 13 Zjutrej — 14, 16 nevestam gre] nevest navada gre — 36 m’nihov — 58 pobiči — 59 vi] mi. — Pesem je natisnjena v SPKN. I. 106—108 in se razlikuje, ne glede na naglasna znamenja, od našega natiska v tem: 1] Oj Voljar, Voljar! — 3, 11, 42* 660 I. Pripovedne pesmi 732. Tako je rekel Voljar, 10 Prelepi Voljar mlad: „ „Kaj ti pravim, Sidona, Premlada Sidonika, Zjutraj mi zgodaj vstani, Kakor nevestam gre, 15 Prelepo se mi napravi, Kakor nevestam gre, Ino pojdi v cerkev, V cerkev kapcinarsko, Za vrata mi poklekni, 20 Za vrata kapcinarska. Ondukaj tako dolgo kleči, De bom jez v cerkev prišal. Kadar jez v cerkev pridem, Se bova poročila. ““ 25 Sidona je zgodaj vstala Kakor nevestam gre, Prelepo se je opravila, Kakor nevestam gre, Ino je šla v cerkev, 30 V cerkev kapcinarsko, Za vrata poklenila, Za vrata kapcinarska, Ondi tako dolgo klečala, De je on v’ cerkev prišal. 35 Kadar pride Voljar v cerkev, Perpeljalo ga menihov dva¬ najst. Voljar mi je perstopil, Sidona omedli. Voljar je povzdvignil, 40 Sidona dušo pusti! Tako je rekel Voljar, Prelepi Voljar mlad: „Kaj Vas prosim, vi menihi, Preljubi bratci moji! 45 Sidono tukaj pokopajte, Pred vrata kapcinarska ; Kadar bom šal vun al notri, Vselej jo pokropil bom; Koderkol’ bom hodil, 50 Za Sidono spomnil bom.“ Sidono so pokopali Pred vrata kapcinarska. Kadar je šal vun al notri, Sidono pokropil je; 55 Koderkoli je on hodil, Za Sidono spomnil je. „Kaj vam pravim, vi fantiči, Vsi ledik pobeči, Ne motite vi dekličov, 60 Kakor sim jih motil jez, Kakor sim jez motil Mlado Sidoniko/ 732 . (Kranjska.) Lepš ljubezni ni na sveti, Kakor je študentovska. Kot ljubezen fantovska; 5 Oču, mater je obljubil, Pa je ni goljfije veči, De bo novo mašo pel, 25, 38, 40 Sidonia — 8, 45, 50, 51, 54, 56, 62 Sidonio — 18, 30 kapucinarsko — 20, 52 vrate kapucinarske — 22, 3$ prišel — 32, 46 kapucinarske — 47, 53 šel — 50, 56 Za] Na — 58 ledik pobeči] prosti pobeči. 732. Zapisal M. Ravnika r-Poženčan. — Iz PP. 11 — 15. Pesem je že v tem zapisu tako predelana in umetno zavita, da se komaj sme imenovati narodna. Naslov ima v rokopisu ,Tolmajnar in Suzana 11 ; opomnja pa pravi, da „ nekteri Tolmajnarju pravijo Voljar ino njegovi Suzani Sabina' 1 . Bavnikar ima v svojem I. Pripovedne pesmi 732. 661 Svoji ljubci je obljubil, De jo bo gotovo vzel. Tak ji reče: „Ljuba, idi, 10 Moškra tebi naj stori Novo oblačil’ iz Žide. Vstani, predem se zori, Kot navada gre nevesti, V cerkev pojd’ frančkanarsko, 15 V klop ko scer, se daj usesti, Notri v’ klop pomalano. Ko v’ cerkev bodo me peljali In bom svet Telo imel, Vedla takrat bodeš kmalo, 20 De bom sveto mašo pel; Ge v rokah ta čas pernesem Lep zeleni rožmarin, Vidla bodeš, kakor rečem, De se s tabo zaročim!“ 25 Zgodaj je Suzana vstala Zjutraj, predem se zori, In lepo se napravljala, Po nevesfno se nar’di. Notri v cerkev potlej grede, 30 V’ cerkev to frančkanarsko. Tamkej se v’ klop vsede, Notri v’ klop omalano. Zvesto zmirej pogleduje, Kdaj nje ženin peršal bo. 35 V’ cerkev ž’ njim se zdaj persnuje Tih dvanajst frančkanarjov: On v’ rčkah je pernesel Svetga rešnjiga Boga, Ljubca vender je tih misel, 40 De se zdaj zaročita. Ko na pervo štapnjo stane, Novo mašo je zapel. Ljubca straha vsa se zgane, Vse krog se ji je vrstel. 45 Mašnik dalej je povzdvignil Presveto Rešnje telo. Ona pada, ko bi mignil, Omedlela je za to. Kadar mašnik povzdviguje 50 Dalej sveto Rešnjo kri, Še Suzan perhaja huje, Naglo dušo popusti. Ljudstvo pa je hrup zagnalo: a Ena ženska je mertva!" 55 Mašnik pa spoznal je kmalo, De Suzana je le ta. On okoli se oberne, Sveti žegen ji je dal; Spet okoli se poverne 60 In vpričo vsih je djal: „Kaj vam pravim, vi štu¬ dentje, Kteri še študerate: Ste začeli ljubce jmeti, Nikar jih ne zapustite. 65 Jez Suzano sim zamotil, De je mogla za me vmret; rokopisu še dva prepisa. Prvi prepis (VP. II. 136 — 140) se razlikuje od zgora- njega natiska, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, pa t, za neke ne- povdarjene i, v tem: 12 zori] dani — 15 vsčsti — 16 pomalano — 17 Ko v’ cerkev] K’ notri — 18 In . . . imel] Če . . . vzel — 29 potlej] ona — 34 pri.ši.1 — 39 vender] zmirej — 44 krog se ji je] okrog se ji — 60 Ino vpričo — 73 Komej tolko še] Še s težavo to — 81 ’Ž — 84 Germ gartrož] Vertni šibtk — 87 Verht. — Drugi prepis ( MP. 1.113 — 116) se od tega zadnjega, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, razlikuje v tem: 16 omalano — 18 Če . . . vzel] Pa . . . pernesel — 19 kmali — 21 tačas] pa not’ — 23 rečem] pravim — 34 prišal — 39 zmiraj — 60 In v pričo — 82 in] pa — 84 šibek. —• Pesem je tiskana v SPKN. IV. 69 — 73; ta natiselc se razlikuje od našega, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, v tem: 2 ljubezin — 3 golfije — 11 oblačilo — 12, 26 predin — 21 tačas pernesem] takrat prinesem — 30 to frančkanarsko] frančiška- narsko — 31 usede — 34 prišel — 35 prisnuje — 36] Dvanajst frančiškajnarjev — 37 prinesil — 38 Svetiga rešniga — 39 vunder — 46 resno — 51 prihaja — 60 Ino — 70 naju — 78 umerjem — 80 ko — 81 Iz njeniga — 84 Gerem — 88 svetli 662 I. Pripovedne pesmi 733. Tudi jez sim se napotil Zapustiti ž’ njo ta svet. — Kaj vam pravim, vi pogrebci, 70 K’ bote naji pokopal: Pred cerkven prag bote ljubco, Mene konec kora djal’!“ Komej tolko še prestane, De je novo mašo zbral, 75 Berž do mertve gre Suzane Ino tu tako je djal: „Ona vmerje zavol mene, Jez umerjem zavolj nje!“ Doli pade ino sklene; 80 Grobe, kot je djal, store. Iž njenga groba zrase Limbar čist in lepo bel, Iz njegovga groba pa se Germ gartrož je začel. 85 Rasti sta na kviško jela Do verh cerkve in naprej, Verhu cerkve se objela Zrasla gori v’ sveti raj. 733 . (Kranjska.) „ Svoj mu očetu sim obljubil, De bom novo mašo pel; Svoji ljubici sim obljubil, De jo bom gotovo vzel. 5 Komu se jez hočem zlagati: Svojmu očetu in materi, Al’ se jez hočem zlagati Sv6ji ljubici mileni?" — „Ti se pa jutro lepo napravi, 10 Kakor vsaki nevesti gre; Pa ti g6ri poklekni, Kjer vse gospode kleče! — Mene bodo pripeljali Kakor noviga mašnika." — 15 Kadar je sanktus pozgonil, Ljubica že omedli; Mašnik se okol’ oberne, Ljubica že mertva leži. Mašnik se nazaj oberne, 20 In tako govori: »Pokopljite jo pod vrata vePke, Pod cerkveni prag, Kadar jez v cerkev pojdem, Vselej na njo se spomnil bom!" 733. Neznanega zapisovalca. — SPKN. III 20 — 21, kjer je v v. 19 ti¬ skano oberne. I. Pripovedne pesmi 734, 735. 063 734 . (S Hmenic nad Otaleži v idrijski dolini.) Na swlt ni llpš stwari wibene, Kat je lubiezn ta! Oj srejčn je ta pobič, Ki je tak wipclrat zna, 5 Kakr le-ti štedenti Te mlad Saduojnki: Kir ji je biw wan vviblubu, De je buo w zikan wziew, Wičletu n mater je biw wiblubu, 10 De ba nawa miše plw! „WičIetu n miter čem da- stiti, Kar zapowed zapawl; Mlad Saduojnki čem dastiti, Pr majmu src leži." 15 W nedejle je w clrku pršla, Kukr se /rte newlst, Jenu ž nuo držica In z vvelka miterje; Ne/a sa pa prpelili 20 Te duhovvni /aspudje. Kadr je jlew svvieta maše briti, Se j jiela mačnu triest; Kadr je jiew uofrvati, Sa j jlele sowze tečt; 25 Kadr je pa pawzdiynu Svetu Rišnu telu, Pr ti priči je že tilu 2e nenu srce puočt. Kadr je pa przdi/nu 30 Ta svieta Rlšna kri, Pr ti priči mi wana Duše papusti. Kadr je svieta miše zbriw, Dal pa clrkwi k nej je šew; 35 Ge nijne s je naslanu, Na nie dlsna strin: „Ge si ti zawil mene wmrla, Jest zawil tebe bam!“ Nega sa pa pakapili 40 Na ta sunčni kraj, Nuo sa pa pakapili Na ta wisuojni kraj. Wm ž ne}»aw-/a -/raba rise Na rdejče /ajtraže, 45 Wm iž nen/a /raba rise Na bila lilije. Kadr sta na wirh turna prrisli, Sta se lpu prjiel, Wm z /raba sta se zdrli,' 50 Sta pa w neblisa šli. 735 . (Z Bniijšic.) „Oč’ noj mater’ sem obljubil, Da bom novo mašo pel; Ljubci moji sem obečal, Da jo bom za gvišno vzel. 5 Šesto šolo sem študiral, Ljubca še ved’la ni; Sedmi žegen sem prijamal, Ljubca zvedla je. — 734. Zapisal K. Št rekel j; pela stara Peternelova teta. — Iz mojega rokopisa. Opomnjji. Z zgoraj priobčenimi pesmimi so v zvezi se neki odlomki in neke druge pesmi, ki po svoji vsebini ne spadajo prav za prav med pripovedne, ali so vendar njim sorodne, zato jih priobčujem tukaj (št. 735—739). 735. Zapisal J. Humar. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je dal prof. Levec■ 664 I. Pripovedne pesmi 736, 737. Pridi, pridi, ljub’ca, h maši, 10 Kdar bom novo mašo bral, Dal ti bom en sveti žegen, Tebi ino vsem ljudem!“ Vsak študent ji Tudi ravno jes Kedar mašnik gor povzdigne, Ljubci prišlo je hudo: 15 »Peljite jo od ondi proč, De strahu umrla ne bo. bil permoten, tako!“ 736 . (Iz Krope.) Vi študentje, premišljujte Vaš le ta duhovski stan! Vaše bukve premišljujte, Pustite ljubice na stran’. 5 „Mojmu očku sem obljubil, Da bom novo mašo pel; Moji ljubci sem obljubil, Da jo bom gotovo vzel. m e k.] Komu se hočem zdaj zlagati, 10 Svoj’mu oču ali materi? Al’ se hočem zdaj zlagati Moji ljub’ci cartani? Dvema gospodoma služiti, To je meni preveč težko; 15 Mašo brati ’no ljubiti, To je prepovedano!“ 737 . (Rožanska.) Dvema hospodama služiti, To je masa pratašku: Študirati noj lubiti Je pa prepovedanu. 5 Mojmu oči sim oblubou, Da bom novo meso brati, Mojej dečli sim oblubou, De jo v zakon bom jemati. Komu hočem se zuegati, 10 Al oči ino matare, Al oči ino matere, Bel mojej dečli cartanej ? Na duri sim poterkou Z mojim zuatam perstanam; 15 „Oj le odpri, dečua, kamro, Oj pošlinjobart nico! — 736. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 166 — 167. 737. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 69—68, kjer ji Jie pristavljena ta-le opomnja: t Tota pesmica od študenta se poje po celoj Koroškoj; zapisana je ovdi u narečju, kakor Božani (Bosenthaler) govoro .“ — Konec je pri ti kakor pri nastopnih pesmih tega naslova vzet iz drugih pesmi. I. Pripovedne pesmi 738, 739. 665 Sda pa kuobčič doti vzemam, Oj dakletce, prad tabo, Od tabe suovo vzemam, 20 Mene nič več zad ne bo. Daleč, daleč sda porajžam, Daleč iz dežale preč, Z menoj niščer ne pojde, Kakor drobne tičice. 25 S parkelči bojo mi pot kazale, S perjam senco deuale, S klunči lepo žvižgale, Mi kratče čase deuale." 738 . (Kranjska.) Na sveti več foušije ni, Koker je študentouska! „Očki, mater sim oblubil, De bom gvišnu mašo bral; 5 Svoji lubci sim pa oblubil, De jo bom v’ zakon vzel. Očki, mamki sim se zlegal, Moji lubci se na smem; Na ne vratca bom potrkal 10 S svojem zlatim perstanam." Lubca hitra gor ustane In po nemšku govori: „Kaj boš, lubca, nemšku go¬ vorila, Ker po krainsku dobra znaš!" 15 Klobus snamem, Slovu uzamem Od svoje lubice, Ah lubce moje. Zdej pa bodem pomarširou 20 Ke na Oberštajarsku, Oben na bode za me vedu, Ko ta drobne tičice: S klunkam bodo pot kazale, S pirjam senco delale. — 25 Kar sim pisal, prou sim pisal, Eno samo sim falil, Svojo lubco vonkaj zbrisal, De nigdar več vešči na bom. 739 . (Z Benečanskega.) Oč’ in mater’ sem obljubu, Da bom novo mašo peu; Moji ljubi sem obljubu, Da ju bom za ženo vzeu. 5 Oč’ in mater’ lahko zlažem, Moji ljubi pa ne smem, Ker če ji le enkrat zlažem, Pa več k nji u vas ne smem. 738. Neznanega zapisovalca. — Iz V O. XXI. 20 — 21. Vrazu jo je dal najbrž Rudež; pisala jo je zelo okorna roka, ki ni razločala s in z, š in i; v v. 10., 23. in 24 je za S pisano 'Z. 739. Zapisal T. Lipoljub (M. Trnovec?). — Iz Torbice jugoslavjanslce mladosti II. (1863) str. 68. 666 I. Pripovedne pesmi 740, 741. Jest pojdem v vas k moji ljubi, K moji ljubi cartani; 10 Še na vrata bom potrku Z enim zlatim perstenom. Ljuba kamru odprijala In po nemški šrojela: 15 „0 kej mi po nemški šroješ, Ker slovenski dobro znaš!" Vbožec jest sem se oženu, Hudo ženo sem vdobiu, Hudo ženo sem jest vdobu, 20 Sam hudič m’ jo je vloviu. Železen kurnjek m’ je vkupila, Tam pod klopjo mi stoji, Onde noter me bo diela, Tam bom miserere peu. Iz groba cvetoči cvetlici sc združita. B. 740 . (Iz Selnika blizu Vinice.) Šetali se, šetali I dva mili dragi. Šteli su se zeti, N6su jim se dali; 5 Nesu jim se dali Joček nit mamica, Joček nit mamica, Bratec nit sestrica, „Merji, mili, merji 10 Vu sobotu večer, Ja pak si vumerjein Vu nedelu jutro." Skupa su vumrli, Skupa pokopani. 15 Na grobu je zrasel Barbarik zeleni. Barbarik se jovil, Rožiču je povil. Vište, glejte, ludi, 20 Preveliku lubav! Iz groba rastoči cvetlici se združita. C. 741 . Leži, leži lepo polje, Lepo polje široko. Po polju leži cesta, Lepa cesta vglajena. (S Pohorja.) 5 Tam po cesti mi peljajo Vsi ti mladi furmani: Najbolj ti prednji, naj ti gorši Je moj ljub’ cartani. 740. Zapisal R i k. F e r d. P1 o h 1 - H e r d vi g o v. — Iz HNP. III. 36-38. '41. Zapisal Lipe Vrhovski. — Iz T Dom in Sveta“ l. 1894. na plat¬ nicah št. 21, kjer je beseda ličnem (v. 28.) razložena s senčnem. I. Pripovedne pesmi 742. 667 K ’ni oštariji so pripeljali; 10 Tam so notri stopili. „Le krmite ’no štriglajte Moj’ga konj’ča bistrega! „Za to molite no mašujte Se za naji oba dva!“ — Pri tej priči je na tla padel, Pri tej priči je mertev bil. Sem grede po poti zvedel: Moja ljuba bolena je; 15 Je bolena, spovedena, K smcrti je pripravljena." 55 Njegovo truplo so pokopali Na solnenem kraju turna dol; Njeno truplo so pokopali Na ličnem kraji turna dol. On je hitro k njej pritekel, Ali ljuba je že mertva b’ia. Gor na mizo je naštel 50 Še sto belih tolarjev: ’Z njegovega je groba raslo 30 Lepa rdeča vrtnica; Z njenčnega je groba zrasla Lepa, bela lilija. Na vrh turna sta vkup prirasli ’No sta se lepo spletali 35 Gor v sveto nebo in sveti raj, Kter’ga nam Bog vsim skupaj daj! 742 . (Iz Frama.) Leži, leži ravno polje, Prek polja leži cesta, Oj cesta vglajena. Po ti cesti pripeljajp 5 Štirje mladi vozniki. Pri vsakem vozu, pri vsakem vozu Sq trije Ičpi belci. Mi peljajQ no ostanejo V’ mestu Marburžkem; 10 Vsej mi peljajg no ostanejp V tem si mestu, ko je mič¬ keno. Vsi mi drugi sp šli k večerji, Samo mladi Anzel nič ni šel: „Vsej sem uže po pptu iz¬ vedel, 15 Da mi Micka bolana leži. 8 — „Ali si zdrava ali bolena, Kako se ti kaj godi?" „„Jaz nčsem zdrava, jaz sem boldna, Izpovedana no obhajana, 20 Na smert sem uže pripravljena. Na tl, na ti zlati perstan, Zlati perstan teb’ nazaj: Ker si bpš drugp ljubicQ iz¬ biral, Zlati perstan ji bpš dal! 8 " 25 „Jaz si ne hočem druge lju¬ bice izbirat, Tude zlatega perstana ne, Jaz pa hočem s tebp umreti, Jaz pa hočem s tebQ umreti! Mene pokopajte, pokopajte 30 Na skrivčni kraj te cerkvice, 742. Zapisal O. Caf. — Is CO. II. 60. 668 I. Pripovedne pesmi 743, 744. Nju pa pokopajte, pokopajte Na solnčni kraj te cerkvice: Iz mojega groba bo prirastla Lepa erd§ča gartroža, 35 Iž njenega groba pakbQ prirastla Lepa bšla lilija. Toti dve roži bota rastli Verh turna visokega; Gore se bota vkup sprijeli, 40 B, Po g le j, poglej da, junfrava, Prelepa mlada junfrava, Kaj jaz na mojoj roki mam! Jaz pa mam zlati prstanj tvoj, 5 Pobira bele listeke, Si briše črne okice. Prot njoj pa pride mlad gospod: „Kaj pa je tebi, junfrava, 20 25 Ki si mi, ljuba, dala ga, Da sva oba k zarokam šla!" 773. Zapisal Stanko Vraz. — Iz V0. XIX. B. 107, Icjer je pri verzu 23. pripisana varijanta: Kaj ti jaz to na roki mam. Tam je tudi ta-le načrt melodije: Prepis te pesmi v V O. I. 18. ima te predrugačbe, ne glede na naglasna znamenja: 1 poljece] lepo pole — 2 poli — 3 Po gradi pa se šeče jonfrava — 4, 9, 22 jonfrava — 5 Pobira] No pobira — 6 Si briše... okice] No briše.. ■ okece. — Verz 7. je razvit v ta dva: Proti njoj pa se peršeče * Gospod, gospod lep no mlad — 8 junfrava] mlada jonfrava — 10 pobiraš — 11 No] No si — 12] Kaj ne bi bilo, kaj mi ne bi bilo — 13 lubi — 14 mi odlok je] mi je odlog — 15] Sedem je že preminolo ( dvakrat ) — 16 Ljubega pa] Al lubega. — Po 16. v. je vtaknjen ta-le: Nikaj, nikaj mlada jonfrava — 17 češ] češ ti. — Po 17. verzu je vtaknjen ta: Vzemi mene al pa drugega — 19 neti — 21 da] junfrava ti, mlada jonfrava — 23] Kaj pa mam to na pravoj roki — 25] Ki si mi ga, luba, dala — 26 zarokom. — Po tem prepisu je Vraz tiskal pesem v NPI. 61 ( „Iz Mur¬ skega polja*), ne glede na naglasna znamenja, na u za u in e pred r om, s temi premembami: 3, 8, 22 (25) junfrava — 4, 9 jonfrava] Anjčika — 5 No] Ž njimi — 7 (8)] Gospod lep, oj gospod mlad — 10 pobiraš bele] pobiraš — 11 Nosi] Li — 12 ne] mi ne — 16 ni — 21 (25)] Poglejda, poglej, junfrava — 23 (27) mam to] to mam — 26 (30) oba] si. I. Pripovedne pesmi 774. 691 774 . (Štajerska od Jeruzalema.) a. Redakcija, I. Stoji, stoji en vertec lep, Vertec z rožami nasajeni; Po njem šeče Micika, Micika, mlada divojčica. 5 Mimo pa gre en mlad soldat, En mlad soldat, en lepi mož: „Dobro jutro, Micika! Jel boš mi dala pušlice?" „ „Že minolo je sedem let, 10 Kaj sem jaz da vala pušlice.““ „Že tudi je minolo sedem let, Kaj je tvoj ljubi za glavo djan. Jaz pa sem ravno tam poleg bio, Kde je tvoj ljubi glavo zgubio. 15 Le zbiraj zdaj, ljuba, ljubega, Al češ mene ali pa drugega ?“ „ „Jaz nečem zbirat ljubega, Niti tebe, niti drugega. Sedem let sem ga jaz čakala, 20 Zdaj sedem let bom ga žal- vala.“ “ Al ljubi je segno v svoj svilnat žep, No vun je potegno svoj per- stan lep: „To maš, moja ljuba, perstan zlat, Jaz bio sem nekda tvoj ljubi mlad: 25 Ti bila si meni zdaj ljubica, Zdaj pa boš mi žena zaročena." b. Redakcija II. Stoji mi, stoji vertec lep, Je z rožami nasajeni. Po njem se šeče Micika, Lepa mlada divojčica. 5 Mimo pa jase fantič mlad, En fantič mlad, en lep soldat: „Dobro utro, Micika! Jel boš mi dala pušelce ?“ „„Že minolo je sedem let, 10 Kaj davala sem pušelce. ““ „Tudi že minolo sedem let, Kaj je tvoj liibi za glavo djan. Jaz pa sem ravno poleg bio, Da je tvoj liibi glavo zgibio. 15 Le zbiraj si zdaj lubega! Al mene češ al druega?“ „„Jaz nečem zbirat lubega, Ne tebe neti druega. Sem sedem let ga čakala, 20 Zdaj sedem let bom plaka- la.“ “ 774. Zapisal S tun ko Vraz. — Redakcija I. je ožeta iz V O. XIX. v, str. 1., redakcija II. pa iz NPI. 60—61; o ti sem Vrazov nepotrebni popravek v v. 9. in 11. (devet za sedem) izpremenil zavoljo v. 19—20 v prvotno obliko. 44* 692 I. Pripovedne pesmi 775, 776. Al lubi segne v svilnat žep, „To maš, moja liiba, persten zlat! No vun potegne perstan lep. Bi6 sem negda tvoj lubi mlad. 25 Te bila si mi lubica, Zdaj boš mi žena zaročena." 775 . (Štajerska.) [Odlomek.] „Dobro jutro, Micika! Al boš dala pušelca?" „„Ja sem ti dala pušelc lep, Da sem bla stara štirnaist let, 5 Z rožmarina zelenoga, Z fajdelna erdečoga."" „Jaz pa se šprancera bom, Druge lubce k sebi zva. Ce ti nečeš enega, 10 Saj dobiš ti drugega!" „Jaz sem pa na sredi sta, Pa me je vbila kugelca!" 776 . (Iz St. Jurija na južni železnici.) Stoji, stoji tam beli grad, Za gradom je en vrtič zlat. Po vrtu je špacirala Oj deklica vrtnarjeva. 5 „Oj deklica vrtnarjeva, Mi boš kaj dala pušelca?" „„Je že minulo sedem let, Kar sem podala pušelc lep: Preljubem mojem fantiču, 10 Ko je tedaj na vojsko šo. Sam Bog ve, ali še živi, Alj pa je v hladni zemljici."“ „Jaz sem pa tedaj zgodaj vstav, Ko je bil tvoj fant ob glavo djan. 15 Njegov klobuk sem gor po¬ bral, In sem na svojo glavco djal." „Lepo zahvalim, deklica, Da si zmiraj tak zvesta bla: Do zdaj si bila ljubica, 20 Zdaj boš pa žena zakonska." 775. Neznanega zapisovalca. — Iz VO. VI. 27, kjer je prvemu verzu v oklepih pridejan verz: Micka moja lublena. 776. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njene zbirke, ki jo hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 777, 778. 693 777 . (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Deklje po verti špaciralo, Te drobne je rožce nabiralo, Te drobne rožce je presajalo, Pa jim ne bo več nucalo. 5 Mimo pa pride en lep soldat, Vas je v žnorah, ves je zlat. Prav: »Dobro jutro, deklica! Alj dala boš kaj pušelca ?“ „„Je že minulo sedem let, 10 Ja sem bla dala pušelc lep, Je že minulo sedem let, Da je moj fant na vojsko vzet. Oh če m’ še kdo povedat ve, Ge je še živ, če ljubi me, 15 Alj če ga krije zemlja že, Do smrti ljubila bom njega le.“ “ „Oj jaz sem pa na strani stal, Ko ga j frajman ob glavco djal, Jaz sem pa klobuk vzel, 20 Sam sebi ga na glavco del.“ „»Sedem let sem ga čakala, Sedem let bom žalvala, Rožice nabirala, Se solzami jih frišala.““ 25 „ZahvaIjim tebe, ljubica, Da si mi tak zvesta bla. Dozdaj si bila ljubica, Zdaj boš pa žena zakonska." 778 . (Iz Cfojzda.) a. Redakcija I. Leži, leži ravno poljč, Pa mem ležč bele ceste. Na polju vrtec ograjen, Prelepo z rožcam’ obsajen. 5 Po vrtu se sprehajala, Se z rožcam pogovarjala. Mem pa leži belh cesta, Bela cesta oglajena. Po nji prijezdi pobič mlad, 10 Oj pobič mlad, sprelep soldat. „Oj dobro jutro, Micika! Al boš kej dala pušeljca? * 11 „„Jaz sim že dala pušeljc lep, Ko sim bla stara štirnajst let. 15 Preljub’mu svojmu ljubčeku, K’ pred sedmim let’ je v vojsko šel. 777. Zapisala MarijaStoklas. — Iz njenega rokopisa, ki ga hranim jaz. 778. Zapisal Mat. Valj a v ec. — Redakcija I. je vzeta iz Janežičevega , Cvetja slov. naroda “ str. 32—34, kjer je pristavljeno, da je iz Gojzda, redakcijo 11. pa je objavil Valjavec v Kresu IV. 235—236. med pesmimi iz predvorske fare. 694 I. Pripovedne pesmi 778. Čakala sim ga sedem let, Žal vala ga bom osem spet."“ „Jaz pa sim že tam zraven stal, 20 Kjer je tvoj ljubi glavco dal; Jaz sim njegov klobuk pobral, Sim ga pa seb’ na glavo djal. Al hoč ti mene ljubega, Al hoč ti koga drugega? 25 Oj dobro jutro, Micika! Al boš kej dala pušeljca?" „„Jaz nočem tebe ljubega, Tud nočem koga drugega; Jaz sim že dala pušeijc lep, 30 Ko sim b’la stara štirnajst let, Pre)jub’mu svoj mu ljubčeku, K’ pred sedmim let je v vojsko sel. Žalvala sim ga sedem let, Žal vala ga bom osem spet.“‘ 35 „Podaj mi, ljubica, roko, In rinčico to sreberno: Dozdaj si bila ljubica, Zdaj boš pa žena zakonska." b. Redakcija II. Leži, leži ravno poljč, Merni leže bele ceste. Na polj’ je vrtač vograjen, Tlpo je z r6ž’cam zasajen, 5 Memi leži bewa staža, Bewa staža ogvvajena; Po nji prjezdi pobič vmad, En pobič vmad, en lep sovvdat: „Oj dobri jutri, Micika, 10 A m’ boš kej dawa pušiljca ?“ — „„Jest sim že dawa pušiljc lep, K’ sim biwa stara štirnajst lot, Preljub’mo. moj’mo ljubčiko, K’ preh sedmim’ let je v vojsko šu. 15 Čakovva sim ga sedim let, Žaw’vowa bom ga sedim spet..““ „Jest pa sim že tam zravin staw, Čer je tvoj ljubi gwav’co daw; Jest sitn njegov kobuk pobraw, 20 Pa sim ga seb’ na gwavo djaw. I. Pripovedne pesmi 779. 695 A voč ti mene ljubega, A voč ti koga drujiga ? Dobri. ti. jutri, Micika, A m’ boš kej dawa pušiijca!''" 25 „„Jest nočim tebe ljubiga, Tud nočmi koga drujiga, Jest sim že dawa pušiljc lep, K’ sim blvva stara štirnajst let, Preljub’mo moj’mo ljubčiko, 30 K’ preh sedmim’ let’ je v vojsko šu. Cakowa sim ga sedim let, Žaw’vowa bom ga sedim spet! “ “ *„Podej mi, Micika, roko, Pa rinčico to srebrno : 35 Dozdej s’ mi blvva ljubica, Zej boš mi žena zakonska." 779 . (Iz Motnika.) Stoji, stoji gdrtelc nov, Gartelc lep ograjeni. Notri špencera dekle mlado, Prešmentan je zavber no lepo. 5 Paršu je h ne mlad sovdat, Mlad sovdat, prov zavber fant. „Dobro jutro, lubica! M’ boš kej dala pušebca?" Sed ! m let je že m’nil, Kar je moj lub’ na vojsko vzet. Sed’m let sem se jokala, Sed’m let bom še žalvala."" 15 „Jaz sem tam zravni stav, K je tvoj lubi glavco dav. Jaz sem pa klobuk pobrav, Sim ga sam na glavco djav." „„Sed’m let je že od tega, Šegu je v aržet svoj, 10 Kar nisem dala pušebca: 20 Podau ji je perstan iz rokoj: „ Lubica zalublena, Zdej boš žena zaročena!" 779. Zapisal G. Križnik; „povedala 80 let stara ženica na Srebotni v Gornem Motniku 1876. z pogojem, da bi jo drugem ne povedal, l;er se ji je zdela preveč zaljubljena — pohujšljiva“. — Iz GK. III. 22. Vsaki drugi verz se v petju ponavlja. 696 I. Pripovedne pesmi 780, 781. 780 . (Z Bleda.) Stoji, stoji vertec lep,. Z zelenim protjam zapleten. Po njem špancera dekelca, Se z rožicami pogovarja: 5 „Raste, rožice, al pa ne, Sej vas nebom več nucavva!“ Mim je šou en lep žounir, Ino ji tako govori: „Dobro jutro, dekelca! 10 Al mi boš dawa kej pušelca ?“ „„Na bom ti dawa pušelca, Na bom ti dawa pušelca: Je že minulo sedem let, Kar sem vezawa pušelc lep: 15 Ki je moj lubi na vojsko šou, Ki ne bo nikol več nazaj peršou.“ “ »Jest sem pa ta zrdwen stdo, Ki je toj lubi gwavico dao: Sčm pa njega kwovčec po- brao, 20 Sem ga na svojo gwawo djao. Zber si enega drujega, Al pa mene mej za lubega.“ „ „Na bom si zbrawa drujega, Tud tebe ne za lubega! 25 Sedem let sem ga čakawa, Sedem let pa bom ga pwa- kawa.““ „Podej mi, lubca, desno roko, Ki si me čakawa tolkanj zvesto. Dozdej si bwa lubca moja, 30 Odzdej boš pa zakonska žen&.“ 781 . (Iz Nakla na Gorenjskem.) Tam je garkeljc ograjen, Ves je z rožcam’ obsajen. Po njem špencera deklica. Mern’ pa pride lep soldat, 5 Ves oportan, ves v zlat’. »Dobro jutro, junfrova, oj junfrova, Al’ mi boš kaj dala pušeljca, oj pušeljca? 11 780. Zapisal St. Vraz. — Iz V O. XVI. C. 21, kjer je v v. 6. nucavva po¬ pravljeno v zpletawa. 781. Zapisal Melhijor Mohar. — Iz zbirke Ir. Vrhovnika (str. 31 — 32), ki jo hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 782. 697 „ „Oja, oj dala sem jest pušeljc lep, oj pušeljc lep, Ko sem bla stara šestnajst let, 10 Sem dala pušeljc lep. Oj dala sem mu plaviga, oj plaviga, Iz mojga srca ta praviga. Oj dala sem mu belega, oj belega, Iz mojga srca veselega, veselega, oja. 15 Oj dala sem rudečega Iz mojga srca gorečega, oja. Oj dala sem rmenega, rmenega, Iz mojga srca poštenega, poštenega. Oj dala sem zelenega, zelenega, 20 Iz mojga srca sprem’nenega, sprem’nenega. Sedem let sem ga čakala, Sedem let sem ga žal’vala.““ „Zdej si zber druziga, Al’ pa mene imej za ljubiga. 25 Jest sem pa tam zraven bi v, K’ je tvoj šocelj kri preliv; Oh jest sem pa tam zraven stav, K’ je tvoj šocelj glav’co dav; Sem pa njegov klobuk pobrav 30 In sem se k dom’ podav.“ 782. Zapisal M. H a vni kar-Poženčan. — Iz PP.9 — 11. Ravnikar je pesem še večkrat prepisal. Prvi prepis v VP. II. 108—110 se razlikuje od zgo- ranjega natiska, ne glede na naglasna znamenja in da se povsod piše sim za sim, v tem: 2] Polin rožic nasajen — 3] Minca v njem sprehajala — 4] Z rožcam pogovarjala — 5 rasite al] ras’te al pa — 7 minulo sedi,m — 8, 18, 782 . (Kranjska.) Stoji vertic ograjen, Polen rožec nasajen, Minca v njemu se sprehaja, Z’ rožcami se pogovarja: 5 „Rožce, rasite al ne, Plave, r’deče, rumene! Je minilo sedem let, Kar sim pletla pušeljc lep; 698 I. Pripovedne pesmi 783. S’ černo žido ovijala, 10 Ker sim močno žalvala, Z’ rudečo sim ga spenjala, Ker sim samska deklica!" Zad stoji en pobeč mlad, Ž’ njo se jel pogovarjat’: 15 „Daj mi malo pušeljea, Ker si lepa deklica." „„M’nilo je že sedem let, Kar sim pletla pušeljc lep, Ljub’ je bil na vojsko vzet.““ 20 „Zab’ ti svojga ljubiga, Zber’ si en’ga druziga. Jez sim tamkej zraven stal, K’ ljubi tvoj je glavco dal; Sim njegov klobuk pobral, 25 Sebi ga na glavo djal.“ „»Sedem let sim čakala, Sedem ga bom žalvala, L’pe njegove suknjiče Čem prodajati vse; 30 Lepe srajce 'čem prodat’, Mašne plaše 'čem kupvat’, Perte cerkvi napravljat’. Sedem let sim čakala, Sedem ga bom žalvala."“ 35 »Belo daj, dekle, roko, Bom imel te za ženo: Hvala bodi iz serca, Ker si tako zvesta bla!“ 783 . (Gorenjska.) Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen. Minica se v njem sprehaja, Z rož’cami se pogovarja: 5 „Rož’ce, raste ali ne, Plave, rudeče, rumene! Je minulo sedem let, Kar sem pletla venec lep. puštlji, — 9 čirno — 11 z’ rudečo sim ga] r’dečo — 12 samka — 13 stoji en pobeč] je stal en pobtč — 14 Ž njo. se jel] Jel se ž’ njo — 15] Daj m’ enmalo puštljca — 17 M’nulo .. . sedtrn — 19 Ljub’] K’ ljub — 20 ljubiga — 21 druziga — 25 Sebi ga na] Ga na svojo — 36, 27, 33, 34 Sedim — 28 L’pe — 29 Bom prodajala vse — 37 bodi] t’ bodi. — Drugi prepis v MP. III. 31 — 33 se razlikuje od tega zadnjega, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe in sim za sim, v tem: 2 Poln rožec — 3 v njem] not — 4 Z rožcam] Z’ rožcam’ se — 7 minilo sedem — 8, 18, pušelje — 9 povijala — 12 samska — 13 stal en] stajal — 14 Jel se ž njo] Ž’ njo se jel — 15 pušeljea — 16 lepa] samska — 17 M’nilo ... sedem — 20 Zab’ ti] Žabi — 20 ljubiga — 21 enga druziga] kac’ga druziga — 25 Ga na svojo] Sebi ga na — 26, 27, 33, 34 Sedem — 28 Lepe — 38 tako] meni. — Tretji prepis v MP. I. 132—134 se razlikuje od tega zadnjega, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, v tem \ 2 Polen — 4 Z’ rožcam’ se] Z' rožcam — 7 minulo — 9 ovijala — 11 rudečo — 12 samka — 13 pobeč — 16 samska] lepa — 17 M’nulo — 19 K’ ljub] Ljub’ — 20 Žabi] Zab’ ti — 21 kac’ga druziga] enga druziga — 22 tamkaj — 29 prodajala] pro¬ dala jez. — Pesem je tiskana v SPKN. I. 51 — 52; ta natisek se od našega, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, razlikuje v tem: 1 vertec — 2] Polno rožic nasajčn — 3 v njim — 8, 18 pletla pušeljc] pledla venec — II sim ga] ga — 13 pobič — 14 jel] jel je — 15 malo pušeljea] rož’co z venica — 17 M’nilo je že] Je minilo — 20 Zab’ ti] Žabi — 28 njegove] ljub’ga — 31 plajše — 32 Perle — 35 dekle] mi ti. — Verz 36. manjka. — Zapis v Gor. letniku str. 208. je prepis iz SPKN., samo da je pisava prenovljena in modernizirana. 783. Zapisal M at. Rode (?). — Iz njegove zbirke, ki mi jo je poslala slov. Matica. III. 17, 19, kjer je pisano v v. 22. Sem namesto Sedem. Pevec (ali zapisovalec ?) te varijante je gotovo bral natisek prejšnje pesmi v SPKN. I. Pripovedne pesmi 784. 699 10 Ker sem močno žalovala, S črno žido ga pripenjala, S črno žido povijala, Pozabi svoj’ga ljubega, Zberi si en’ga druzega: Jaz sem tam zraven stal, Ker sem samska deklica." 20 K’ je tvoj ljubi glavco dal.“ Leži, leži tam dolga njiva, Aj dolga njiva, rebernina. Na njivi pleve mlada Alenka, Prelepa znajdena mladenka, 5 K’ je svojmu ljubmu zmiraj zvesta. Ob njiv’ leži široka cesta, Po cest vleče silna vojska, Gesta je za njo prevoska. Narzad je fenrih mlad perjezdel, 10 Še je tako Alenki rekel: „Zakaj, Alenka, pleveš sama? S’ toltko delam boš pregnana!" 784. Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz PP. 7 — 9; nekaj nagla¬ sov je pristavila pozneje roka Kastelčeva. Poženčan je to pesem, katero je že v našem natisku, zelo po svojih „ načelih “ predrugačil, prepisal še večkrat v svojih rokopisih. Prvi prepis v VP. II. 107—108 se razlikuje od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja, apostrofe in j. za nekateri nepovdarjeni i, v tem: 2 Aj] Ta — 7 cest vleče] nji. uleče — 9 Nazad je] Najzad — 9 perjezdid — 12 S’ toliko delam] Per tolkini deli— 15 bila — 16 sej se že — 17] Pa ljub’ se v’ žold zapisal biti (1!) — 18 priti — 19 noče nič več bit] še noče dolgo biti — 21, 23, 29 sedtm — 24 nigdar — 25 Rudeče krilo] Rudečo kitlo — 26 Per- sleno — 27 T’ — 32 persti — 33 pirstan — 34 ljubi nje je] ljubik nje, ji. Drugi prepis v MP. I. 131—132 se od ravnokar navedenega razlikuje, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 3, — 5] Na njivi pleva pa Alenčica, * Prelepa zvesta deklica, * * K’ je bla zmirej ljubmu zvesta — 7 nji — 7 uleče] pa gre — 9 Najzad] Najzad je — 13] Mat kuhajo doma k. — 21, 23, 29 sedem — 24 nikdar — 26 Parsteno moreš — 28 Parstene —■ 32 parsti — 33 perstan — 34 je. Tretji prepis v MP. III. 29 — 31 se razlikuje od tega zad¬ njega prepisa, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 3 pleve — 7 nji pa] cest’ — 14 Ino — 16 se že] se — 17 se v žold zapisal] Žolnir s’ je zvolil — 19 noče dolgo] dolgo noče — 30 ljubmu biti] biti nikdar — 34 ljubi. — Pesem je tiskana v SPKN. III 50—51; ta natisek se razlikuje od našega, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, v tem: 7 cest] cest’ se — 9 prijezdil — 12 toljko — 15 bila — 16 bila — 18, 29 sedim — 28 Parstene — 31 placih] trgih. 15 „Daj mi rož’ce iz ven’ca, Ker si lepa deklica. Zadaj stoji en fantič mlad, Sta se začela pogovarjati: „„Sedem let sem ga čakala Sedem ga bom pa trolala, In lepe ljubga suknjiče Hočem jaz prodati vse. (Kranjska.) 700 I. Pripovedne pesmi 785. „„Doma mat kuhajo kosilo, In sestra se je omožila .““ 15 „De b’ se še ti, Alenka, bla!“ „„Jez bi se bla omožila, Pa ljubi se je v’ žold zapisal, Čez sedem let obljubil prit, Pa ga noče nič več bit!““ 20 „Pa pojdi z’ mano, mlada Alenka!“ „„Če ga lih sedem let že čakam, Solzice zanj večkrat pretakam, Pa ga še sedem rajši hočem, Nezvesta nikdar biti nočem!““ 25 „Rudeče krilo t’ 'čem kupiti, Parsteno moraš tu nositi; Ti bom kupil bele rokovice, Perstene nosiš tu ročice." „„Še sedem let ga čakat hočem, 30 Nezvesta ljubmu biti nočem.““ „Po belih placih boš hodila, Po černi parsti ne brodila !“ Zdaj perstan zlat ji da pogledat, De ljubi nje je, dopovedat, 35 Potlej sladko se zasmejala In mu roko zvesto podala. 785 . (Z Radolj pri Raki na Dolenjskem.) Jonfrva po vart špancirala, Akol se je zazirala, Akol, akol po raunem pol, Deleč akol po raunem pol. 5 Parjahau je an mlat soldat, Vos polekiran inu zlat, Parjaho je do vartica, Poproso je za pošelca: „Daro jutro, junfrava! 10 Al mi boje dal kaji pošelca Z ražmorina nemškiga Jen z nagelna rodičiga?" „»Menilo je ži sidem let, Sam narijala pošelc lep, 15 Kar je moj fant na vojsko šu, Ne vem, če je žiu al martu.““ „Tu se neji treba jem več bat, Jest sam tamkaji zroni stau, Ga je frajmen ob glavca djau, 20 Gaje frajmen ob glavca djau. “ 785. Zapisal ga Rad. Pomika Jožef Androjna, priprost zidar. — Iz njegove zbirke, ki jo zdaj hranim jaz; tam je pisano v v. 22. bele namesto debele. I. Pripovedne pesmi 786, 787. 701 Junfrava se okol zazre, Tačila je debele sozi zdeji: „„Je pa moju vesele preč, Kir ga na bom jest vidla več!“ 25 Posigu je u tošica Po ena zlata rinčica: „Tu je nihava rinka bla, K sa bli zvesti mojiga serca." 786 . (Kranjska.) Po pol prijahal en soldat, Ves oportan ino zlat, Prijahal je do verteca, Poprosil je za pušelca. 5 „ Dobro jutro, junfrava, Al mi boš dala pušelca Z rožmarina nemškega, Iz nagelna rudečega?" „„ Preteklo je že sedem let, 10 Naredila sem en pušelc lep: Moj fantič je na vojsko šel, Bog ve, al še živi al je mrtev. ““ „Jaz sem takrat zraven stal. Ko ga je frajmont ob glavo djal: 15 Njegov klobuk sem jaz po¬ bral, Na svojo glavco sem ga djal.“ Dekle se je okol obernila, Prov milo se je zajokala: „Kaj čem počet, kaj je men za strit, 20 Druzega pa ne smem ljubit!“ Posegu je u tošenco, Po eno zlato rinčico. „Le na, dekle, to-le rinčico, Ki si zvesta mojga srca! 25 Dozdaj si bila moja junfrava, Zdaj boš pa moja haukmanca; Do zdaj si po vrtu delala, Zdaj boš po cimrah španci- rala!“ 787 . (Kranjska.) Dekle po verti šetalo, Z rožicami se kregalo: „Čemu tak hitro rasete, Mi serce m6je žalite? 5 Č’mu tak lepo razcvetate, K’ nikomur v prid ne pridete?" Še je perdirjal mlad vojak, Oj lep vojak, oj mlad vojak: Na njemu se zlato bliši. 10 Še tako pravi, govori: „Oj dobro jutro, deklica, Oj dobro jutro, vesel dan!“ 786. Zapisal Fr. (Rad.) P oz ni k. — Iz njegove zbirke, ki jo hranim jaz. 787. Neznanega zapisovalca. — Iz KG. V. 65 — 66; je v v. 39. (namesto jo) kaže (če ni tiskovna hiba), da so idrijski hribi domovina tega zapisa. Tudi več drugih tam tiskanih pesmi je zapisal v idrijskih hribih (Rodoljub Ledinski. 702 I. Pripovedne pesmi 788, 789. Mu deklica odgovori, Tako še pravi, govori: 15 „Per men’ je rnal’ veselih dni, Oj dobrih juter clo nič ni! Jest nisim še vesela bla, Kar m' vojska vzela ljubiga!“ Še tako pravi mlad vojak, 20 Oj lep vojak, oj mlad vojbk: »Zapusti sv6j’ga ljubiga, Raj’ mene vzemi mladiga!“ „„ Jest že tega nikdar ne st’rim Svoj’ga ljub’ga ne zapustim! 25 Sim sedem let ga čakala, Še sedem ga bom žal’vala. Ge ga med tem nazaj ne bo, Bo dekle zvesto v klošter šlo, Bo milo ga objokvalo, 30 Se nikdar ne omožilo!““ Kaj mi stori pa mlad vojak, Oj lep vojak, oj mlad vojak? Zlat perstan kaže deklici! Tak deklica mi govori: 35 „ Veselja vec’ga m’ treba ni, Šej ljubi z mano govori!" Kaj mi stori pa mlad vojak, Oj lep vojak, oj mlad vojak? Za belo prime je roko 40 In hitro gre h poroki ž njo. 788 . (Kranjska.) [Od lo Oh stoji, stoji vertec lep, Notri rasejo rožice tri, Rudeče, plave, violice. Pa vertu špacira Katerca, ek.] 5 Kir se z’rožcam.pogovarjala: „0h, raste, rožce, al pa ne, Sej vas na bom več nucala, Menilu je že sedem lejt.“ 789 . (Iz Starega trga pri Ložu.) Po verti se sprehajala, Se z rožcaini prepirala. Prijezdi pa en mlad soldat, En mlad soldat, en zauber fant: 5 „Dobro jutro ljubica, Mi boš kaj dala pušelca?" „„Jaz sem že dala pušelc lep, Minulo je že sedem let, 788. Neznanega zapisovalca. — lz V O. XXI. A. 14; v v. 4. je pisano (v bohoričici) spazira. Vraz je prepisal pesem v VO. XVIII. 9, ne glede na na¬ glasna znamenja, s temi predrugačbami: 1 Oj . . . lejp. — Verz 2. se ponavlja. 3] Rudeče in plave violice — 7 Saj — Na koncu je pristavljen še ta verz: Kaj je moj šocel v žoud uzet. 789. Zapisal Anton Štritof. — Iz njegove zbirke, ki jo hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 790. 703 Minulo je že sedem let, 10 Kar je moj šocelj na vojsko vzet.““ „Jaz sem pa še tam zdraven stal, Kjer je tvoj šocelj glav’co dal; Njegov klobuček sem pobral, Na svojo glav’co sem ga djal. 15 Jaz sem pa še tam zdraven bil, Kjer je tvoj šocelj kri prelil. Njegovo rinko sem pobral, Na svojo rokco sem jo djal. 0 „„ Sedem let sem ga čakala, 20 Sedem ga bom obžal’vala.““ Prijel jo je za beli vrat, Poljubil jo čez tavžentkrat; Prijel za bele jo roke, Popeljal jo v cimre svoje: 25 „Dozdaj dekle si b’la zaljubljena, Zdaj ženka boš zaročena! 0 790 . (Iz Ilirske Bistrice.) Stoji, stoji stezičica, Stezica lepo vglajena; Po njej se šeče pobič mlad, Ta pobič mlad sovdat. 5 „Dobro jutro, mlada jeng- ferva! Al’ mi boš dala kej pušeljčka ?“ „„Oh, Bog ga dej, pr’ men’ ga nej, Oh, Bog ga dej, pr’ men’ ga nej! Pasalu je že sedem lejt, 10 Odkar sem dala pušeljc lejp: Moj ljubi je na vojsko vzet, Za njim ne morem jet’!““ „A1’ ti je pustu kaj zaver’- vanja ?“ „„ Pustu m’ je pu zlate rin- čice.“° 15 „Pokaži, dekle, rinčico, Jaz je imam tudi p6: če se bo rinč’ea zglihala, Si ti moja jengferva. 0 Se rinčica je zglihala, 20 Spoznala spet se sta. 790. Zapisala Josipina Furlani jev a. — Iz njene zbirke, ki jo hranim jaz. 704 I. Pripovedne pesmi 791, 792. 791 . (Iz Cerkiia.) Stoji, stoji tam beli grad, Pod belim grad vrtec zlat: Noter rase rožmarin In tudi druge rožce ž njim. 5 Po vrtu dekle špancirala, Te lepe rožce nabirala; K nji pride en fajn Žolnir, En fajn žolnirski oficir. „Oj kje si, dekle, ti doma, 10 Ker te obeden ne pozna?" „ „Oj jest sem dekle tam doma, Kjer voda teče in curlja."" „ Dobro jutro, Mičica, Al m’ boš kaj dala pušeljca?" 15 „„ Jest sem bla dala pušljic lep, Ko sem bla stara šestnajst let, Mojmu ljubmu šoceljnu Pred sedem let, K je na vojsko šel, 20 Ga nkol več nazaj ne bo!“" „Jest sem pa zdraven bil, Ka je tvoj šocelj kri prelil, Jest sem pa tam zdraven stal, Ka je tvoj šocelj glavco dal." 25 „„Te lepo zahvalim, ljubica, De s mi tak dolgo zvesta bla. Doslej s bla moja ljubica, Zdaj boš moja zakonska!““ 792 . (Z Grahova.) Tam stoji vertič ograjen, Polhen rožic nasajen: Plav’h, rudeč’h in višnjevih. Notre je mlada deklica. 5 Govori s tem’ rožicam’, Plav’m’, rudečim’, višnjevim’. To je prišel mlad soldat, Tako ji pravi in govori: „ Dobro jutro, deklica, 10 Alj daš mi malo pušeljca?" „„Jest tebi pušeljca ne dam, Dala bom ga ljubemu!““ „Jez sem pa v Parizu stal, Ko je tvoj ljubi glavo dal." 15 „„Ako on je glavo dal, Sedem let ga čakam že, Še sedem let ga ’m žalovala." “ „Ljuba moja deklica, Daj mi tvojo belo roko, 20 Jez sem ljubi tvoj!" 791. Zapisal Fr. Sedej. — Is njegove zbirke, ki jo hranim jaz; pri verzu 12. je opomnjeno, da pojo tudi Šumija namesto curlja. 792. Zapisal A n t. Č r v. — Iz njegove zbirke, ki jo hranim jaz {B. X Vlil)- Pesem je tiskana v Goriškem letniku za leto 1864 str. 216—217 s temi pre- membami, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe: 10 Alj — 11 Jest tebi] Jest — 13 sem pa] pa sem. I. Pripovedne pesmi 793, 794. 705 793 . (Iz Lišan v Rožju.) Stoji tam vertič zagrajen, Z rumen’mi rožci zasajen. U njem pa raste rožmarin In druge rožice tud ž njim. 5 Je deklica tam prangala, Ki je te rožce tergala. Pa pride tosej lep Žolnir, En lep žolnirski oficir. „Ti, dobro jutro, deklica! 10 Mi boš kej dala pušelca?" „„Je že minulo sedem let, Ko sim nar’dila pušelc lep, Enmal rudeč, enmal pa bel, Ko je moj pubič v vojsko šel. 15 Te pušel je že obletel, Ker je moj pubič v vojsko šel. Oj pubič je na vojsko šel, Ne bode več nazaj prišel." “ „Tam zraven, dekle, sim jes stal, 20 Ko je tvoj pubič glavco dal. Sem nja klobuček gor pobral, In njemu ga pod glavco djal.“ Ko je to dekle slišala, Se močno je prestrašila; 25 So tekle jej svitle solze Gez nje rudeče ličice: „„Sem sedem let ga čakala, Še sedem ga bom žalvala."" „Lepo zahvalim, deklica, 30 Da si tak dolgo zvesta bla!“ 794 . (Iz Rožja.) Notre raste lilija, Kakor moja ljubica. Stoji hartelč zahrajan, Z rudečo žido zaplatan, Pouhen rožec nasajan. V njem je dečua pranhaua, 5 Se z rdžcami zhovarjaua. „Rasti, rasti, rožmarin, Druje rože tudej ž njim!“ 10 To sa pa pride lep žounier, Lep žouniršči oficier. „Ljuba dečua cartana, Daj mi mauo pušelča." 793. Zapisal Ant. Janežič (?). — Iz Cvetja slov. naroda 30 — 31. 794. Zapisal M. M a j ar. — Iz VO. XIII. 50 — 51, kjer je pristavil Majar to-le opomnjo: „ Tota pesem se znajde tudi u Korytkovej zbirci, pa brez vsega pra¬ vega razdelenja, jaz jo ovde priobčim, kakor se kod nas poje .“ V dvovrstičnih strofah se dncga vrstica ponavlja. Vražje pesem prepisal v VO. XV. 36; ta prepis se razlikuje od, našega samo po nekih naglasnih znamenjih in da piše Vraz za u zdaj u zdaj 1, za sim pa sem. Pesem je sprejel Majar tudi v MB. 133; raz¬ likuje se ta prepis od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja in sem za sim, v tem: 8 lubica — 10 Žolnir — 11 oficer — 12 Luba — 15 Ko — 23 No. — Pesem je natisnil z melodijo Kuhač III., št. 973; razen ortografije (je = e, 1 = u) se ujema njegov natisek z našim, samo to je drugači: 5 Se z rož- 45 706 I. Pripovedne pesmi 795. „„Je miniio že sedem let, 15 K sem nardiua pušelč lep. Pušelč je že oblatou, Moj pubič je k žouriirjam šou.“ “ „Tvoj pubič je na vojsko šou, Ne bode več nazaj peršou. 20 Saj sim jaz tam zraven stau, K je tvoj pubič huavo dau. Jaz sim kuobčič nja pobrau, Noj sim si ha na huavo djaii!“ „„Sedem let sim čakaiia, 25 Sedem let bom žaiivaua. Bom kupua suknjo židano, Jo daua v eerkov žehnano. Se bojo meše rihtale Za rnojha piibča noj za me !““ 30 „Si bua mi zvesta lubica, Sda boš mi žena zakonska!" Ptičica svarilka. 795 . (Iz celjskega okraja.) Stojaj, stojaj poljece, Oj poljece je široko. Po polji stoji cestica, Oj cestica je vglajena. 5 Za cestoj stojaj lipika, Oj lipika je zelena, Pod lipkoj stoja mizica, Oj mizica je malana, Je malana, je ruštana, 10 Na štiri rajhe žagana. Okol stojijo stolčiki, Oj stolčiki še škanarski. Gori sedijo fantiči, Oj fantiči no deklice, 15 Sladko vince pijejo, Svoj ledik stan zapravljajo. Perletav je en žlahen vteč, Prineso je ta čudni glas: „Le čajte, čajte, deklice, 20 Se vas še bode grivalo!“ ’No dekle se mi razjezi, Tga vtiča.mi v roke dobi, Perjiče popipala, Pa v morjiče zasipala. cami] S rožcami se — 9 lubica — 10 Žolnir — 11 oficir — 13 pušelca — 15 pušelč —• 16 Pušelč — 22 Ja sem klopčič — 23] No sem si ga naklal. — Za tem verzom sta vtaknjena ta dva: Al nemaš, dečla, drujeha, * Mej mene za praveha. — 26 suknje. — Scheinigg (NPKS. 58, 59) je napravil svoj natisek, združivši to in prejšnjo številko. 795. Zapisal J. Drobnič. — Iz VO. XV. 72. Vraz je prepisal pesem v VO. XV 7 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe: 11, 12 stolčeki — 16 Soj . . . zapravlajo — 17 Perleto — 18 Perneso — 20 Sej — 22 tiča — 23 Perjiče) Perjiče mu — 24 morjiče] morjiče ga — 25 mi . . • al — 27 zleto — 29 gledo — 33, 35 Jes sem] Jez. I. Pripovedne pesmi 796, 797. 707 25 „Popipli ni ga alj pa nikar, Le živga me še pusti zdaj, Bom zletao na planinico, Na no zeleno bukvico. Bom gledao tej po poljeci, 30 Po poljeci oj zelenim, Kak bote sinke zibale, Kervave soze prelivale. Jes sem še pa en žlahen vteč, Ti pa nisi dekle več! 35 Jes sem še pa en žlahen vteč, Ti pa nisi dekle več!“ 796 . (Iz Frama.) Si glažeke nalivajo, Si bratošnp napijajp. Leži mi, leži poljece, Polje lepo ravneno. Prek polja leži cestica, Gesta lepo vglajena. 5 Pri cesti stoji lipica, Lipa lepo zelena. Pri lipi stoji mizica, Na štiri eke rezana. Okol stojijo žecelni, 10 Žecelni lepo pisani. Na žecelnah sedijp Fantiči no deklice. 15 Priletel je en pisan ptič, On je reki: „Ne bo nič!“ „„Le čaj, le čaj, tl pisan tič, Da bi ml tebe dobili, Vse bi ti perje spipali.“ “ 20 „Če mi glih perje spiplete, De mi le leben šenkate! Meni še perje poraslo bo, Vam pak devištva vgč ne bp. Jaz še’m enkrat en pisan ptič, 25 Tl pak ne bpš vgč deklič!" 797 . (Z vzhodnega Štajerja.) Prleta je pisan vtič, Prnesa žalosten glas, Prnesa žalosten glas, Kaj, Micka, ne boš več deklič. 5 „Jaz pa tebe čem dobit, Spipati ti perjiče, Spipati ti perjiče, Kaj neš ti več pisan vtič." 796. Zapisal O. Caf; pel BI. Bedenik. — Iz GO. 1. 94, 95; v v. 7. je po pomoti zapisano mizi nam. lipi. 797. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. N. 45 (99), kjer je pri¬ pisan ta-le načrt melodije tako, da je med prvi in drugi zapis postavljeno zna¬ menje enakosti: 2 - ' 4 .. : 1 .0 um --v- m vrnit? te 45* 708 I. Pripovedne pesmi 798, 799. „„Spipli mi, le spipli mi, 10 Le mal me pusti živega! Men de zraslo perjiče, Pam si pali pisan vtič. Jaz pam zleta v zelen gaj, Pam si zapea veselo: 15 Jaz bom pali pisan vtič, Alj ti nikdar več deklič!““ 798 . (Iz Jarenine.) Leži, leži poljiče široko, Na poljiči stoji lipica zelena. Pod lipico stoji na mizica, Oj mizica je pisana. 5 Okoli nje stojijo stoleci, Oj stoleci so žeslarski. Na stolih sedijo fantiči, Oj fantiči prav lepi so: Glažiče nalivajo, 10 Deklinam coj prinašajo. Priletel mi je ni lep pisan ptič, Prinesel njim je ni strašen glas - „Gaj, čaj, čaj, ti pisani ptič! Mije te bomo dobile, 15 Bomo ti perje popipale!“ „„Če mi glih perjiče popip- Ijete, Da mi le leben šenkate: Jaz bom še enkrat ni lep pisani ptič, Vije pa ne bote več deklič." 799 . (Z Grma.) Stoj’ mi, stoj’ mi lipika, Lepa lipa zelena. Pod lipo mi pa stoji Ena miza rezana. 5 Pod mizo mi stojido Štir’ stolčki farbani. Na njih sede fantiči In deklice mlade. Mimo leti pisan tič, 10 On jim je tako zapel: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XI. 15 s temi predrugacbami, ne glede na naglasna znamenja in e pred rom: 4 Micika — 6, 7] Perjiče ti spi- pati — 8 neš ti] ti neš — 9] Spiplji mi, spiplji, Micika — 10 malo — 11 Meni — 12] Nom odleta v zelen gaj — 14 zapea veselo] veselo zapea — IB bom] pam — 16 Al. — Vraz je tiskal pesem v NPI. 130—131 po tem prepisu, ne glede na naglasna znamenja, s temi predrugacbami: 1 Prileta — 4 Micka — 8 Kaj ti neš več] Ka neboš — 9 Zpipli . . . Žpipli — 10 pusti — 12] Pa bom pali pisan vtič — 14 Pam si v.] Tam veselo si — 15 pam] bom — 16] Al ti nigdar več diklič. 798. Zapisal Fr. Hauptmann. — Iz njegove zbirke, ki jo hranim jaz. 799. Zapisal Janko Barič. — Iz njegove zbirke, ki jo hranim jaz. I. Pripovedne pesmi 800. 709 „ Sladko vince pijete, Ledek stan zapravljate. “ „„Muči, muči, pisan tič, Ge te v roke vjamemo, 15 ’Se ti perje spulimo! „Če mi perje spulite, Da mi življenje šenkate. Ja bom iše pesme pel, Ti pa ne boš več vesel. 20 Odletel bom v zelen log, Da si perje spodredim: Ja bom iše pisan tič, Ti pa ne boš več fantič. “ 800 . (Kranjska.) Stoji, stoji tam lipica, Pod lipo hladna senčica, Pod lipo miza kamnata, Na štiri vogle rezana. 5 Stolov dvanajst okrog stoji, Na njih sede fantje mladi. Vsak ima svojo kupico, Vsak ima svojo ljubico; Naliva vince si sladko, 10 Veselo ga popiva z’ njo. Še perleti kje tičica, Predrobna tiča šinkovka. Usede se na lipico, Zapoje tako pesmico: 15 „Devičice! noričice, Ge fantam vse verjamete! Zvečer obeta perstan zlat, Zvečer obeta beli grad, Al’ zjutrej Černe kajže ni. 20 Lažniki oj ste, fantje vi!“ „„0 tiho, tiho, tičica, Predrobna tiča šinkovka! Fantiči bomo vjeli te, PopTili tebi perje vse.““ 25 „Ce perje mi populite, Živlenja mi ne vzamete. Mi perjiče spet zraslo bo, V’ zeleno poletim goro, In tamkej bom prepevala, 30 Bom v’ zelen travnik gledala: Zibale bote sinčike, Neporočene matere! Dojile bote sin’ke ve, Točile pregrenke solze 35 Po d’vištvu, ki ga več ne bo, Ge vam ga fantje odvzamo. Verjeti druj’ga jim nikar, Ko: Bog pomagaj, Bog obvar’!“ 800. „Iz g■ S m o 1 e t o v i g a zbira, predelana, kolikor se je potrebno zdelo “ ’ KG. III. 87 — 88. — Zapisi v VO. XX. 34, 35 so samo prepisi iz Krajnske Gbelice; isto velja o zapisu v V 0.1.25., samo da je v njem Vraz poleg na¬ glasnih znamenj in apostrofov še to predrugačil: 24 Populjili.ti — 26 Živlenja — 31 sinčeke —■ 35 divištvu — ; 36 vzamejo. Vraz jo je po Cbelici tiskal tudi v NPI. 182 — 183; njegov natisek se, ne glede na naglasna znamenja, razlikuje od Gbeličncga v tem: 19 kajše — 20 Lažnivi — 24 Populjili ti — 30 Bom] In — 33 ve] vy — 35 divičtvi. — Tudi Poženčan jo je v MP. 1.120—122 le iz 710 I. Pripovedne pesmi 801, 802. 801 . (Kranjska.) Oj stoji, stoji lipica, Pod lip’co hladna senčica; Zdolej mi stoji miza kamnata, Na štiri vogle rezana. 5 Okoli stoji stolov dvanajst, Okoli sede fantje mladi Ino vse lepe deklice. Tam sladko vince pijejo, V zlato posodo nalivajo. 10 Je priletela ptičica, Predrobna ptica šinkovka. »Dekliči, ste noričice, Ker fantam vse verjamete: Zvečer obeta beli grad, 15 Zjutraj še Černe kajže ni!“ „„0 liho, tiho, ptičica, Ti drobna ptica šinkovka! Ce tčbe, ptica, vjamemo, Ti perje vse uzamemo.” 4 20 »Če tudi perje mi uzamete, De mi le živlenje pustite! Še bom zletela v zčlen gojzd, Tamkej bom prepevala In v zelen travnik gledala: 25 Se bote deklice jokale, In sinke bote tam zibale Ino bote se plakale, Po svojim devištvu jokale: Kaj pomaga, ki ga več nazaj ne bo, 30 Ker ga fantje preč vzemo! Fantam druziga ni nič verjet’, Ko: obvari te Bog, pomagaj Bog!“ 802 . (Gorenjska.) Stoji, stoji tam lipica. Pod lipo hladna senčica, Pa v senci miza kamnata, Na štiri ogle rezana, 5 Okol’ mize so pa stolči, Prelepi stolči rezani; Na stolcih fantje mi sede, Med fanti mlade deklice. Vesele pesmi si pojo, 10 Pijejo vinčece sladko, Prijazno se pomenk’vajo, In samski stan obrek’vajo. Že priletela ptičica, Oj drobna ptič’ca pisana. 15 Že sedla je na vejico, Zapela tako pesmico: »Devičice, noričice, Če fantom vse verjamete! Vam beli grad obetajo, 20 Pa črne koče nimajo. Veseli pesmi vam pojo, Vam vince točijo sladko, Ve ž njimi se pomenkvate In samski stan obrek’vate.“ Gbelice prepisal. Pesem je ponatisnjena iz KG. Uidi še v SPKN. II. 80-81 s temi predrugacbami, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe: 11, 21 ptičica — 12, 22 ptičica — 12 Populili ti — 27 zrastlo — 35 devištvu — 37 drujiga. 801. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. I. 47 — 48. Natisek v Goriškem letniku za 1.1864. na str. 207. je narejen po tem. 802. Zapisal Mat. Rode. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je poslala slov. Matica III. 83 — 85. I. Pripovedne pesmi 803, 804. 711 25 „„Le pazi, pazi, ptičica, Oj drobna ptič’ca pisana, Ge fantje tebe vjamejo, Ti zlato perje vzamejo !““ ..Ge meni perje vzamejo, 30 Življenja mi ne vzamejo. Jaz novo perje spet dobim In spet v zelen log zletim. Tam bom po vejah letala, Dekletam tako pevala: 35 Jaz sem ostala pisan ptič, Oj ti pa nisi več deklič! 0 803 . (Z Blagovice.) Leži, leži ravno polje, Na ravnem polji lipce stoje; Pod lipcam so pa mizice, Okol’ fantič in deklič sede, 5 Se lepo pomenkvajo, Kam dre v v vas pojdejo. Priletu je zelen teč, Zapev je od fantov no deklič: „Zvečer greš fantič h deklič u vas, 10 Zvečer ji ubetaš beli grad, Zjutrej ji nimaš svenaka dat! Zveččr ji ubetaš perstan zlat, Zjutrej ji nimaš svinčenega dat." „„Le tih, le tih, ti pisan teč! 15 Ge te fantje ujamejo, Ti pisan perje uzamejo! 0 " „Ce mi glih pisan perje uza- mejo, Živlena mi še ne uzamejo. Jaz pa zletim kje v zelen gojzd, 20 Pa nov’ perje zaredim." „„Le tih, le tih, ti pisan teč, Ge te deklete ujamejo, Ti pa košice zmanejo In te po prahu valajo. 00 25 „Ce mi glih košice zmanejo In me po prahu valajo: Pa ostanem zmerom pisan teč, Ti pa ne bodeš fantič več. Jaz bom zmerom lepo pev, 30 Ti pa ne boš več vesev!" 804 . (Iz gornjega Božja.) Kaku je pou kej hud žerjav, „Pubiči, galifiči, K je v zalenej lipi stau? Muade dečle glfujate! 803. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. III. 27.; ,pel mi jo je is Blago¬ vice 60 let stari tesar in berač 1876. “ 804. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 63—64, kjer je pristavil Ma.jar to-le opomnjo: „Tota pesmica se Slovencom tako močno dopa.de, da jo pojo u Štajrah, u Krajni in u Koruškoj. Per nas r u Božji so tako zaljubleni n njo, da imajo dve jednoga in istoga zaderžaja: „ Žerjav dekleta opominja “ in ,, Ptičica mladenče opominja “■ koja ovde sledi “ (št. 805.) Majarjev prepis v MII. 103—104 se razlikuje od zgoranjega natiska, ne glede na naglasna znamenja in l za u, v tem: 3 Oj pubiči galyfiči — 4golfujete — 5 Dečelce] Oj dečelce — 11 Bomo 712 I. Pripovedne pesmi 805. 5 Dečelce, noričice, Da puham vse verjemate!“ Dečle pod lipico stojo, Na žerjava hovoro: „„Le čaj, le čaj, ti hud žerjav, 10 K si v zalčnej lipi stau! 15 Pa v puanino zlatu bom, Še lepši perje zredu bom. Po puaninah letou bom, V ravno pule hledou bom Dečle bojo puakaie, 20 Zibelce potakale: Bomo tabe dfibile, Vse lepši perje spipale.““ „Da lih mi perje spiplate, Da le lebn mi šenkate! Aj tutaj, ti lub moj sin, Tvoj oča je le kurbe sin. Oblubou je mi perstan zuat, Je se mi ziiagou kurbe tat!“ 805 . (Iz dolnjega Rožja.) Stoji, stoji lipica, V lipci poje tičica. „Pfibiči golifiči, Muade dečle glfujate! 5 Dečelce,, noričice, Da pubam vse verjemate!“ „„Le tihi, tihi, tičica, Na steni visi pukšica! Al te pubči vjemame, 10 Vse perje ti vzameme!““ „Da lih perje mi vzemata, Da le lebn mi všenkata. Jaz pa v lipico zletim, Spet novo perjiče zredim. 15 V zalenam hozdi peua bom, Novo perjiče zradiua bom. Jaz spet prižana bom tičica, Tva dečua nigdar več devi- čica, Jaz bom v hozdi spivlaua, 20 Tva dečua sinka zibaua!“ t. d.] Pa bomo t. dobile — 12 Vso lepši — 15] Pa u p. zlate! bom — 16 zre- del — 18 pole — 20 Zibelce] Pa zibece — 23 je mi] mi je. — V VO. XVI. G. 3 je Vraz prva dva verza zapisal tako: Ti liep tič žerjovv je liepo pow, * Je liepo pow, še liepše znow. — Seheinigg ima v NPKS. 22 iz VO. še ta dva: „Da so ga vsi radi slišali * V celej loškej deželi. V Vrazovi ostalini nisem mogel- najti pesmi, ki bi tako začela in bi se potem nadaljevala „Dekličice, noričice"; pač pa tako neha pesem v VO. XV. 46 : Pa liep je tič pisan žerjov, * Ki je liepo pow, ki je liepše znow, * Da so ga vsi radi slišeli * Po cieli lošči dežieli. 805. Zapisal M. Maj ar. — Iz VO. XIII. 65 — 66; vsakemu drugemu verzu se pristavlja kuku, kuku! Primerjaj prejšnjo številko. Majar jo je tudi pre¬ pisal v MB. 102—103, in to s temi premembami, ne glede na 1 za ti: 2 lipici — 3 golyfiči — 3 golfujate — 5 Dekelce — 7 tiho, tiho — 8 stene — 9 vje- I. Pripovedne pesmi 806, 807. 713 806 . (Bož, Podjunsko.) Oj semenj lep, oj semenj nov, Oj lepo novo žegnanje: Pobi pod lipo rajajo, Mlade dečle napajajo. 5 Lepa ptica, lep žrjav, Vrh lipe je lepo zapel: „Dekličice, noričice, Da pobom vse verjamete: Po dni vas z vincem napajajo, 10 Ponoči vam krence jemljejo." Dečle pod lipico stojo, Na žrjava govoro: „„Le čaj, le čaj, ti lep žrjav, Ki si v zelenej lipi stal! 15 Mi bomo tebe dobile, Vse lepo perje izpipale.““ „Da lih mi perje izpipate, Da mi le leben šenkate. Jaz v planino zletel bom, 20 Še lepši perje zredil bom. Po planinah letal bom, V ravno polje gledal bom: Dečle se bojo plakale, Zibike potakale." Zapeljana deklica. 807 . (Iz Cerovca.) Stoji mi stoji poljece, Prelepo polje široko. Na polji zrasla lipica, Prelepa lipa zelena. 5 Pod lipoj stoji mizica, Prelepa miza kamena. Okol stojijo stol čeki, Sami stolčeki svilnati. Na njih sedijo fantiči, 10 Vsi mladi fanti jonaki. Med njimi sedi ljubica, Prelepa mlada Micika. Debele solze takala Po svem romenem ličeci, 15 Po svem romenem ličeci, Po svojih belih zizekih. „0 kaj je tebi, Micika, Kaj si tak jako žalostna?" „„0 kaj ne b’ bila žalostna, 20 Od fantov sem zapelana! mame — 10 vzemame — 12 šenkata — 13 zlatim — 14 zredim] dobim. — Schei- niggov natisek v NPKS. 22—23 se razlikuje, ne glede na književne oblike (vendar vjemamo, vzemamo, vzematell), od našega v tem: 5, 6 manjka — 15, 16 manjka — 17 Tva dečva] Dečva — 20 Tva] Ti. 806. Neznanega zapisovalca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 21 — 22. 807. Zapisal S t. Vr a z. — lz VO. XIX. Y. 47 (150, 153), kjer je pisano, da je se poje po napevu pesmi: V jezeri se kople Anjčika. Verzi 25—28 so po¬ zneje pripisani s svinčnikom. Vraz je prepisal pesem v VO.IX. 10 ; ta prepis se 'ne glede na naglasna znamenja razlikuje od našega natiska v tem: 1 poleee — 2 pole šiiroko — 3 Na poli je zrasla 1. — 4] Prelepa zelena lipica — 0] P. kamena mizica — 7 Okoli — 8] Prelepi svilnati stolčeki — 9 njih] njih pa — 10] Jonaki mladi fantiči — 11 lubica — 12 Debele solze] Debele je souze — 714 I. Pripovedne pesmi 808, 809. O kaj neb’ bila žalostna, Od fantov sem zapelana! Zdaj nesem žena zakonska, Pa nesem mlada Micika. 25 Oj ja sem tako zmešana, Kak je na stezi vodica, Po keroj grejo forari Se samimi težkimi vozi.““ 808 . (Štajerska.) Stoji mi, stoji polece, Oj pole široko; Na poli j zrasla lipica, Oj lipa zelena; 5 Pod lipoj stoji mizica, Oj miza kamena. Okoli stoj’ stolčeki, Oj stolči svilnati; Na njih pa sid’jo junaki, lt) Oj mladi fantiči; Med njimi sidi libica, Oj mlada Micika: Debele suze takala Po rmenem ličeci. 15 „0 kaj je tebi, Micika, Kaj si tak žalostna ?“ „„Kaj ne bi bila žalostna, Kad sem zapelana. Oh jaz sem vam tak smešana, 20 Ka na stezi vodica, Po keroj grejo forari Za težkimi vozi: Zakaj jaz nesem Micika, Net’ žena zakonska. ““ 809 . (Iz Frama.) Oj leži, leži polje, Polje široko. Na polji stoji vertič, Oj vertič lep ograjen. 5 Notre hodi deklica, Deklica žalostna, Ona je močno žalostna S§ z rožicami zgovarjala: „Precvetate, rožice, ali pa ne, 10 Vsej ne b^in delala pušelca: Minilo je uže sedem let, Ko sem delala pušelc lep. Zdaj ga ne b(jm v§č delala, Zdaj bQm zmirom jokala, 15 Ker sčrn zgubila ženina, Jezusa, mojga vzveličarja!“ 14 svojem — IB svojem — 16 prebeliti — 18 jako] močno — 19 Oj ... bi. — Konec {vv. 21. — 28.) jeprenarejen tako: Oj jaz sem vam tak zmešana, * Kak je na stezi vodica, * Po keroj grejo forari * S samimi težkimi vozi! * 25 Zakaj jaz nesem več micika * Neti sem žena zakonska! — Po tem prepisu je tiskal Vraz pesem v NPI. 76 — 72 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja: 9 sidijo — 10 Junaki — 11 liibica — 21 Oh. 808. Zapisal F r. K u h a č. — Iz njegove zbirke II. 134. Zdi se samo prc- narejena iz Vrazovega natiska v NPI. 76. 809. Zapisal O. Caf; pela Ter. Pušnik-Morkinja. — Iz GO. II. 54 — 55. I. Pripovedne pesmi 810, 811. 715 Tako je naš ledik stan, Kako cvete rožica tan, Žlahtno cvete no diši, 20 V najboljšem času cvet izgubi. Tako ste, ledik deklete vi, Ko sg pustite fantom zapeljat, Ko sg pustite fantom zapeljat No ob svoj ledik stan golufat. 810 . (Iz Frama.) Leži, leži poljece, Polje lepo široko. Pri cesti stoji lipica, Lipa lepo zelena. 5 Pod lipcoj sg sprehajajQ Fantiči no deklice. Tam si r^ke podavaj^, No ljubezen si spoznavajo. Zdaj ljubca mg objemala, 10 Da je pri men’ zadremala. Tako dolgo mg je ljubila, Da je tude janko zgubila. Ljubica zaljublena, Telko stokrat poljublena! 15 Ljubica precartana, Od nog do glave prešla tana : Tako dolgo smo sg ljubili, Da smo devištvo zgubili. Zdaj ljubezen že neha, 20 Tude devištvo zgubleno: Zdaj si devištvo zgubila, Ker b rada dam!““ 821 . (Iz Št. Jerneja na Dolenjskem.) Moaj fantič je u Truole vandrau, Nazaj ga več ne boa, Ki zdej tam boalan ležij, Mijlu proasi, si zdravje želij: 5 Ge b’ mi Tiruolka kroana dala, Še rajši zdravje ma. 820. Zapisal M. V al j a ve c. — Iz Kresa IV. 179. 821. Zapisal Fr. Hudoklin. — Iz njegove rokopisne zbirke; v v. 10. se toj razlaga s „ti“. I. Pripovedne pesmi 822. 721 „Mien nej Tsruolka kruone dala, Pa m’ zdravje tud’ dat ne rmiore. Poa goajzdnem vatri, s% poašta pdaslala, 10 De za me toj ne maraš več, Za me zdej nej zdravje več.“ Pobič bolan in ptica. 822 . (Kranjska.) Stoji, stoji jablan, Aj jablan zelena. Spodej leži senčica, Aj senčica hladna. 5 V’ senci stoji špampet, Visoko je nastlan, Notri pa leži pobič, Pobič močno bolan. Še je perletel tičik, 10 Ta drobna tičica. Na jablan mi je sedla, Lepo zažvergoli. Še je pobeč vprašal: „Kaj te vprašam, tičica, 15 Ko b’ ti mogla vedit, Kaj men’ pomagat zna?“ Tičik je odgovoril, Ta drobna tičica: „„Kaj hočmo tiči vedit, 20 K’ po ljuftu letamo? Pa vender ti bom povedal, Jez drobna tičica: Davi tri ure pred dnevam Sim čez neko vas’ jez letel, 25 Tam sim slišal jez le to: Zbrale so se po vodo Tri ledik deklice, One so se menile Vsaka od svojiga ljubiga. 30 Tak’ je ta perva rekla Ta ledik deklica: Jez bom tako naredila Nocoj svojmu ljubimu, De bode nocoj prešal 35 Tri Černe gore, In bo tud preplaval Tri bistre vode, In vendar še tri ure pred dnem Bode on per men vasval. — 40 Ta druga tako rekla, Ta ledik deklica: Jaz bom tak’ naredila 822. Zapisal M. Ravnik ar-Poženčan. — Ig MP. III. 19— 22. Drugi prepis nahajaš v VP. V. 123 — 126; razlikuje se od zgoranjega natiska, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 5 senčici — 7 pobeč — 8 Pobeč — 20 Ko — 28 svojga — 32 preljubimi!. — Prepis v MP. 1.125 se razlikuje od tega, ne glede na naglasna znamenja, samo v tem: 20 K’. — Pesem je tiskana v ŠPKN. III. 24 — 26; ta natisek se razlikuje od našega, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe, v tem: 9 priletel — 10, 18 Predrobna ptičica — 13 Še je pobeč] Jo je pobič — V. 14. manjka. — 15 Ko b’ ti] Ce bi — 16 meni — 19 ptiči — 20 ljuftu] zraku — 21, 38 vunder — 22 ptičica — 24 jez letel] letala — 25 slišala jez to — 27 ledik] device — 30] Perva je tako rekla — V. 31. manjka. — 32 tak’ — 33 Nocoj svojinu] Nocoj še svojim’ — 34 prešel — 39 pri meni — 40] Druga tako je rekla — 41, 49 Ta ledik] Neomožčna — 45 posllji — 48 Ta] Je — 50, 55 deklici — 51, 56 nevsmiljeni — 53 ino mater’. 46 722 I. Pripovedne pesmi 823. Svojmu preljubiniu, De bo tak dolgo ležal 45 Na smertni postelji bolan, De se bo meso od kosti ločilo, De si bo prosil smerti sam. — Ta tretja tako rekla, Ta ledik deklica: 50 Avbe, avbe, ve deklici, Al’ ste neusmiljene! Rajši bi hotla narediti Očetu in materi, Kot svojimu preljubimu. 55 Avbe, avbe, ve dekliči, Al ste neusmiljene!““ Z boleznijo kaznovana nezvestoba. 823 . (Iz Cerovca.) „Moj ljubi se je svadia, Mi daleč je odiša. O naj mi le odide, Kam mi ve no zna! — 5 Moj ljubi se je oženia, Nemško čer si je vzea. Naj si jo vzeme, naj, Vem ne de dolgo živ! “ ■— Dva tjedna ni preteklo, 10 Ljubi zbeteža V svojoj presvetloj kamri, Na beloj postelji. „Dajte mi črno tinto, Pero, bel papir, 15 Naj pismo si napišem, Svoje lepe cajtinge. Kak hitro bom napisa, Hitro bom posla Oh svojoj prvoj ljubi 20 Na Malem Štajari!“ Ljuba je pismo brala, Močno s’ nasmejala, Pismo si je prebrala, Svečo si vužgala. 25 Svečo si je vužgala Za ljubga srečno smrt: „Tak naj bo vsem gizdavcom, Kak je moj ljubi bia. Tak naj bo vsem gizdavcom, 30 Kak je moj ljubi bia: Ki mene je zapustia No Nemško si je vzea!“ 823. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. f. 99 ( 201, 205), kjer je pozneje popravljeno: 1 svada — 5 ožena — 32] Si Nemkinjo je vzea. — Vraz je pre¬ pisal pesem vnovič v VO. 1.39 s temi premembami, ne glede na naglasna zna¬ menja: 2 Mi daleč] Daleč — 3 mi] si — 7, 8] O naj si njo le vzeme, * Saj je ne de dougo mea — 9 ni] je ne — 12] Na svojoj beloj posteljici — 13 mi] mi, dajte — 14 Pero] Drobno pero — 18 Hitro] Tak hitro — 19 Oh] K — 19 lju¬ bici — 22 se — 23 si je] je — 24 nažgala — 25 je vužgala] si nažgala — 23 Za lj.] Na ljubega. — Na mestu 27. in 28. verza stojita ta dva: Svečo je držala * Na ljubega srečno smrt — 32 No si Nemkinjo vzea. — Drugi prepis Vrazov je v V O. XI. 60 in se od naposled omenjenega razlikuje, ne glede na naglasna znamenja, v tem: 1 liibi . . . svada — 4 Kan — 5 liibi . . . ožena — 6 zea — 7 jo . . . zeme — 8 dugo mea — 10 Liibi — 12 prebeloj posteljci — 14 bel’ — 15] Da si pismo jaz napisen — 17 bom] je — 18 bom] je — 19 lu- bici — 20 Malen — 21 Liiba — 23 je] si je — 25 si] je — 26, 28 liibega — 20 sen gizdavcon — 30 bia — 31 zapiista — 32] No Nemkinjo si zea. I. Pripovedne pesmi 824. 723 824 . (Iz Frama.) „Hole, hole, ljubica, Koj ljubica cartana! Ali sg ti kaj bpš žalovala, Da sg jaz oženil bpm: 5 V tp devgto derželp Po-np vdovp bogatp, Ker ima bele tolarje?" „„0 kaj bom jaz žalovala, Žaloval boš koj ti sam!““ 10 H poroki sp šli veseli, Od porpke uže žalostni. „Hole, hole, žena moja, H meni zarpčena! Postelji mi, postelji 15 Le-tp belp posteljp, Da jaz npter legel bom.“ Vsej mu je postlala Le-tp belp posteljp, No je legel npter, 20 Ležal cčlih sedem lčt, Da sg je uže meso Ipčilo Od njegovih belih kosti: Duša sg ne more lpčit Ode trupla grešnega. 25 „Hole, hole, žena moja, H meni zarpčena! Vzemi, vzemi si poselnika Hitrega no čerslvega, Da bp šel v tp devgtp derželp 30 Po mojp ljubicp cartanp, Da bQ prišla h meni glgdat, Ko sg zdaj meni godi." Vsej je najela si poselnika Hitrega no čerstvega, 35 Da je si šel v devgtp derželp Po njegovp ljubicp cartanp: „Hole, hole, ljubica, Ole ljubica cartana! Poidi, poidi h njemu glgdat, 40 Ko se zdaj jemu godi." „,0 kaj bi hodila h njemu glgdat, Vsej mu pomagat nič ne mo’m. Vsej mi je rekel, Da bpm jaz žalovala, 45 Žaluje on koj sam. Naj jemu le pomagajp Vsi njegovi beli tolarji No njegova bogata vdova!““ Vsej je uže hitro tekla 50 V tp devgtp derželp. „Hole, hole, ljubica, Hole, ljubica cartana! Poidi, poidi h meni glgdat, Ko sg zdaj meni godi, 55 Da uže ležim celih sedem let Nptre si v beli postelji, Da sg uže mgso lpči Od mojih belih kosti: Duša sg ne more lpčit’ 60 Od trupla grešnega." „„0 kaj bpm hodila h tebi glgdat, Vsej ti pomagat nič ne mo’m ; ysej si rekel, da bpm žalovala, Žaluješ zdaj koj sam. 65 Naj ti le pomagajp Vsi tvoji beli tolarji No tvoja vdova bogata."“ „Nikaj; nikaj mi ne sponašaj, Nikaj, nikaj mi ne sponašaj, 70 Vsej vidiš, ko sg meni godi!“ „„Naj bodo tebi odpušene Vse tvoje grešne reči!"" Ona v Išvp rpkp je prijgla Jegovp tenkp srajčicp, 75 V pravp rpkp je pa vzgla 824. Zapisal O. Caf; pela Terez. Pušnik. — Iz CO. II. 83—85. 46* 724 I. Pripovedne pesmi 825. Mi vošenp svečico: „Lpči s§, lQČi, duša, proč, Ode trupla grešnega, No poidi, kam si siposlužila!" 80 Teh besed še ni izgovorila, Duša s§ je uže lpčila proč; Teh besed še ni izgovorila, Duša s§ je uže lQČila proč. 825 . (Iz Cerovca.) „Jaz pa bom se ženia, Svojo ljubo bom si vzea. Žlahta mi zabranjuje, Kaj si je le ne bi vzea. 5 Žlahta m’ od bogate pravi, Meni pa za bogato ne. Pa vem bom si jo vzea, Vem ne bom več dolgo živ.“ Tjeden celi še ne mine, 10 Ljubi močno zbeteža: „Hodi, da, ti žena, k meni, Nekaj b’ ti poveda rad: Idi mi po pravo ljubo, Ki sem joj navajeni!“ — 15 Žena pa se v kraj obrne, No se močno razsrdi. Ljuba se je z srca djala No je taki k njemi šla. Zvun pri dverah je postala, 20 Nič druga je čula ne, Nič drugega je ne čula, Kak milo zdihovanje. Ona hitro v hižo stopi, — Ljubi mrtev v postlji je. 25 Oj nemila ti ljubezen, Nikdar dobra ne storiš! 825. Zapisal St. Vraz. —• IzVO. XIX. c. 80 (182, 186). — Vnovič je Vraz prepisal pesem v V 0.1.42 s temi premembami, ne glede na naglasna zna¬ menja: l oženia — 3 Žlahta] Rodovina — 5 Žlahta m’] Ona mi — 6 Meni] Meni je — 7 njo — 8 dougo — 9 Tjeden celi] Celi tjeden — 12 bi — 14 njoj — 19 Zvunah — 21] Nič druga je čula ne — 24] Ljubi je mrtev v postelji — 25 Oh — 26 dobro. Drugi Vrazov prepis je v VO. XI. 67 in se, ne glede na naglasna znamenja, razlikuje od naposled omenjenega v tem: 1] Jaz pa bodem se oženit — 2 liibo bon . . . zea — 3] Rodvina mi zabranjuje — 4 zea — 6 je pa] je — 7] Pa ven bon si jo zea — 8] Ven ne bon več dugo živ — 10 Lubi — 13 Idi . . . ljubo] Pošli . . . lfibo — 14 sem njoj] sen ba joj — 17 Liiba — 19 Zvunah per —• 20 drugo je čula] druga le je čula. — V. 21. manjka. — 22] milo zdihovanje] to milo zdihovanje — 23 hižo] 'ižo — 24] Liibi je že mrtev v posteli — 25] Oh nesmilena libezen — 26 Nikdar dobro] Nigdar ti dobra. I. Pripovedne pesmi 826, 827. 725 Zavrnjeni ljubi umrje. 826 . (Iz Frama.) „Lani mi je slana padla Na zelene travnike No na drobne rožice, Letos pak mi je slana padla 5 No mi je pomorila Moje vse veselje!" „„0 kaj je tebi, ljubi, Da si tako žalosten? 10 Nič ne maraj, ljubi, Ge t§ ljubica zapusti: Tl si pa le drugQ izbiraj Za ženp zakonskQ.““ „ Jaz si ne hočem druge izbirati, 15 No si je ne bpdem izbral. Jaz še bpm enkrat vprašal Svojp ljubictj cartanp." — Vsej je hitro tekel Taj h obklajeni oknici: 20 „ Odpri mi, Micka, kamro Še nocoj naj zadnjokra!!“ „„Meni ni nQt odpirat, Tebi sem treba hodit ni.““ Ljubi s§ je okol’ obermjl 25 Od okne obklajene, Je debele solze uterngl, Ko vinske jagode. Vsej je hitro tekel Po travnikih zelenih, 30 Tam je doli padel, Začgl omedlevati, Omedlevati ino umirati, Omedlevati ino umirati. Za njim je pritekla 35 Njegova ljubica cartana: „Le vstani, le vstani, ljubi, Vsej si pravi ljubi inoj!“ „„0 le Jezus no Marija, To je zdaj moja ljubica!““ Izročenje blaga pred smrtjo. 827 . (Iz Komende.) „Kaj je tebi, Alenčica, K’ si tako žalostna? Al’ te trese merzlica, Al’ te boli glavica?" „„Mene ne trese merzlica, Mene moja glavca boli: Per mojmu sere neč zdraviga ni. Pošlite mi po mašnika, Po fajmoštra vodiškiga, 10 De se bom spovedala In iz Bogam spravila!““ „Kom boš zašafala svoje zlate pasi ?“ 826. Zapisal O. Caf; pela Terez. Pušnik. —■ Iz GO. 11.89—90. 827. Zapisal G. Križnik l. 1885. v Motniku. — Iz GK. III. 5. 726 I. Pripovedne pesmi 828. „„Devic’ Mariji u Komen¬ di jo. ““ „Kom boš zašafala svoje zlate aube ?“ 15 „„Devic’ Mariji u Komendijo, K’ je sinoči pri meni b’la, Me je l’po perpravljala S tega sveta na uniga.““ 828 . (Iz Cerovca.) a. Redakcija 1. Kaj se mi necoj sanjalo, Ravno lih o polnoči: Kaj bom moga ja vmret! Komi pa bom blago zroča? 5 Ljubem oči bi ga zroča, Oča mi že mrtev je. Komi bom si blago zroča? Ljuboj materi b’ ga zroča: Mati mi že stari so. 10 Komi bom si blago zroča? Mladoj sestrici b’ga zroča: Pa zatancala ga bi. Komi bom si blago zročia.? Dragom bratci bi ga zroča: 15 Bratec mi na vojski je. Škoda mi za njega, škoda, Za njegvo lepo glavo, Kaj mi bo odsekana. Škoda mi za njega, škoda, 20 Za njegovo mlado telo, Kaj de vso sestreljeno. Pa naj le bo, naj, če bode, Bog le duši dobro daj, Dobro daj, nebeški raj! b. Redakcija II. Kaj se mi nicoj sanjalo, Ravno glih o polnoči: Kajm moga v vojski vmret. Komu pa bom blago zročia? 5 Ljubem oči bi ga zročia: Oča mi že mrtev so. Komi bom si blago zročia? Ljuboj materi bi ga zročia: Ljuba mati stara so. 10 Komi bom si blago zročia? Ljubem bratci bi ga zročia: Ljubi bratec ga zapia bi. 828. Zapisal St. Vraz. — Redakcija I. je vzeta iz VO XIX. d. 86 (188, 192); redakcija II. pa iz VO. VII. 24. Pri redakciji I. je pripisan ta-le načrt melodije: I. Pripovedne pesmi 829. 727 Komi bom si blago zročia? Ljuboj sestri bi ga zročia: 15 Sestra ga zatancala bi. Škoda mi za njega, škoda, No za mojo lepo glavo, Kaj mi bo razsekana. Škoda mi za glavo, škoda 20 No za mojo belo telo, Kaj mi bo zastreljeno. Pa naj le bo, naj, če bode, Bog le duši dobro daj, Dobro daj, nebeški raj! Spokorjena ljuba umrje. 829 . (Iz predvorske fare.) a. Redakcija I. Pa ljubi k svoji ljubi gre Za eno besedo al za dve. „Ne bom, ne bom ti vstajala, Odgovora ne dajala, 5 Ker danes k spovedi sim šla Pred božjiga namestnika. Nič rekel ni in nič ni djal, Druj’ga m’ ni za pokoro dal, Kakor sam paternošter dolg 10 Od belih rok do črnih tal. K’ ga trikrat omolila bom, Potlej gotovo umrla bom.“ Spod okna se je preč pobral, Se vlegel je, trdo zaspal: 15 In pred se nič ne prebudi, De ljubi vkupej zazvoni. Takrat je brž iz postlje vstal, Šel je pod okno ispino: Ljubi pa že napravljajo, 20 Mrtvaško jo oblačijo. Polna je ispa angeljcov, Tud je Marija z Jožefam In svojim sinam Jezusam. Na roči rinko ima zlato, 25 Na glavi krono ima svit 16: Pomeni rinka pa čistost, Pomeni krona pa svetost. b. Redakcija II. Ljubi, pa h soji ljubi, gre Za j’no besedo al za dve. „Na bom, na bom ti vstajovva, Odgovara t’ nam dajowa. 5 Dons jutri h spovidi sim šwa Preh božiga namestnika. Druj’ga m’ ni za pokoro daw, Kokr en patanoštr dowg Od belih rok do črnih tavv: 10 K’ ga trikrat omoliwa bom, Po tim zagvišm vmrwa bom/ 829. Zapisal Mat. Valjavec., — Vzeta je redakcija I. iz Valjavčevega rokopisa , ki ga je hranil Miklošič, redakcijo TI. pa je objavil Valjavec v Kresu IV. 282, 283. 728 I. Pripovedne pesmi 830, 831. Spoh vokna se je preč podaw, Lega je jm trdo zaspavv, hn preb se nič na prebedi, 15 De ljubi vkupej zazvoni. Takat, je hitr hitr vstovv, Šu je poh vokni jizbini. Ljubo pa že napravljajo, Mrtvaški jo vvobvvačijo. 20 Povvbna je jizba angiljcov, Tud je Marija z Jožefam Jm sojim sinam Jezusam. Na roc’ ima rinko zvvato, Na gwal’ ima krono svitwo: 25 Rinka pomeni nje zvestost, Krona pomeni nje svitost. 830 . (0(1 Horjula.) „Pamet, pamet, lepa reč! Kdor jo ima, ta kaj velja. Imela sem jo deklica, Zgubila sem jo s’rotica. 5 Padla sem u velik greh, Naglavni greh. Zdaj me pa srce boli, Bolelo me bo vse moje dni.“ Ljub’ je pršu pod okence, 10 Potrkal je na polkence: „Ljuba, ti gor ustan’ Za eno besedo al za dve!“ „„Jaz ne bom gor ustajala In tebi antvert dajala: 15 Jaz sem b’la učeraj pr’spov’d, Pr’ spov’d pr’ božjem na¬ mestniku. Za pokoro mi je dav, En patanošter mi je dav; Kadar ga trikrat zmolila bom, 20 Pa precej umrla bom ““ Ljub’ se je dol podav, Dol je legu in zaspav. Kadar se ljub’ prebudi, Zaslišav je z vsem’ trem’ zvonit. 25 Mertvaški gvant je rezsvačijo, Oj belega ji oblačijo. Na roki je imela prstan zlat, Na glave’ je imela kron’co zlato: Prstan pomen čistosti, 30 Kron’ca pomen nedovžnosti. 831 . (Iz Luže na Gorenjskem.) „Pamet, pamet lepa j’ reč, Tud’ jest sem jolmela deklica, Le kdor jo ima, ta kej velja. Pa sin jo 'zgebila revica. 830. Zc^isal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke 10 — 11; o pevki glej opomnjo pri st. 449. 831. Zapisal J o s. Kržišnik. —Iz njegove zbirke, ki jo imam od Wies- thalerja. Ljud (v. 9.) in Ludvik (21) pač ni narodno, ampak izprevrženo iz Ljub’ in Ljubi. I. Pripovedne pesmi 832. 729 5 Padla st.ii v an velik greh, V an všlik greh, naglavni greh. Boli me tud’ moje srce, In me b6 vse moje dni.“ Peršu j’ Ljud pod okence, 10 Potfkov je na polkence: „„ Dekle m6je, gori vstan’ Za ’n6 besedo al’ pa dve!““ „Jest nd bom gori vstajala, Ne tebi antret dajala. 15 Včerej s^n per spov’di b’la Pred tem božjim namestnikam. Za pokoro mi je dav, An potnošter mi je dav: K’ ga trikrat omolila bom, 20 Potem pa preč umrla bom.“ Liidvik se je preč podav, Dol je legu in zaspav. Ko potem se prebedi, Že z usem trem ukop zgoni. 25 Hitro, hitro kekej gre, Dekle že mrtva leži: Mrtvaški gvant i slačijo In belega oblačijo. Vkol nje so stdli angelci, 30 Pa tud’ Marija z Jezusam. Na roc’ i imela prstan zlat, Na glav’ pa krono le ’z zlata. Slovo od sveta. 832 . (Iz Frama.) „Le pošljite mi po padarja, Po padarja, po Žnidarja: Padar bq pušal erdeČQ kri, Žnidar bQ delal černi gvant." 5 „Ledelaj, delaj, Žnidar, sukno, Ne kratkp, ne košatg, Le pzkp no pa dolgp: Vsej ne bQin moža v njej je¬ mala, Vsej bpm mertva v njej le¬ žala! — 10 Oh preljuba moja mati. Jaz moram slovo jemati, Jaz vas moram zapustiti, S tega sveta slovo vzgti. Vsi drobni červiči 15 Bqjp moji tovaršiči, Ker bQjQ mene raznosili Po materi černi zemlji. — Oh Jezus no Marija, Bfite moja tovaršija 20 Na moj poslednji čas, Dušo izročim vam jaz. Ni lepše tovaršije, Ko je Jezus no Marija: To je najsprelčpši glas, 25 Ge ostaneta pri nas, To je najsprelšpši glas, Ge ostaneta pri nas." 832. Zapisal O. Caf. — Iz GO. II. 148 — 149. 730 I. Pripovedne pesmi 833, 834. 833 . (Od Prevalj na Koroškem.) Kaj bi jaz ne bva veseva, Ko mam v hiši štrikarco, Ki mi dela in mi štrika Lepe nove štumfeje: 5 Ne predolge ne prekratke, Saj ne bom plesala v njih, Bom le mirno počivala Na mrtvaški posteljci! Kaj bi jaz ne bva veseva, 10 Ko mam v hiši Žnidarja, Ki mi dela in mi šiva Lepo belo srajčico: Ne predolgo, ne prekratko, Saj ne bom plesala v nji, 15 Bom le mirno počivala Na mrtvaški posteljci! Kaj bi jaz ne bva veseva, Ko mam v hiši šoštarja, Ki mi dela in mi šiva 20 Lepe nove čevlice: Ne predolge, ne prekratke. Saj ne bom plesala v njih, Bom le mirno počivala Na mrtvaški posteljci! 25 Kaj bi jaz ne bva veseva, Ko mam v hiši tišlarja, Ki mi dela in mi hobva Lepo novo hišico: Ne predolgo, ne prekratko, 30 Saj ne bom plesala v nji, Bom le mirno počivala Na mrtvaški posteljci! 834 . (Iz ribniškega okraja.) Očka so storili, Ua so dali hčer možu, Ljubmu Bogu. Imela je šest spletenk, 5 Da so jo spletale V črno zemljo. Kaj se je zmiselna? Fante poklicala, Da je vzela slovo 10 Od ledek stanu. Kaj se je zmiselna? Dekliče poklicala, Da je vzela slovo Od ledek stanO. 15 Manč’ca mrtva leži, Šest sveč pri nji gori. Očka se jokajo, Mamka zdihujejo: „Oj ne žalujte tako, 20 Vsaj pojde v sveto nebo!“ 833. Zapisal Blaže Rane. — Iz njegove zbirke, ki jo hranim jaz. 834. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegove zbirke, ki jo imam od Wies- thalerja. I. Pripovedne pesmi 83B, 836. 731 Bolna ljubica umrje. A. 835 . (Iz šmarskega okraja na Štajerskem. „ Preljuba moja mamica, No kje pa je Johanica?“ „„Johanca pa bolana je, Zagvišno vmerla bo.““ 5 „Če pa Johanca vmerla bo, Jaz pojdem pa v grob za njo; Štiri dekljete pridejo, 10 Johanco preoblečejo; Štiri fantje pridejo, Jo v grob zanesejo. Požegnan mašnik pridejo, Johančni grob požegnajo: Jaz pojdem pa v grob za njo, 15 „Le spavaj tukaj mirno zdaj, Nazaj me več ne bo!’ — Da prideš v sveti raj!“ 836 . (Kranjska.) „Oj mamica, oj mamica, Kje je pa vaša Micika?“ „„Naša Micika bolna leži, Per jen’mu serdci več zdravja ni.““ 5 „Ce vaša Micika vmerla bo, Jaz pojdem pa v grob za njo. “ „„Ge pojdeš ti ravno v grob za njo, Saj je nič več nazaj ne bo. Fantič, ne žaluj preveč, 10 Na sveti je pa še ženskih več.““ „Ženskili, o ženskih je še več, Za moje serdce nobene več!“ 835. Zapisala M. Sto ki a s. — Iz njene zbirke, ki jo hranim jaz. 836. Zapisal M. Kastelic. — Iz VO. XVI. A. 15 -16, kjer so pripisani še ti-le štirje verzi, ki očividno ne spadajo k pesmi in jih je tudi Vraz odločil s posebnim znamenjem: Po verti špancirava, * Drobne rožce zbirava: * Tergaj, tergaj rožice, * Da boš delala pušelce. — Prepisal je Vraz pesem s temi verzi vred vnovič v VO. XV. 32 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna zna¬ menja: 4 njejnmo srci —■ 6 Jest ... u — 12 srce. Drugi prepis nahajaš v VO. VI. 31; razlikuje se od našega natiska, ne glede na naglasna znamenja, v tem\ 2 je pa] pa je — 3 Micka — 4 njenmu srcu — 5 Micka —6 Jaz — 8 Saj. 732 I. Pripovedne pesmi 837, 838, 839. 837 . (Gorenjska.) »Dobro jutro, mamica! Kje pa je Johanica?” »»Johanica pa bolna je, Prav za gvišno vmrla bo.“ “ — 5 Štir dekleta pridejo, Johanco preoblečejo. Štirje fantje pridejo, Johanco v trugo denejo. Kaplan na britof pridejo, 10 Johanco en mal požegnajo. 838 . (Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.) »Dobro jutro, mamica, 5 Štiri fantje pridejo, Kje je vaša Johanica?” Johanco v trugo denejo. »»Naša Johanca bolna leži, Štiri fantje pridejo, Pri njenem srcu zdravja ni.“ “ Johanco v jamco nesejo. Za Johanco se maše bero, 10 Jaz žalujem pa za njo. 839 . (Iz Podzemlja v Belili Kranjcih.) »Dobro jutro, mamica! Štir’ dekliči pridejo, Kje je vaša Bariča?” Barico preoblečejo. „ »Bariča doma leži, Štir’ dekliči pridejo, Pri njenem srcu zdravja ni.“ “ 10 Barico na dilco denejo. 5 Ura bije polnoči, Štir’ fantiči pridejo, Bariča mrtva že leži. Barico v trugo denejo. II 4' ^ 5 *'* M- Kode. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je poslala Matica 838. Zapisal A. Zorec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 839. Zapisal Janko Barle. — Iz .Dom in Sveta' 1 l. ISO4. na platnicah štev. 33. I. Pripovedne pesmi 840, 841. 733 Štir’ fantiči pridejo, : Barico na rame denejo. 15 Na britof jo donesejo, Z zemljo jo zagrnejo. Dva duhovna prideta, Bari grob požegnata: Truplo bo počivalo, 20 Duša pojde v sveto nebo. 840 . (Iz Gradca v Belih Kranjcih.) „Dobro jutro, mamica! Kje vam je Ivankica?" „„Ivankica bolna leži, Gotovo mi umrla bo.““ 5 „Če Ivanka umrla bo, Jaz pa pojdem v grob za njo !** Dva dekliča pridejo, 10 Ivanko preoblečejo. Štiri fanti pridejo, Ivanko gor’ zavzdignejo, Na žegnan britof odneso, In v črno zemljo zagrebo. „„Če pojdeš v črni grob za njo, 15 Dva duhovna pridejo, Nazaj te nikdar več ne bo !““ Ivanki grob požegnajo : Truplo bo počivalo, Duša pojde v sveto nebo. 841 . (Iz Ilirske Bistrice.) „Dobro jutro, mamica! Kaj dela vaša Johanica?" „„Oh, bolna je na srčiku, Zagvišno jutri vmrla bo!““ 5 „Če moja Johan’ca vmrla bo, Zagvišno pojdem v grob za njo!“ „Oh, moja Johan’ca vmrla je, Oh, moja Johan’ca vmrla je !“ Še štiri dekleta pridejo, 10 Johan’co preoblečejo. Še štirje fantje pridejo, Johan’co v grob zanesejo. 840. Zapisal Janko Barle. — Iz Koledarja družbe sv. Mohorja za l. 1897., str. 26. 841. Zapisala Josipi na Furlanijeva. — Iz njene zbirke, ki jo hranim jaz. Konec spada k drugi pesmi. 734 I. Pripovedne pesmi 842, 843. Še gospod kaplan pridejo, 15 Oj rasi, rasi, rožmarin, Johan’ci grob požegnajo. — Ti deviški lep spomin: Rožmarin ima lep duh, Nej bo frišen al’ pa suh! 842 . (Iz Cerkna.) „Preljuba moja mamica! Kje je vaša Johanica?" „„Johan’ca že bolna leži, Pri sercu zdravi ja ni.““ 5 „Johanca če umerla bo, Zagvišno krancel ’mela bo.“ Johanca že mertva leži, Zastale so njene oči. Štirje fantje pridejo, 10 Na rame jo zadenejo. Johanco že k pogreb’ neso, Zvonovi prav milo pojo. Johanco že zakopljejo In mal’ pri nji pomolijo. Bolna ljubica umrje. B. 843 . (Iz Stogovec pri Ptujski gori.) Prišlo je pismice, 5 Notri tako stoji: Žalostno šriftice, „Dekle bolen’ leži, Notri je moje Dekle zagvišno Oj drobno srce. Boleno leži! “ — 842. Zapisal Jan. Kokoš ar. — Iz njegove zbirke, v kateri so v oklepih besede: 8 njene, 12 prav milo. 843. Zapisal Rok Drofenik; povedala (l. 1887.) osemnajstletna Ana Horvat. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. Tam je ta-le opomnja zapisovalčeva: „To pesem sem slišal pevati tudi s tem-le začetkom: „Dekle, povej, povej, Mati me kregajo, Alj me še ljubiš kej?“ Oče pa glih tako; „„Jaz ti tako povem: Jaz pa ne maram nič, Ljubit ne smem! Pojem ko tič.““ itd. Tako jo je pevala 18 letna Terezija Gorišek v gradiču Hamer pri Mons- bergu 1887." I. Pripovedne pesmi 844. 735 844. Zapisal M. Kastelic. — Iz VO XVI. A. 12, 13 ; tam je pisana tako, da delata 3. in 4. verz vsake strofe en verz. Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XV. 29 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja: ti Lubca — 7, 8] Per njenmo ga srci zdravja ni — 7 Lubi — 13 Jest roko — 14 Kamo se bodem — l(i Bodem] bom jezt — 18 lubca —■ 19] Na te bom jest spomnio — 21 Lubi — 22 Jezt ’m zapustila — 23 vošim] vosi m zdej — 24 lubit. Drugi Vrazov prepis je v VO. VI. 32 in se razlikuje od našega natiska v tem: 7, 8] Per njenem ga srci več zdravja ni — 13 roko — 14 kamo se bodem — 16 prestau — 22 Jaz ’m zapustila. 73G I. Pripovedne pesmi 845, 846. Težavno izbiranje ljubic. 845 . (Iz Ilovca.) V vsem širokom kraji luči ni, Le pri Megličovih še gori. Naj mi le gori, naj mi le gori, Vem Anjčika betežna leži. 5 Naj mi le leži, naj le leži, Vem mi mlad Japee za njo skerbi. „ »Tožno ti je mojo zbiranje, 10 Leži bi mi bilo jokanje; Leži bi mi bilo jokanje, Da si vidim tvojo vmiranje. Vem mi ljubic je na zbiranje, Ložkih grušek na prebiranje: »Zbiraj da si, ljubi, ljubico, 15 Kera gruška mehka, bolša je, Ja sem zbetežala, vmerla bom.“ Kera micka lepša, hujša je!““ Kam z Maro, ali k soncu ali k mesecu? 846 . (Iz Toplic pri Varaždina.) „Hoj, divojka medjimorka! Gde si vodu zajimala?“ „ „Na kraj sela pod hrastičom; Na hrastiču zlata rosa, 5 Njo mi bere zlati ključar, Njo mi nese dal daleko, Dal daleko raj kovaču: Kuj mi, kovač, devet ključov, 845. Zapisal St.. Vraz. — IzVO. XIX. h. 121 (227); tam je bilo sprva pisano: 1] V vsoj mi vesi luči g(a?) ni — 6 Japek — 8 zbetežala] zbete¬ žala, ti — 14 Ložkih] Kak ložkih — 16 micka] ljuba; v v. 15. je bolša poprav¬ ljeno v boljša. Pesem je tiskal Vraz v NPI. 75, ne glede na naglasna znamenja, s temi premembami: 1 sem širokem . . . luči — 2 per — 8, 5 naj mi] naj — 4 Vem] Da — 6] Saj mi mladi Jakop pri njoj bidi — 7 liibi, lubico — 13 lubic — 14 grušek — 15 gruška. — Vraz jo je VO. XIX. h. skušal preložiti na nemščino: Kings im Tbale es am Liclite fehlt, Nur Megličens Hof ist noch erhellt. Mag es hell sein dort des Abends lang, Liegt die junge Anjčika ja krank! Mag sie sein ins Krankenbett gelegt, Sie ja junger Japee sorgsam ptlegt. „Wahl’ ein ander Lieb’ dir, Liebster mein, Bin erkrankt, nun vvird der Tod mich frei’n.“ „ „ Wohl ist traurig solche Liebchenwahl: Klagen rnOcht ich lieber dem Schicksal; Klagen mocht ich lieber dem Schicksal, Wenn ich sehe deine Todesqual. Wohl da flnd ich Madchen viele bald, Wie der \vilden Apfel in dem Wald: VVelcher Apfel weicher — bessrer Wein, Welches Madchen htlbscher — argres Sein!“ “ 846. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke „Pesme“ str. 205. Primerjaj tudi nastopni naslov in ,Kresne “. I. Pripovedne pesmi 847, 848. 737 Devet kijučov odpiračov, 10 S kim odpremo devet komor, Vu deseti Mara sestra. Bratci so se spominali: Kam hočemo s Marom se¬ stro m, Jeli k so.ncu neg k mesecu ? 15 Sonce sveti, mesec mrači.““ 847 . (Z Poljan na Kolpi.) Oj jabuka zelenika, Na nji sedi sivi sokol, Kteri gleda v ravno polje, Gde mi junak konja kuje, 5 Devojka mu čavle daje. Ukradla mu podkovčico, Nesla jo je kovačicu: „Oj kovače, moj kovače, Skuj ti mene drobne kluče, 10 Drobne kluče devetere, Devetere, desetere, Da otvorim devet gradov, 1 deseto svitlo kambro. Nutri imam devet bratov 15 I deseto milo sestro. Bratci mi se spomenjajo, Komu čejo sestro udati: Ali k suncu al k mescu? Bolje k suncu nego k mescu: 20 Mesac mi se spremlajuje, Spremlejuje, sprestaruje; Sunce mi je vavek mlado, Vavek mlado, Bogu drago.“ Tiča vij Delavka in ogričiei. 848 . (Topliška iz varažd. žup.) „Oj tičica vijoglavka, Jober mene ne ver gnjezdo, Moj ti bratec hudi lovec: Jon te joče vuloviti, o Vu požare na dar dati. Vu požari ogenj gori, Kuli ognja kolo igra, Vse se kolo namahuje, Na Mariju zlamenuje, 10 Na Mariji zlata, ruha I dvi pera pavurova I četiri sokolova. Ne bodi se jogledala, Ako dojdeš černo goru, 15 Ne bodi se rezkrivala." Černi mali vugričiči Hitro tekli v černo goru, Hitro tekli černi mali, Razgernoli list travicu, 20 Notri našli zlato ruho I dvi pera pavurova I četiri sokolova. . 847. Zapisal („kakor čul“) Marko Kobe. — Iz Novic 1852, 117. 848. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 200; pri be¬ sedi pavurova (v verzu 11.) pristavlja opomnjo: „Po svoj prilici paunova*. — Isto pesem ima iz istega kraja tudi Kuhai, II., št. 707; njegov natisek je do verza 17. (razen: 6 oganj — 11 dva . . . paunova) popolnoma enak; konec pa je tak: Nutri najdem devet bracov * I desetu sestra Mara: * Kam hočemo Maru dati, * Je-li k suncu, jel k mesecu? — Primerjaj prejšnji naslov. 47 738 I. Pripovedne pesmi 849, 850, 851. Deklica postane vila. 849 . (Iz Varaždinske okolice.) Tri su vtiče goru preletele. Vu ti gori drevca nit kamenca, Samo jeden javorek zeleni, Pod njim sedi rožica devojka. 5 Devojku je žeja obhajala, Ona išla hladne vode iskat, Ona našla zdenca ograjenca. Krikne junak iz gore planine: „Ne pij vode, rožica devojka, 10 Onog zdenca vile obgradile." „„Či su zdenca vile obgradile, Nišu vile vodu otrovile!““ Kak se vode devojka napila, Taki vila devojka je bila, 15 Pak je išla vu gore planine. 850 . (Iz Varaždina.) Tri su ftice goru preletele, Vu toj gori drevcanikamenca, Samo jeden javorek zeleni. Pod njim sedi devojčica mlada, 5 Svilu prede na zlato vretence. E joj mi je žedja dodihala, Išla ona hladne vode iskat, Našla ona zdenca jograjenca. Klekne ona, da če vodu piti, 10 Krikne, viknejunakizplanine : „Nepij vode, rožica devojka, Ovog zdenca vile jogradile !“ „„Ak suvile zdenca jogradile, Nesu vile vodu jostvarile.“ “ 15 Klekne ona, da če vodu piti, Kad napila, postala je vila. Vilinski studenec. 851 . (Iz Zbelave v varaždinski žup.) Sivi sokol leče po svi vlaškoj zemloj, Nigder nije našel drevca nit kamenca, Samo jednu granu, granu jorehovo, 849. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slav. Bibliothek II. (1858) 307. Na¬ tisnjena je tudi v Valjavčevih „Pripovedkah “ na str. 312—313 s temi premem- bami: 2 ti]’ni —• 5] Jo mi jeje žeja jobhajala — 6 Ona išla] Išla ona — 7 jo¬ grajenca. — Za v. 7. je vtaknjen ta: Pa je štela hladnu vodu piti — 8] Krikne, vikne junak iz planine — 10 jogradile — 11] Gi su vile zdenca jogradile — 12 jotrovile — 13] Kad se hladne vodice napila. 850. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz HNP. III. 22. Glej nastopni naslov. 851. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 247. I. Pripovedne pesmi 852, 853. 739 Pod njim mi divojka droben šev šivala, 5 Droben šev šivala, žeju jobdelala. Hitila jiglicu v zelenu travica, Hitila platence vo hladno senčece, Tekla mi divojka k hladnomu studenku, Nagnula glaviču k hladnomu studenku. 10 „Nepij mi, divojka, te hladne vodice, Tutu su ti vile, vile jostvarile: Ki vodiču pije, v černi zemli gnije, Ki mi vince pije, pre Bogu počiva." 852 . (Iz Samobora na Hrvaškem.) Tri su tiče v goru preletele, V onoj gori drevca ni kamena, Samo jeden javorek zeleni. Pod javorkom devojčica prede, 5 Ona prede, žedja ju dostigne. Išla ona hladne vode iskat, Našla jeden zdenčec ograjeni. Krikne, viknejunakiz planine: „Nepij vode, devojčica mlada, 10 Tu su vodu vile ogradile." „„Samo da ju nisu osmra- dile!““ 853 . (Iz Vrbovca.) Našla ga je zdenca jograd- Oj devojka, ju grmu ti glava, _ Više glava neg zelena tvava! Oj! Svilu prela na zlato vretence, Jednom jo’ je žedja dodijala, 5 Hiti svilu vu zelenu travu, Iskala je zdenca jogradjenca. jenca, Prikleknula, da bu vodu pila. Krikne vila iz gore planine: 10 „Ne pij vode, dšvojčica mlada, Tu su vodu vile nasmetile!" „„Oj proldetne one vile bile, Koj’ su meni vodu nasmetile!““ 852. Zapisal N. Stokan. — Iz Torbice jugosl. mladosti 1863 (II-)- 87. 853. Zapisal Hi k. Fe rd. Pio hi. — Iz njegovih HNT. I. 34 — 35. Glej prejšnji naslov. Koj’ v 13. verzu je = koje. 47* 740 I. Pripovedne pesmi 854, 855. Ranjeni junak noče biti lečen. 854 . (Belokranjska.) Kaj se beli tam uz sinje morje? 15 Al je gruda spomladnega snega, Al so pene od sinjega morja, Al je golob izza jate ostal, 5 Al so bele v jaticah ovce? Da je gruda snega spomlad¬ nega, 20 Davno bi jo sonce raztopilo; Da so pene od sinjega morja, Davno bi jih morje raztiralo; 10 Da je golob izza jate ostal, Davno bi se spomenil na jato, Da so bele v jaticah ovce, 25 Davno bi je bilodagnalčoban: Več je ostal Kovačevič Peter Na sred dolca, na sred Sa- dikovca Od udarcev Jurina Butorca. K njemu bela dohajala vila, Bere bilje po gorici vila, Da bi njemu rane zacelila. Al jij veli Kovačevič Pero: „Ne ber bilja, ne gub, vila, dneva, Nego zovi pobratima mojga, Pobratima Jurja Rokavina, Da napiše listek knige bele, Da jo pošlje majki i ljubici, Majki pošlje, da me se ne nada, Ljubici pa, da se naj udaje: Da se junak Pero je oženil S černo zemljo i zeleno travo." Žena lepša od vile. 855 . (S Poljan od Kolpe.) Peter se je v družtvu hvalil: „Ni lepše ljube od moje, Ni bele vile od gore!“ Cula ga vila iz gore, 5 Planila Petru na dvore, Doziva Petra z imenom: „Izidi lesum, junače! Izvodi svojo ljubico, Katera lepša od mene, 10 Od mene vile iz gore." Ko Peter vilo razume, Popade ljubo za roke, Lepo jo Peter obleče: Svila ji sega do zemlje, 15 Rumeni lasi do bedre, A drobni biser do pasa, V ušesih zlate uhane, Pa vodi ljubo pred dvore: Trikrat je lepša od vile. 20 Ko vidi vila istino, 854. Zapisal M. Kobe. — Iz MR. 131. 855. Zapisal Marko K o b e. —• Iz Novic XI. {1853.) 124. I. Pripovedne pesmi 856, 857. 741 Onda mu vila govori: „ Slaba ti hvala, junače! Ako ti lepša ljubica Od mene vile od gore: 25 A njo je mati rodila U svilen povoj povila, Z majkinim mlekom dojila. Mene pa vilo iz gore, Mene je gora rodila, 30 U zelen listek povila; Od gore je veter pihal, Pa je mene vilo sikal, — Tako sim bila kojena!" Najboljša volitev. 856 . (S Poljan od Kolpe.) Spava Janko pod jablanko. Mimo grejo tri devojke, Med sabo se spominjajo, Kaj naj ktera bi volela. 5 Govorila najstareja: „Ja bi pasac naj volela. “ Govorila za nju srednja: „Ja bi prstan naj volela.“ Govorila je najmlaja: 10 „Ja bi Janka naj volela! Ti boš pasac razderala, Ti pa prstan pogubila: Ja bum Janka obljubila. “ Janko razme pogovore, 15 Hitro skoči, konja spusti: „Htera vlovi vranca konja, Ta bu moja draga ljuba." Klicala ga najstarja: „Na ti, konjič, zobi zobat!" 20 Ona bliže, vranac dalje. — Za nju srednja ga je zvala: „Na ti, konjič, zobi zobat!" Ona bliže, vranac dalje. — Klicala ga je najmlaja: 25 „Na ti, konjič, dve jabuke !“ Ona dalje, — vranac bliže. Vlovila je vranca konja, Obljubila svoj’ga Janka. Bratova prošnja. 857 . (S Poljan od Kolpe.) Igrala sta se bratca dva, Jeden oženjen, drugi ne. Mlaji starejmu veli: „Oženi ti mene, bratac moj!" 5 „„Ja bi te ženil rad, prerad Al te nemam dobro kje, Ako te nečo k Anici: Anica prošla prek morja 856. Zapisal Marko Kobe. — Iz Novic X. (1852.) 101. 857. Zapisal Marko K o b b. — Iz Novic X. (1852.) 89. 742 I. Pripovedne pesmi 8B8, 859. Žlahtne oprave kupovat. Iz drobnega kamena, Iz belega bisera, 10 Ančina mati pak veli: Koji če mojo hčer imat, Treba mu beli grad zidat 15 Kud se bo Ane šetala Od moj’ga grada do svoj’ga.““ Dva draga razločena. 858 . (Iz Trbovca.) Vijala se bčla loža vinova, Pokraj onog bšlog grada Budima. To ne bila bela loža vinova, Več mi ono dvoje draga i mila, 5 Koji su se iz malena lubila, I u jednu sitnu knigu učila. Kad je došlo, duša, doba k ženitbi, Onda su se ta dva draga rastala. Dragi dragoj na rastanku govori: 10 „Ti mi pojdi v onu goru visoku, U njoj najdeš bunar vode studene, U bunaru jednu grudu sneženu; Pak ti uzmi onu grudu sneženu, Pak ju metni z levo’ kraja na srce: 15 Kak se tali ona gruda snežena, Tak se tali moje srce za tobom!“ Mati razdruži zaljubljena. Mila mi dragoga v tabor jodpravlala, V tabor jodpravlala, vse ga je spitala, Vse ga je spitala, samo jedno nije, Samo jedno nije: gda mi dimo dojdeš ? 5 „Pazi, mila, pazi, gda bo suhi javor, 858. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih ENP. X 32; na str. 96. je pristavil te le opomnje: „Budima, čuje se 1 Budina, rastala = razstala, i Ižvo kraja = z levog kraja: g pred k ne Suje se.“ Melodijo gl. Kuhaš, I., št. 233. 859. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirlce str. 233. 859 . (Iz Zbelave.) I. Pripovedne pesmi 860. 743 Gda bo suhi javor zelen listek puščal, Jonda se boš mene dimo nadejala." „„Toga nigdar ne bo, nigdar za nigdara.““ „Če ti toga ne bo, mene dimo ne bo.“ 10 Pričela je mila javor zalivati Z bilemi rokami, z sivemi suzami. Pričme suhi javor zelen izpuščati, Pričela je mila vesela postati, Pričme mili dragi na robu bubnjati: 15 „Dober večer, mila, dober večer, draga!* Njemu jodgovara njegva stara majka: „Cuje, mili, čuje, neg za te ne mara, Neg za te ne mara nit tebe ne lubi, Za druge si mara, vse si druge lubi:“ 20 Njemu jodgovori njegva draga luba: „Ne veruj, golubek, ne veruj, sokolek! Pazi, mili dragi, kam glavica mahne, Kam glavica mahne, kam kervica špricne!“ Glavica mahnola na njegvo ramence, 25 Kervčica špricnola na njegvo serčece. Hoj nesrečna majka, ka dva drage dražiš, Ka dva drage dražiš, ka dva drage mraziš! 860 . (Iz Vrbovcu.) Mila je dragoga f tabor odpravlala, F tabor odpravlala, se ga je pitala: „0 moj mili dragi, ’da mi natrag dojdeš?" „„A ma mila draga, ja ti toga neznani: 5 Da ti bude suhi javor lišče spuščal." “ Počela je draga javor zalevati, Sivemi suzami, z belemi rokami. Počel ji je javor lističe puščati, Došel ji je dragi na vrača kučiti: 10 „Odpri, draga, odpri, jesi li kaj zdrava?" „„Zdrava jesem, zdrava, i vesela jeseni."“• 860. Zapisal Ri k. F er d. Plohl. — Iz njegovih HNP. I 40 — 41. Melo¬ dijo ima Kuhaš, II., št. 663. — Prim. tudi spodaj naslov „Suhi javor ozeleni ‘ (št. 879). 744 I. Pripovedne pesmi 861, 862. „Poveč, draga mila, koga si lubila ?“ „„Koga sem lubila, tega sem grlila.““ Prijel je sablicu, ocekel glaviču, 15 Pale su tri kaple na desnu ručicu: „Vidiš, dragi, vidiš, koga sem lubila, Koga sem lubila, toga sem grlila! “ Mati nasnuje sina zoper snaho. 861 . (Iz Trbovca.) Šetala se mudra Katalena, Gore dole po zelenoj bašči, Svakom cvetku pesmu izpe- vala, Ponajbole cvetku rožmarinu: 5 „Ružmarine lepi moj zeleni, Sve mi cveteš a semena ne- maš, Kano i ja, Ivanova luba, Sve se lubim a poroda ne- man.“ Da ti znadeš, što Kata govori! 15 Šetala se po zelenoj bašči, Svakom cvetku pesmu izpe- vala, Po najbole cvčtku rožmarinu: Ružmarine Ižpi moj zeleni, Sve mi cveteš a semena ne- maš, 20 Kano i ja, Ivanova luba, Sve se lubim a poroda nž- mam.“ To začula Ivanova majka, 10 Jedva majka Ive dočekala. Došo Ivo iz turske granice, Poeme njemu majka kazivati: „Ala, Ivo, moj sine jedini, Uzme Ivo andžar od pojasa, Pa udari Katu nemileno, Odma jo’ je čedo izvadijo, 25 Pa ga nosi svojoj staroj majki: „Eto, majko, jabuka zelena, Kojoj nesi dozreliti dala.“ 862 . (Zbelavska v varaždinski žup.) Šetala se modra Katalina Samo nije cvetku rožmarinu. Gori doli po vošču zelenom ; 5 „ Vsaki cvetek sve semenje ima, Vsakmu cvetku pesmu spopevala, Samo nima cvetek rožmarina/ 861. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 26 — 27. Melo¬ dijo ima Kuhač IV., št. 1541. 862. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke str. 234., kjer pri¬ stavlja opomnjo, da je „vošču zelenom* (v 2. v.) „stanovita trava, Zinnkraut* (slov. hvošč). Te besede stoje tu pač napak za „bašči zelenoj*. I. Pripovedne pesmi 863, 864. 745 To počula Ivekova majka: „Kaj govoriš, m6dra Katalina! Primi, Ivo, divojku za roku, 10 Tu divojku modru Katalinu; Vzemi, Ivo, k sebi zlaten nožec, 20 Pak je pelaj vo široko polje, Tam odseči njenu rusu glavu.“ Prijel Ivek divojku za roku, 15 Vzel je k sebi Ivek zlaten nožec, Pak jo peljal vo široko polje, Tam odsekel njenu rusu glavu. Njena glava po Dunaju plava, Njeno telo na dunajskom bregu; Tam jo čudno vetrek razpu- hava, Belo telo deždjek razpirava. Oj nesrečna stara majka bila, Ka dva drage tužno raztu- žila! Mnogo snubljena Kata iz Budima. 863 . (Belokranjska iz Adlešičev.) Lepa Kate u Budimu raste, Vsa se zemlja zavadila za njo, Devet banov i pet generalov, Tri mladenci, ne domači sini. 5 Još ji veli njena majka stara: „Ovo, Kate, dete moje drago, Ja bi rajša, da si na pol mrtva, Nego kaj si jer odviše lepa!" „ „ Al’ vi muč’te, moja stara majko! 10 Vse to ne bode dugo trpelo: Sava,Drava! tebi moja glava, I, Morava, tebi telo moje, Večni Bože, tebi duša moja!““ To izusti i dušico pusti. 15 Žalili so tri godine dana; Jedno leto pjesme ne pjevale, Drugo leto citre ne citrale, Trečje leto črleno nosili. 864 . (Iz Vrbovca.) Lčpa Kata vu Budimu rasla, Več ja oču mumka iz dučana, Vu Budimu vubelomu gradu. Koji nosi biser okol vrata, Sva se zemla po njoj posvadila: Pod biserom gjungjer do Devet bana, devet generala. gjungjera, 5 „Očeš bana, očeš generala?” 10 Pod gjungjerom dukat do „„Nečum bana, nečum generala: dukata!““ 863. Zapisal J. Šašelj. — Iz , Slovana" IV. (1887) 71. 864. Zapisal Rik. F er d. Plohl. — Iz njegovih ENP. I. 36. 746 I. Pripovedne pesmi 865, 866. 865 . (Ob Kolpi pri Metliki.) Rasti, Kata, rasti, Kata „„Nečo, majka, nečo, majka, Bana, generala, Od Bodino grada! Vsa se vojska, vsa se vojska Nek čo, majka, nek čo, majka Za njo povadila. 10 Momka iz dučana: 5 „Očeš, Kata, očes, Kata, Koj ne puši, koj ne puši Lule ni duhana, Bana, generala?* Nek se drži, nek se drži Pluga i oranja. ““ Stari vojvoda hoče mlado devojko. (Topliška na Hrvaškem.) Divojka je sadila rano cvitnjaka. Jona posadila bilo i čerleno, Bilo i čerleno, plavo i rumeno. Mimo so jahali vojvodovi slugi, 5 Mimo so jahali cvitnjak potergali, Gvitnjak potergali, pelin zasadili. Pelinek, pelinek, žuvko cvitje moje! Divojka je tekla starimu vojvodju: „Tvoji su mi slugi cvitnjak potergali, 10 Cvitnjak potergali, pelin zasadili." „„Komu si zapaziš cvitnjak za klabukom, Njegva luba bodeš, divojka ma mlada!““ Jona zapazila na starom vojvodju. 865. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Ma¬ tica in v kateri je dvakrat zapisana. Pri 3. — 6. stroji je pripisano, da se poje „Oil, dil, dil, * Dil, dil, dil“ in se ponavlja drugi verz vsake strofe. Žlogar pripominja, da je pesem „hrvatslca in se poje tudi ob Kolpi na našo stran v Bosalnieah‘. 866. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegove zbirke 201, 202. 866 . I. Pripovedne pesmi 867, 868. 747 Medeni grozd s kraljeve trte. 867 . (Iz Torčeca pri Koprivnici na Hrvaškem.) Snočka si je Gjuro lubico dopelal, Z večera jo mahom glava zabolela, Do pol noči jo je z bolom razbolela, Do zorje rumene sina porodila. 5 Njoj se je pohtelo grozda medvenoga, Grozda medvenoga s trsa kralevoga. Osedlal je Gjuro vranoga konjiča, Onda je odjahal vu visoko goro, Onda je otrgel grozda medvenoga, 10 Grozda medvenoga s trsa kralevoga. Onda ga je nesel svojoj lubi mladoj, Kaj ji se priveril za sina mladoga. Vinograd za doto. 868 . (Z Poljan na Kolpi.) Lepa moja gora zelena, Mimo teče voda ledena. Pod ledom je trava zelena, U travi je roža rumena. 5 Mimo ide Janko, mlad junak, Govorila roža rumena: „Uzmi mene, Janko, mlad junak! Priženit češ z mano vinograd, Tertje z zlatim koljem koleno 10 I z zlatim ličjem privezano: Nad ličjem je perje biserno, Izpod perja grozdje cukerno. “ Odgovori Janko, mlad junak: „„Uzemem te, roža devojka, 15 Zavolj tvojga oka milega I tvojga serca istinskega Kajti znam, da ka mi kažeš: ,Ja te ljubim 1 , mi ne lažeš.““ 867. Zapisal T. Salkič. — Iz Plohlovih HNP. I. 93. 868. Zapisal (,kakor čul" ?) Marko Kobe. — lz Novic 1852, 137. 748 I. Pripovedne pesmi 869, 870. Okovan junak na galeji. 869 . (Iz Cvetlina v hrvaškem Zagorju.) Vozila se galija po morju, Vozila se galija po morju je, Vozila se galija po morju je. Vu galije okovan djelija, Od žalosti tužnu pesmu speva: „Okovan sem, lubiti ne morem, 5 Oj ženit se, ženit se ne morem!“ Gledala ga s pendjera djivojka. „Što me glediš s pendjera, djivojka?” „„Ja te gledim, da te nešto pitam: S kčm ti svoje sankolene raniš, 10 S kem je raniš, s kem je ti napajaš ?““ »Biser mužgju, sankolene ranim; Soze ronim, sankolene pajam; Kose režu, sankolene vežu.“ Devojka ukrade najboljšega konja. 870 . (Iz Vrbovca.) Alaj Bože, jasna mesečina; Kud konjari vrane kojnke pasu; Pred njim’ pase dšvojčica mlada: Ukrala jim najbolega kojnka, 5 Jahala ga pred Budinskim gradom. Govorile devojčice mlade: »Mili Bože lepoga konjiča, Još je lepši, koji na njem jase. Da bi hotel med nami ostati, 869. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 51 — 55; vsaki verz se ponavlja, kakor je pripisano pri prvem,. Sankolene je pokvarjeno iz so¬ kolove. Na str. 93. piše Plohl v opazkah; ,Ova je pjesma sjegurno rodom iz Krajine, kamo naši Zagorci rado idu mlatit, da prisluže nešto mertuka, a to jim je onda občino za kruh preko čitave zime. Najvažnije u toj pjesmi jest to, što tuj dolazi onaj stari praesens na u kao: mužgju, režu, vežu. Taj ti jošte zaostao živ gdjegdje u našem Zagorju. ‘ Melodijo ima Kuhač, IV., št. 1291. 870. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 37 — 38. I. Pripovedne pesmi 871, 872. 749 10 Dale bi mu med nami zebrati, Med rožicom i med vijolicom: Rožica je jasna mesečina, Fijolica magla pred očima." Slabo plačana služba. 871 . (S Poljan na Kolpi.) Majka Maro iza grada zvala: „Hodi, hčerka, ako si oprala!" „„Nesam, majko, ni do vode došla! “ “ „Kaj si, hčerka, letni dan delala?" 5 „ „ Gledala sam čuda velikoga, Kjer se bije Sava i Murava: Sava vozi dervje i kamenje, A Murava šajke okovane; U šajki sta bratac i sestrica, 10 Bratac spava, a sestrica šiva. Sestra bratca z iglico budila: Stani, bratce, beli gradi gore! — Neka gore, z ognjem izgoreli! Služil jesam tri godine dana: 15 Pervo leto za lepo devojko, Drugo leto za konjiča vranca, Tretje leto za svetlo oružje. Kad so došli devojke deliti, Meni dajo staro neveljavo; 20 Kad so došli konjiče deliti, Meni dajo stara neveljava: Kad so došli oružje deliti, Meni dajo staro i rujavo."" 872 . (Z vzhodnega Štajerja.) „Jel si, Jela, platno namočila?" „Kaj za čudo, čerka preljub- „„Nesem neti do vodice prišla, lena?" Gledala sem čudo preve- 5 „„Mura, Drava vodi skup liko.““ stekate: 871. Zapisal M. Kobe. — Iz Novic IX. (1851). 79; prim. Vukove Srpske nar. pjesme I. 428. 872. Zapisal St. Vraz. — Iz V O. XIX. L. 32 (84), kjer je v 2. verzu za neti pisano najti in je pripisan ta-le načrt melodije: Prepisal jo je Vraz vnovič v VO. I. 23 s temi premembami: 5 sketati (pisna hiba) — 7 okovane — 8 se sestricoj] no sestrica — 10 bratca. Tam je od zadaj ta-le opomnja Vrazova: ,Ova pesan jest iz Slavonie medju naš ilirskipuk u Štajeru došla, sa kakovimi prigodami neznam. Ja ju slušah pevati kod svoga svaka, gdč ju peoaste 750 I. Pripovedne pesmi 873. Mura nosi drevje no kamenje, Drava nosi obkovane šajke. V šajki sedi bratec se sestricoj. Bratec reže, sestrica pa šivle. 10 Sestra brata z iglicoj bodicne: Gledaj bratec, kak gradje gorijo! Naj gorijo, naj le vsi zgorijo!“ “ 873 . in bližnjega Štajcrja.) (Iz Varaždinske okolice Sestra šiva, sestra šiva, Poleg bratec spava, Hoj joj, tak tak tak, Poleg bratec spava. 5 »Vidiš, bratec, vidiš, bratec, Kak ti gradeč gori, Hoj joj, tak tak tak, Kak ti gradeč gori!“ „„Naj ti gori, naj ti gori, 10 Bog daj, da bi zgorel, Hoj joj, tak tak tak, Bog daj, da bi zgorel. Jedno leto, jedno leto Tam sem služil za lepu devojku, 15 Hoj joj, tak tak tak, Za lepu devojku. Drugo leto, drugo leto, Tam sem služil za lepog ko¬ njiča, Hoj joj, tak tak tak, 20 Za lepog konjiča. Treto leto, treto leto, Tam sem služil za lepu pu- škicu, Hoj joj, tak tak tak, Za lepu puškicu. 25 Pričeli su, pričeli su Devojke deliti, prelje Mica Lackovica i Neža Toližarca. Nekoliko vremena poprie ju čitah u Vu¬ kovih dragocenih knjigah. Ova pisan opet svedoči, kolika neznatna razlika vlada medju podnarsejami ilirskimi, da isti prosti puk se uzajemno narodnih pesamah služi i medjusobno razumljiva. Ja sam se prošastu zimu dosta obavestio, da naš štajerski Sloven dolnja narečja sasvim razumi. Ja najmre čitah one vilovite narodne davorije o Kraljeviču Marku, sto jih skupio bi Vuk, našim prostim ljudem, i svikolici slušatelji me razumiše te na moje povelenje mi opet svašto sam čitao pripovedahu. To se razume, da ne mogu Mažuranovičev. pesnih osim Nenadoviča presapiti, a tomu nije jezik kriv, nego namisli, koje dalko izvan obora jihovih ponjetjah stoje. I stanoviti nekoji naši gornjoilirski Salomini vicu i sude „da je gornjo narečje (od) dolnjog kao nebo od pakla oddaljeno, te da se dakle ne možeta nikada stožiti? — Na svarsi ove stranputice primetnem iz parve knjige Vukovih narodnih pšsamah rečenu pesan, kako ju piva Sarbljanka, neka se razvidi razlika i promena, lcoju je priuzela na svom putovanju .“ (Pesem ni priobčena). — Po tem prepisu je tiskal Vraz pesem v NPI. 98 s temi pre- drugačbami: 1 Jel«] čerka — 3 čudo — 4 čudo . . . preliblena — 5 Mura . . ■ vkup stekate — 6 Mura — 11 gradje gorijo] beli grad gori —- 12] Naj le gori, če ves vgrunt mi zgori: * Ja sem služa v njem tri cele leta, * Da zaslužim drago no konjiča. * Vranj-konjiča so mi obečali, * Obečali, al ga nigdar dali; * Luba me je tri leta liibila, * Tri lubila, šterto se omožila. — Melodijo ima tudi Kuhač, III., št. 833. 873. Zapisal Mat. Valjavec. — Iz Novic XIV. (1856) 402. I. Pripovedne pesmi 874, 875. 751 Hoj joj, tak tak tak, Devojke deliti. Meni dali, meni dali, 30 Staru baburinu, Hoj joj, tak tak tak, Staru baburinu. Pričeli su, pričeli su Konjiče deliti, 35 Hoj joj, tak tak tak, Konjiče deliti. Meni dali, meni dali Staru kljusetinu, Hoj joj, tak tak tak, 40 Staru kljusetinu. Pričeli su, pričeli su Puškice deliti, Hoj joj, tak tak tak, Puškice deliti. 45 Meni dali, meni dali Staru svu škerbavu, Hoj joj, tak tak tak, Staru svu škerbavu. 874 . (Iz Petri,janec.) „Kaj si, Mara, letni dan delala, Kaj si nesi platno pobelila P “ „„Gledala sem čudo preveliko, Gde se staču dve vodane skupa, 5 Jedna Drava, druga pak Morava. Drava nosi drevje i kamenje, A Morava šajke okovane. Vu šajkici bratec i sestrica, Bratec spava, sestra našivava. 10 Sestra braca z iglicum nabode: Stani, bratec, gradič ti bu zgorel! — Naj mi gori, pa naj mi izgori! Služiljesem tri godine dana: Prvo leto za oružje svetlo, 15 Drugo leto za vranca konjiča, Trejte leto za mlado devojku. Počeli su oružje deliti, Meni dali staro i hrdjavo; Počeli so konjiče deliti, 20 Meni dali staroga zjahanca; Počeli su devojke deliti, Meni dali staru nevalanu.““ 875 . (Iz Vrbovca.) Majka Maru za Legrada zvala: „Šta s’ delala celi letni da- „Jesi, Mara, platno občlila?“ nak?“ „„Nesem, majka, ni dovode 5 „„Gledala sem čuda gole- došla.““ moga: 874. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika X. (1867) 258, kjer je v v. 17. tiskano orožje. 875. Zapisal R i k. F e r d. P1 o h 1. — Is njegovih HNP. I. 21 — 22. Melo¬ dijo ima Kuhač, III., št. 831. 752 I. Pripovedne pesmi 876, 877. Drava nosi drevje i kamenje, A Murica šajku okovanu, Vu njoj vozi bratec i sestrica: Bratec spava, sestrica na- švava. 10 Sestra braca z iglicum zbud- java: Vustaj bratec, beli gradeč gori. — Neka gori, Bog dal, da izgorel! Služil sem ga tri godine dana: Prvo leto za oružje svetlo, 15 Drugo leto za vranoga kojnka, Trejte leto za lepu devojku. Počeli su oružje deliti: Sebe zeli i novo i svetlo, Mene dali staro i hrdjavo. 20 Počeli su konjiče dšliti: Sebe zeli mlado nejahano, Mene dali staro izdurano; Počeli su devojke deliti : Sebe zeli mlado izvučeno, 25 Mene dali staro i bedasto. ““ 876 . (Iz zagrebške okolice.) Majka Maru izvan grada zvala: „ Je si 1’, Maro, košulju oprala ?“ „ „ Nisem, majko, ni do vode došla.““ „Kaj si, Maro, letni dan de¬ lala?" „»Gledala sem čuda velikoga, 5 Gje se zliva Sava i Murava: U Muravi šajku okovanu, U šajki je bratac i sestrica; Bratac spava, a sestra našiva. 10 Sestra bratca iglicom budila: Ustaj, bratac, gradovi go¬ rijo ! — Neg goriju, Bog daj izgorili!“ “ Devojka vence povijala. 877 . (Od Varaždina.) Spevala mi Mara, da je gora čula, Da je gora čula, dva bregi zeleni, Dva bregi zeleni, dva pak ne zeleni; Med njimi je tekla pelinkova voda, 5 ’De mi Mara prala svoje bele ruke, Nju je zvala majka s pisanoga gajka: „Hodi dimo, Mara, ako si oprala." 876. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke III., št. 831. 877. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovih ,Pripovedek‘‘ 304. I. Pripovedne pesmi 878, 879. 753 niha 1 naslov „„Nisem, moja majko, stopram sem pričela."“ „Mara, čerka moja, kaj pak si delala?" 10 „„Po gori šetala, modro cvetje brala, Modro cvetje brala, vence povijala, Vence povijala, junakom davala: Koji lepši bili, lepše su dobili, Koji gorši bili, gorše su dobili."“ 878 . (Iz Zamladiuca.) Jelka mi zaspala vu jelenskoj gori, Nju mi majka zvala s pisanoga ganjka : „Hodi dimov, Jelka, ma jedina čerka, Jesi se naspala celi letni danek, 5 Geli letni danek, čelu zimsku nočku?" „„Nesem, majka, spala, neg sem cvetje brala, Belo i crleno, žuto i rumeno: Mariji mladenki venek navijala, Svetomu Jožefu kiticu delala, 10 Kiticu delala, za škrljak metala." Suhi javor ozeleni. 879 . (Iz Bisaga.) Mila je dragoga v tabor odpravljala, V tabor odpravljala, se ga j’ izpitala: „0 moj mili dragi, gda mi dimo dojdeš?" „„0 ma mila draga, nigda za nigdare."" 5 „0 moj mili dragi, ne govori loga." „„Kad bu suhi javor lističe spušča val. ““ Počne mila draga javor zalievati, Sivimi suzami, bielimi rukami. . Počne suhi javor lističe puščati, 10 Počne dragi mili doma pojahati: 878. Zapisal Jož. pl. Sat rak; priobčil M. Valjavec. — Iz Slov. Glas- 866 (XII). 329. 879. Zapisal F r. K u h a č. — Iz njegove zbirke II., št. 663. Prim. zgoraj ,Mati razdraži zaljubljena “ (št. 859, 860). 48 754 I. Pripovedne pesmi 880, 881. „„ Dober večer, mila, jeli si mi živa?" „ .Živa, živa, zdrava, tužna i žalostna!““ .Okorni, čkomi, mila, češ mi biti draga, češ mi biti draga, draga i vesela." “ Junak ukrade devojki venec in košuljo. 880 . (Iz Vrbovca.) Devojčica na Dunaju prala, Prestrla je venek i košulu. Oprala je venek i košulu. 5 Vukral junak venek i košulu, Junak ju je sa planine gledal, Devojka ga Bogom zaklinjala: „Nedaj ti se Bože oženiti, Dok ne vrodi javor z jabukami, Pod javorom sneha i devojka!" Nedodelana ladij a. 881 . (Iz Petrijanec.) Drobne male lastavičke Vse rakitje obletale. Pod rakitjem Dunaj teče, Po Dunaju Jura plava, 5 Jura plava, majku zove: „Pelaj, majka, novu ladju!“ „„Čekaj, čekaj, sinek Gjurek, Jošče ne je dodelana, Niti veslo okovano, 10 Niti lanček pozlačeni. čekaj, čekaj, sinek Gjurek, Kral te zove, dare daje, Lepe dare cvancigare." “ 880. Zapisal R i k. F er d. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 24. Melodijo ima Kuhač, II., št. 722. V Kuhačevi zbirki je v II. zvezku, št. 773 iz otočke regimente druga pesem z zakletvijo, da mora roditi javor jabolke. Glasi se: Majka svoju jedinicu kara: „Jedinice, da b’ se ne udala, Dok nerodi javor jabukama, Žuta bujad rumenim ražama!" 881. Zapisal Mat. Valjavec. — Mudra bila lijepa djevojka, Ona kiti javor jabukama, Žutu bujad rumenim ra¬ žama. Slov. Glasnika 1867, 257. I. Pripovedne pesmi 882, 883, 884. 755 882 . (Iz A (Ilešičev.) Pod korenom Dunav bije, Dunav bije, Ive plije. Ive plije, čačko zove: „Ovo ste mi stari čačko, 5 Povrn’te mi mojo ladjo !“ „„Neču, vjera, mladi sinko: Niso lad’je dodelane, Niti štriki dopleteni.““ Devojka s tremi sinovi. A. 883 . (Iz Varaždinske okolice.) Teče, teče bistra voda, Nji je ime Sava, Po nji plava šajka ladja, Srebrom okovana. 5 Vu nji sedi devojčica, Tenka ter visoka. Bregom jase mlad katana, Rozgotom se smeje: „Pomoz’ bože, devojčica, 10 Bog daj moja bila!“ „„Da bi znala, da bi znala, Da bi tvoja bila, Z mlekom bi se izmivala, Kaj bi lepša bila; 15 Sikom bi se opasala, Kaj bi tenjša bila; Na prste bi postajala, Kaj bi vekša bila. — Nisem ti ja, mlad katana, 20 Devojčica mlada; Tri sem sinke porodila, Išče tri bi rada: Jeden mi jo vu Oseku, Z belim peroni piše; 25 Drugi mi je v Carigradu, Čaru blago spravlja; Trejti mi je vu Budimu, 'Sem Budimom lada.““ 884 . (Iz Vrbovca.) Teče, teče bistra voda, Nje je ime Sava. Kre nje mi je vozka steza, Treptom potreptana. 5 Po nje jaše mlado momče, Devojki se klanja: „Pomoz Bože, devojčica, Šem junakom draga. “ 882. Zapisal J. Šaše 1 j. — Iz njegove zbirke, ki jo hranim jaz. 883. Zapisal Mat. Valjavec. — Iz „Slaoische Bibliothelc “ 11.(1858) 306; natisnjena je tudi v Valjavčevih „ Pripovedkah “ str. 304—305. 884. Zapisal Hi k. F e id. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 18. Melodijo ima Kuhač, III., št. 886. 48* 756 I. Pripovedne pesmi 885, 886. „„Nit ja jesem devojčica, 10 Nit junakom draga; Več ja imam, več ja imam Dva tri sinke mlade: Jeden mi je vu Lubljani, Koj z Lubljanom lada; 15 Drugi mi je v Nemškem Gracu Koj devojke lubi; Trejtega sem Bogu dala, Bodi Bogu fala!““ 885 . (Iz Bisaga.) Divojčica Dunav gazi, noge ima biele, „Gazi, gazi, divojčica, Bog daj moja bila!“ „„Tri sem sinke porodila, budi Bogu hvala. Prvoga sem Turku dala, Turku za mesara, 5 Drugoga sam čaru dala, čaru za husara, Trejtega sem Bogu dala, budi Bogu hvala!“ 886 . (Prekmurska.) Teče, teče bistra voda, Nje je ime Mora, Na njoj plava šajka ladja, Srebrom okovana. 5 Vu nje sidi devojčica Tenka pa visika. Bregom jaha mlad’ katana, Pa srčno se smeje: „Pomoz bože, devojčica, 10 Bog daj, moja bila! “ „„Da bi zndla, da bi zndla, Da bi tvoja bila, Z mlekom bi se izmivala, Kaj bi lepša bila; 15 Sikom bi se opasala, Kaj bi tenša bila; Na prste bi postajala, Kaj bi vekša bila. —- Nesam ti je, mlad’ katana, 20 Devojčica mlada, Tri sam sinke porodila, Ešče tri bi rada: Eden mi je vu Esčki, Z belim perom piše; 25 Drugi mi je v Garigradi, Čari blago spravlja; Trejti mi je v Budini, On z Budinov lada.““ 885. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirlce III., št. 888. 886. Neznanega zapisovalca. — Iz „PrijAtela“ II., list 12., str. 6. I. Pripovedne pesmi 887, 888. 757 887 . (Prekmurska iz železne stolice.) Po morji plava mi nova ladja, Srebrom okovana. V njej pa mi sedi mlada divojka, Tenka no visoka. 5 Po brejgi jašejo mladi katanji, Srebrni konjiči. „Jaši mi, jasi, mlada divojka, Ka boš z nami spala. “ „„Jaz sam ti ne ta mlada divojka, 10 Ka bi z vami spala. Jaz pa vam imam tri svoje sine, So vsi tri jednaki. Prvoga sam vam v Budino dala, Vse z Budinov lada. 15 Driigoga vam sam kralom dala, Vsem kralom kraluje. Tretjega pa sem Bougi dala, Bojdi Bougi hvala!““ Dcvojka s tremi sinovi. B. 888 . (Iz Adlešičev v Belili Kranjcih.) Gor’ v Ljubijanci bolna leži, Bolna leži kraljeva hči. Ona je imela sinke tri: Prvega dala v fajmerštvo, 5 Drugega dala v šolico, Tretjega dala zakopal. Koga je dala v fajmerštvo, Ta bo za njo mašo bral; Koga je dala v šolico, 10 Ta pa za njo molil bo; Koga je dala zakopat, Ta preda njo prišel bo Z jedno gorečo svečico: On jo bo peljal v sveti raj, 15 Bog ga nam zadobit daj! 887. Zapisal JosipVarg a. — Jz VO. Vlil. 44. Tiskal jo je Vraz v NPI. 138 s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja; 1] Po mourji mi plava nova ladja — 3 sidi — 5 brejgi] brejgi mi — 11 svoje] mlade — 13 sam vam] sam — 15,vam sam] sam si. 888. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. 758 I. Pripovedne pesmi 889, 890, 891. Skrivana devojka in junak. 889 . (Iz Vrbovca.) Jedna stara starica Mladu čerku 'ranila, Ne je dala videti Suncu nit mesecu. 5 Odpravil se mlad junak. Da ju hoče videti. Zišel je na barku, Videl ju na gejnku: Po gejnku se šetala, 10 Žute kite česala. „Ceši, češi, devojka, Bog dej, moja bila !“ „„Da bi znala i vedela, Da bi tvoja bila: 15 Sikom bi se obšikala, Da bi tajna bila; H mleku bi se umivala, Da bi bela bila; Cipeleke obuvala, 20 Da bi viša bila!““ Modra devojka. 890 . (Iz Sv. Ivana-Zeline.) Djevojčica Dunaj gazi, noge su joj bele, Bregom jaše mladi junak, rezgotom se smeje: „Djevojčica, liepa ti si, noge su ti biele; Da bi znala liepo presti i z iglicum vezti, 5 Ti bi bila draga moja, draga luba moja. Ja ti dadem povesemce pak napredi gače, I kaj tebe s toga ostane, naj za svatni rubec.“ „„Ala, junak, premudar si, premudar si jako. Ja ti dadem zlati prsten, naprav mi vrtence, 10 I kaj tebi s toga ostane, s tem si podkuj konja, Vranca konja, da prejašeš svoje biele dvore. 891 . (Iz Vrbovca.) Dčvojčica Dunaj gazi, Bregom jaše mladi junak, Noge su joj bele. Resgetom se smeje: 889. Zapisal R i k. F e r d. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 36. Primerjaj prejšnji naslov A. 890. Zapisal Fr. Kuhač. — lz njegove zbirke III., št. 886. 891. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 13; tam se na str. 04. v opazkah razlaga: 13 o’ toga = od toga — 17 čunjek = eunak, (radius textorius). — Prim. zgoraj pesmi pod št. 193, 194. I. Pripovedne pesmi 892, 893. 759 5 „Dšvojčica, lepa ti si, Noge su ti bele; Da bi znala lepo presti I z iglicum vezti, Ti bi bila draga moja, 10 Draga luba moja. Ja ti dadem povesemce malo, Pak napredi gače i rubaču, I kaj tebe 6’ toga ostane, Napravi si svatem bele rob¬ ce." 15 „„Ala, junak, premoder si jako: Ja ti dadem jeden prstan zlati, Napravi mi čunjek in vre¬ tence, I kaj tebe o’ toga ostane, S tem ti podkuj svega vrana konja, 20 Da prejašeš svoje bčle dvore. ““ Trije čobani ustreljeni pod Budimom. 892 . (Iz Vrhovca.) Pokla puška spod Budina grada, I strelila tri čobana mlada. Jenog žali oček i majčica, Drugog žali bratec i sestrica, 5 Trejteg žali njegova lubica: „Zakaj si ti, dragi, išel vu ti tabor ?“ „„Ka’ ce’ moral, ka’ cem vu tom kolu bil.““ Biidimski vojak umorjen. 893 . (Iz Medjiinnrja.) Sta se pripetilo v Zalavarmedjiji, V Zalavarmedjiji v malem Medjimurju, V malem Medjimurju, v gizdavem Preloku? Preločki junači sami su gizdavci, 5 Tam so vumorili Budinsko detece, Budinsko detece, mladoga junaka, Mladoga junaka, osem škol dijaka, Osem škol dijaka, leto dan soldata. V osemnajstem letu njega vumorili, 10 Njega vumorili preločki junači. 892. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 54 — 55. 893. Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasnika 1862, str. 272. 760 1. Pripovedne pesmi 894, 895. Preločki notarjoš droben listek piše, Droben listek piše, vu Budin pošilja, Vu Budin pošilja njegvi stari majki. Njegva stara, majka listek zagledala, 15 Listek zagledala, žuhko zaplakala: „Sinek moj ljubljeni, gde buš ti počival? Na preločkem groblju na visokem bregu. Sinek moj ljubljeni, gdo te bu sprevajal? Preločke snešice, budinske devojke. 20 Sinek moj ljubljeni, sem ti povedala, Sem ti povedala: Ne služi cesara! Gesara si služil, smrt si si zaslužil.“ Junak Janko se noče prodati. 894 . (Iz Vrbovca.) Jajnkova majka jutro rano stala, Svoga je sinka na put odpravlala. Ž nim su se stali tri brodari mladi, Prvi mu veli: „Skoči, Jajnko, vodu!“ 5 „„Nesem ja riba, da po vodi plivam, Neg sem ja junak, koj dšvojke lubim, Ja devojke, devojčice mene.“" Drugi mu veli : »Beži, Jajnko, v goru!“ „ »Nesem ja jelen, da po gori skačem, 10 Neg sem ja junak, koj devojke lubim, Ja devojke, devojčice mene.““ Trejti mu veli: „Prodaj nam se, Jajnko!" „»Nesem ja baba, da se vam prodajem, Neg sem ja junak, koj devojke lubim, 15 Ja devojke, devojčice mene.““ 895 . (Iz Sv. Ivana-Zeline.) Jankova majka rano jutro stala, Majka je Janka na put odpravljala. Stal se je Janko s tremi Turčinami, 894. Zapisal Rik F er d. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 35. Melodijo ima Kuhae, III., št. 935. 895 . Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke III., št. 925. Konec je gotovo iz najnovejšega časa, ker je razločevanje med Srbom in Hrvatom v nar. pesmi nezaslišano. I. Pripovedne pesmi 896, 897. 761 Prvi mu veli: „Biži, Janko, v goru!" 5 „„Nisem ja jelen, koj bi v goru skakal, Neg sem ja junak, ki divojke ljubim."“ Dragi mu veli: „Skoči, Janko, v vodu!" „„Nisim ja riba, kaj bi v vodu skakal, Neg sem ja junak, ki di vojke ljubim. ““ 10 Treti mu veli: „Predaj nam se, Janko!" „„Nisem ja Srbin, koj bi se predaval, Neg sem ja Hrvat, ki junačtva ljubim."“ 896 . (Jz Samobora na Hrvaškem.) „Jeste li videli moga sinka Janka ?“ „„Nismo ga videli, neg smo culi glasa: Tamo ga vode tri Turčina mlada. Prvi mu veli: Skoči, Janko, v vodu! — 5 Nišam ja riba, da bi skakal v vodu, Vpd sam ja junak, koj’ djevojke ljubim. Drugi mu veli: Beži, Janko, v goru! — Nišam ja jelen, da bi bežal v goru, Ved sam ja junak, koj’ djevojku ljubim. 10 Tredi mu veli: Predaj nam se, Janko! — Nišam ja baba, da bi vam se predal, Ved sam ja junak, koj’ djevojke ljubim/“ 897 . (Iz Samobora na Hrvaškem.) „Jeste mi videli moga sinka Janka?" „„Nismo ga videli, neg smo culi glasa, Tam pelaju ga tri Turčini mladi: Prvi mu veli: Beži, Janko, v goru; 5 Drugi mu veli: Skoči, Janko, v vodu; Treti mu veli: Udaj nam se, Janko. — Nisem ja jelen, da bi bežal v goru; Nisem ja riba, da bi skakal v vodu, Nit sem devojka, da bi se udaval, 10 Neg sem ja junak, ki de vojke ljubim. ““ 896. Zapisal Fr. K u h a č. — Iz njegove zbirke HI. št. 934. 897. Zapisal N. Stokan. — Iz „Torbice jugosl. mladi 1863 (II.) 87. I. Pripovedne pesmi 898, 899. 762 898 . (Iz Suhorja.) Nek sem junak, junačkoga srca, Koji divojke ljubi. 15 Drugi veli, drugi veli: Skoči, Janko, v vodo. — Nisem riba, nisem riba, Da bi skakal v vodo; Nek sem junak, junačkoga srca, 20 Koji divojke ljubi. Tretji veli, tretji veli: Prodaj se nam, Janko! — Nis djevojka, nis djevojka, Da bi se predaval; 25 Nek sem junak, nek sem junak, Da b’ divojke ljubil. ““ „Jeste-li videli Našga sinka Janka?" „„Nismo mi videli Vašga sinka Janka, 5 Nek smo glase culi Od vašga sina Janka: Da ga lovijo Tri Turčini mladi. Pervi veli, pervi veli: 10 Beži, Janko, v goro. — Saj ja nisem jelen, Da bi bežal v goro; 899 . (Kranjska.) Stara mi majka po gbri šetala, Mi zastala tri vodarje mlade. „Ste li vidli mojga sinka Janka!" „„Nismo ga vidli, pa smo culi glase, 5 De ga so peljali trije Turci mlddi, De ga so peljdli trije Turci ml&di. Pervi mu je rekel: Janko, beži v goro! Nisim jelen, de bi bežal v goro. 898. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hrani Matica. 899. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. IV. 48 — 49, kjer je v v. 1. tiskano manjka. I. Pripovedne pesmi 900, 901. 763 Drugi mu je rekel: Janko, beži v vodo! 10 Nisim riba, de bi bežal v vodo. Tretji mu je rekel: Janko, prodaj se ti nam! Nisim devojka, de bi se prodaval, Pak junak sim, de devojke ljubim!““ 900 . (Gorenjska.) „Li ste kaj vidili Našga sinka Janka ?“ „„Nismo ga vidili, Pa smo Culi glasa: 5 Tam ga peljajo Tri Turčine mlade. Prvi mu pravi: Janko, beži v goro! — Saj nisem jelen, 10 Da bi bežal v goro. Drugi mu pravi: Janko, skoči v vodo! — Saj nisem žaba, Da bi skakal v vodo. 15 Tretji mu pravi: Janko, nam se prodaj! — Saj nisem krava, Da bi se prodajal. Jak sem ja junak, 20 Da bi vojke žulil." 901 . (Goriška.) Stara mi majka šetala po gori, Zastala pa mi tri vodarje mlade: „A1 ste ga vidli, moj’ga sinka Janka?" „„Nesmo ga vidli, no smo culi glase, 5 Da su ga peljali trije Turci mladi. Prvi mu veli: Janko, beži v goru! — Nisem ja jelen, da bi bežal v goru. Drugi mu veli: Janko, skoči v vodu! — 900. Zapisal Fr. (Ra divo j) Pozni k. — Vzeta iz NB. 108. Konca te tuje pesmi niso Gorenjci več razumeli. 901. Zapisal J. Ko c j a n č i č. — lz njegove zbirke; ta zapis se zelo na¬ slanja na natisek 8PKN. 764 I. Pripovedne pesmi 902, 903. Nisem ja riba, da bi skočil v vodu. — 10 Tretji mu veli: Predaj nam se, Janko! — Nisem devojka, da bi se predaval, Več sem ja junak, ki devojke ljubim."“ Sava Marka umorila. 902 . (Belokranjska iz Adlešičev.) Boga mole turski momki, Da jim Bog da bojevati, Savi vodi ne plivati. Sava voda jako brza, 5 Večer Marka umorila, U jutro ga van hitela Na hribove, na bregove. Šla ga iskat njeg’va majka Na tri leta, na četiri. 10 Okol’ Marka trava raste, Lipa trava diteljina, Al’ je pase sur-jelenko. Junak plava Dunaj. 903 . (Iz ljutomerske okolice.) Stoji, stoji lepo pole, Pole dugo no široko. Posred pola vlegla steza, Steza duga no vglajena. 5 Po stezi pride divojka, Prelčpa mlada divojka, No si gleda v tiho vodo, V tiho vodo, bistri Dunaj. Oj v Dunaji, oj v Dunaji 10 Al je sunce al je mesec? Neje sunce, neje mesec, Mladi junak Dunaj plava. „PIavaj, plavaj, mladi junak! Plavaj no na kraj perplavaj!“ 15 „„Oj divojka, draga luba! Kak bi plava, da ne morem: Moja lepa ojstra sablja Ona mene v Dunaj vleče; Moja lepa svetla puška 20 Ona mene na dno spravla!" 902. Zapisal J. Šaš el j. — Iz „ Slovana* IV. {1887.) 87. 903. Zapisal St. Vraz . — Iz NPI. 97. I. Pripovedne pesmi 904, 905. 765 Lepa Jana linče vkaniti vse junake. 904 . (Iz Cerovca.) a. Redakcija I. Lepa Jana se šetala Gor no doli kre Donaje. Na Donajo si gledala, Sama sebe zagledala: 5 „Oje joje, no prejoje, To sem deno jako lepa! Vse junake bom vkanila, Vse junake bom vmorila, No še Turka harambaša, 10 Ki med vojskoj konja jaše, Ki med vojskoj konja jaše, No se svetloj sabloj paše/ b. Redakcija II. Lepa Jana se šetala Kraj Donaja bistre vode — hm! V Donaj vodo je gledala, Sama sebe zagledala — hm! 5 Oje, joje, milost božja! Kak sem deno močno lepa — hm! Moje lepe črne oči Vse jonake prekanile — hm! Vse jonake prekanile, 10 Vse jonake do vmorile — hm! No še Turka harambaša, Ki med njimi konja jaše — hm! Ki med vojskoj konja jaše, No se s svetloj sabloj paše — hm! Lepi Jani ni primernega moža. 905 . (Iz Zamladinca.) Šetala se lepa Mara Sama sebe opazila: Gori doli kraj Dunaja, 5 „Mili bože, lepa ti sem! Vu Dunaj se nagledala, Dragi bože, kakva ti sem! 904. Zapisal St Vraz. — IzVO. XIX. N. 42 (99), kjer je pripisano pri verzu: 2] Bistre vode kre Donaja — 5] Oje joje, milost božja in kjer je pri¬ stavljen ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem v novic v VO.1.57 tako, kakor slove zgoraj redakcija II. Po ti je tiskana pesem v NPI. 96 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja in e pred rom: 2] Gor no doli kraj Dunaja — 3 Dunaj ' —8, 9, 10 junake — 12 njimi] vojskoj. Melodijo ima tildi Kuhač, III., št. 883. 905. Zapisal Jože pl. Ša t r a k ; priobčil Mat. Valjavec. — Iz Slov. Glas¬ nika 1866., str. 403. / 706 I. Pripovedne pesmi 906. Da ne kralja, ni cesara, Komu bi ja veru dala." Nju začuje mladi kraljic: 10 „„Kaj si, Mara, govorila, Da ne kralja ni cesara, Komu bi ti veru dala, — Zakaj si ju meni dala?““ »Nesi vreden sega toga, 15 Niti rubca svilenoga, Nit prstena srebrnoga, Niti venca zelenoga!" Primorkinja. 906 . (Belokranjska.) Primorkinja konja jase Memo brega, hladne vode. V vodu se pogledala, Sama sebi čudo dala: 5 „Moj ti Bože, ko sim lepa, Lepa, tanka i visoka, Da ja imam Černe oči, Valjala bi gospodina!“ To začule gosponove sluge, 10 Kaj govori primorkinja, Ko jase. memo brega, Memo brega, hladne vode: Moj ti Bože, ko sim lepa, Lepa, tanka i visoka, 15 Da ja imam Černe oči, Valjala bi gospodina! Govorijo gospodine: „Boga vama, sluge moje, Pojte ulovit primorkinju, 20 Ulovite, dovodite!" Skočile so verne sluge, Ulovile primorkinju, Ulovile, dovodile. Kada doba ručevati, 25 Govorila primorkinja: „ Pustite me k majki moji, Doba mi je ručevati!“ Govorijo gospodine: „„Nečeš, vero, primorkinja, 30 Kod mene češ ručevati. 8 “ Kada doba južinati, Govorila primorkinja: „Pustite me k majki mojoj, Meni doba južinati!“ 35 Govorijo gospodine: „„Nečeš, vero, primorkinja, Pri meni češ južinati.““ Kada solnce na zapadu, Govorila primorkinja: 40 »Pustite me k majki moji, Meni doba večerati!“ Govorio gospodine: „„Noču, vera, primorkinja, Pri meni češ večerati." “ 45 Kada doba na počinak, Govorila primorkinja: »Pustite me k majki mojoj!“ Govorio gospodine: „„Neču, vera, primorkinja, 50 Kod mene je postelica." 8 Kada solnce osvanulo, Govorio gospodine: »Ajd, devojka, k majki svo- j°j •“ „»Neču, vera, gospodine. ““ 906. Neznanega zapisovalca. — Iz SPKN. V. 96 — 98, kjer je v verzu 17. tiskano gospodinje. — Zapis z otoka Krka podaje J. Trdina v Novicah 1859, str. 306. I. Pripovedne pesmi 907, 908. 767 55 Kada solnce na poldanku, Govorio gospodine: „Ajd, divojka, k majki svojoj, Ajd, divojka, na južinu!“ Govorila primorkinja; 60 „„Noču, vero, gospodine!““ Kada solnce na zapadu, Govorio gospodine: „Ajd, divojka, k inajki svo¬ joj!” Govorila primorkinja: 65 „„Neču, vera, gospodine!““ Žene ni prodajati. 907 . (Iz varaždinske okolice.) Gjura ima mlado lubo. „Daj mi, Gjura, mlado lubo Za jen denek za spomenek, Za ’no nočko za lubovco, 5 Ja ti platim tri sto zlati!“ „„To bi moglo dobro biti, Bar bi imel kaj brojiti.““ Prešel mu je jeden denek, Prešla mu je jedna nočka, 10 Pak on veli stari majki: „Ite, mama, mama moja: Ite vi po ženo mojo! Sinek ji se jako plače!” „Hodi dimo, snelia moja, 15 Sinek ti se jako plače." „ „ Ja ve dimo nigdar nejdem; Ki me prodal, naj me zgubi, Ki me kupil, naj me lubi: Nesu lube za prodati, Neg so lube za lubiti! “ “ Kedo dobi dekle? 908 . (Iz Vrbovca.) Izvir voda izvirala, Zlatu kronu izbacala. Polak nje je šaran sanduk, U sanduku lepoj Mara. 5 Lepoj Mara pregovara: „Koj bi mene jotvorio, Njegova bi luba bila.“ Onud idu tri šnajdara, Koji noše, jotvoraše, 10 Jotvoraše, nemogaše, Lepoj Maru jostaviše. Lubav mleko zadojila. Izvir voda izvirala, Zlatu krunu izbacala. 15 Polak nje je šaran sanduk, 907. Zapisal M a t. V a 1 j a v ec. — Iz njegovih „Pripovedek‘ l str. 293. 908. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. II. 73—75, kjer je pristavljeno, da se namesto v. 7. (19., 31.) sliši tudi: Njegova hi luha bio Koji (9, 21, 33) stoji pač za ključe. 768 I. Pripovedne pesmi 909, 910. U sanduku lepoj Mara. Lepoj Mara progovara: „Koj bi mene jotvorio, Njegova bi luba bila.“. 20 Onud idu tri stolara, Koji noše, jotvoraše. Jotvoraše, nemogaše, Lepoj Maru ostaviše. Lubav mleko zadojila. Dalje se poje: Tri t esara, tri šuštara, tri volara, tri pastira, itd. itd. Naposled pa: 25 Izvor voda izvirala, Zlatu krunu izbacala. Polak nje je šaran sanduk, U sanduku lepoj Mara. Lepoj Mara progovara: 30 „Koj bi mene jotvorio, Njegova bi luba bila." Onud idu tri junaka, Koji noše, jotvoraše, Jotvaraše, jotvoriše, 35 Lepoj Maru polubiše. Lubav mleko zadojila. 909 . (Sz hrvaškega Zagorja.) Biser voda izvirala Izpod brega visokoga, Iz kamenca črlenoga. Izbacila šari sanduk, 5 Vu sanduku lepa Mara. Lepa Mara progovara: „Ki bi mene otvorio, Ja bi njegva luba bila." Tud prolaze tri cigani, 10 Ključe noše svakojake. Oni su ju otvorili, Otvorili, pozdravili; Mara nije odzdravila, Več se Mara razplakala. Fantje igrajo za dekle. 910 . (Iz konjiškega okraja.) Štirje fanti špilajo Za ’no mlado deklico, Za ’no mlado deklico: Le ju-li ju-hu-hu! 5 Ti mlajši jo paršpilo bo, Ker tisti narbolj plesat’ zna, Ker tisti narbolj plesat’ zna: Le ju-li ju-hu-hu! Dekle mi je obljubilo, 10 De bode mene ljubilo, De bode mene ljubilo; Le ju-li ju-hu-hu! „Ce glih sim ti obljubila, Pa vondar te nam ljubila, 15 Pa vondar te nam ljubila: Le ju-li ju-hu-hu!“ 909. Zapisal Fr. Kuhač. -— Iz njegove zbirke H., št. 688. 910. Zapisal Iv. G. Naglič. — Iz „ Besednika “ VII. (1875.) 145. I. Pripovedne pesmi 911, 912. 769 Prišu je en stari mož: „ Dekle, ti pa mojo boš, Dekle, ti pa mojo boš: 20 Le ju-li ju-hu-hu!“ „ Vargu še bom jes enkrat." Trotu je ta prvokrat, Trotu je ta prvokrat: Le ju-li ju-hu-hu! 25 »Dekle, zdaj pa pojd z menoj, Midva grema krone štet, Midva grema krone štet : Le ju-li ju-hu-hu!“ Dekle to zaslišalo, 30 Milo se je jokalo, Milo se je jokalo: Le ju-li ju-hu-hu! „„Oj raj grem z mladim praprot žet, Kakor starim krone štet, 35 Kakor starim krone štet: Le ju-li ju-hu-hu!““ 911 . (Iz gorenjega Motnika.) Šteri fanti špilajo Za jeno mlado kelnarco, Za jeno mlado kelnarco. Paršu je en stari ded, 5 De b’ jo biu prišpilov rad, De b’ jo biu prišpilov rad. Vergli so to pervo krat, Dobiu jo je to pervo krat, Dobiu jo je to pervo krat. 10 Vergli so to drugo krat, Dobiu jo je to drugo krat, Dobiu jo je to drugo krat. Vergli so to treko krat, Dobiu jo je vsako krat, 15 Dobiu jo je vsako krat. Dekle to zaslišala, Prov milo se je zajokala, Prov milo se je zajokala: „Rajš grem z mladim prapret žet, 20 Koker iz starim krone štet, Koker iz starim krone štet!“ 912 . (Gorenjska.) Ta prvo kvarto vržejo, Dobil jo je en mladi fant, Dobil jo je en mladi fant Zavoljo — juhaha! 5 Ta drugo kvarto vržejo, Dobil jo je en mlad ofcir, Dobil jo je en mlad ofcir Zavoljo — juhaha! 911. Zapisal G. Križnik l. 1874. — Iz GK. III. 11. 912. Zapisal Mat. Rode. — lz njegove zbirke III. 87, 88. 49 770 I. Pripovedne pesmi 913, 914. Ta tretjo kvarto vržejo, 10 Dobil jo je en mlad soldat, Dobil jo je en mlad soldat Zavoljo — juhaha! Četrto kvarto vržejo, Dobil jo je en star Žolnir, 15 Dobil jo je en star Žolnir Zavoljo — juhaha! Ta peto kvarto vržejo, Dobil jo je en mlad udov’c, Dobil jo je en mlad udov’c 20 Zavoljo — juhaha! 913 . (Iz Hudojužne.) Tamkaj fantje špilajo Zavoljo jujhuhuj, Za eno mlado kelnarco Zavoljo jujhuhuj! 5 Udobil je en star vojak, Tralalalalala: „Pojd za mano ckine štet! Tralalalalala." „ „Raj z enim mladim praprot 10 Tralalalalala! [žet, Jest pa k soldatom grem, Tralalalalala. Mene nesejo v črno zemljo, Tralalalalala! 15 Tebe pa v črno morje! Tralalalalala," “ 914 . (Od Prevalj na Koroškem.) Od Traberka do Marborga Je sile draga cerenga: Je sile draga cerenga! O je, o johoho! 5 če je glih draga cerenga, Da je le žavber kelnarca! Štiri mvadi fanti špilajo, Za eno mlado kelnarco. Veržejo ta pervo krat, 10 Dobiv jo je en stari ded. Kelnarca je slišava, Prav mivo je zakričava : „ Boljši je iti praprot žet, Ko tacga starga deda vzet! 15 Praprot poženem, sem pa fraj, Starega deda nikolj ni kraj! Praprot žene bolj neha, Starega deda pa koj ma. Župce bi mu kuhava, 20 In jajce noter trupava. Zjutraj bi ga obuvala, Zvečer ga zazuvala. 913. Zapisal Jan. Kokošar; pel Jožef Lenar. — Iz Kokoiarjeve zbirke. 914. Zapisal Blaže Rane. —Iz njegove zbirke, ki jo hranim jaz; vsaki drugi verz se ponavlja in se mu pristavi Oje, o johoho! I. Pripovedne pesmi 915, 916. 771 Zvečer bi me ljubiv rad, Mlademu fantu liter vina, Zjutraj bi ga nesla .... Starmu dedu glas pelina! 25 Mlademu fantu prstan zlat, Staremu dedu štrik za vrat!“ Lucipeter ban. 915 . (Z vzhodnega Štajerja.) Rase, rase vinska rozga, Rozga zelena, Na njoj rase sladko vince, Vince romeno. 5 Tega toči krčmarica, Mlada Katica; Jega pije Lucipeter, Varaždinski ban. „ Vzemi da me, krčmarica, 10 Mlada Katica! Jaz ti dam tri sto dokati, Vran - konjiča dva. Jaz ti dam tri sto dokati, Vran-konjiča dva: 15 Zlatom vsak je obvuzdovani, Srebrom obkovan!" „„Nečem tebe, Lucipeter, Varaždinski ban! Net tvojih tri sto dokati, 20 Net vran-konjiča dva!““ 916 . (Medjimurska.) Zrasla mi je vinska rozgva, Lepa zelena, Na njoj zraslo sladko vince, Lepo čerleno. 5 Njega toči kerčmarica. Lepa Katica. Njega pije Tucipeter, Varadinski ban. Njega kara kral Matiaš, 10 Zemle gospodar. 915. Zapisal St. Vraz. —Iz VO. XIX. Y. 151 (48.). Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 40 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja: 5 Njega] Njega _ 7] Njega — 8 Varadinski — li’ dokati — 15] Z zlatom sta obvuzdo- vana _ 16] S srebrom obkovana — 18 Varadinski —• 19 Net tvojih] Mej si ti _ 20 Net] No. — Po tem prepisu je Vraz pesem tiskal v NPI. 83 s temi pre¬ membami, ne glede na naglasna znamenja in e pred iom: 4 rumeno — 11 Ja dukati — 12 Vranj — 13, 14 manjka — 16 sta obvuzdovana] sta ti obviiz- . Tadlam daja, tadlam daj! Prišli so trije mešniki, Bi bili radi plgsali; Pa mi časa ne imajQ, 50 Do poludne mi mešujejcj, Po poludne sg gostujejo: Tadlam daja, tadlam daj! 977 . (S Podjunskega.) Lesica je nevesta; Ona je lahko nevesta, Ki tak košat rep ima, Lopu se ji tud navda. Juha hejsasa! 5 Jelen je pa ženin; On je lahko ženin, Ki tak lape roje ma, Lopu se mu tud navda. Medved je starašina; 10 On je lahko starešina, Ki tak velke tace ma, Lopu se mu tud navda. Zec je pa camar; On je lahko camar, 15 Ki take lape všete ma, Lopu se mu tud navda. Bebarca je teta; Ona je lahko teta, Ki tak košat rep ima, 20 Lopu se ji tud navda. Tigra je rijušnica; Ona je lahko rijušnica, Ki tako lepo farbo ma, Lopu se ji tud navda. 25 Šoga je pa kuharca; Ona je lahko kuharca, Ko tače lope perje ma, Lopu se ji tud navda. Sraka je pa kelnarca; 30 Ona je lahko kelnarca, Ki tak bel bertih ma, Lopu se ji tud navda. Volk je pa flajškar; On je lahko flajškar, 85 Ki tak velke zobe ma, Lopu se mu tud navda. 977. Neznanega zapisovalca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 333— 334. 806 I. Pripovedne pesmi 978, 979. Kosova svatba. 978 . (Štajerska.) Pojmo le h gostiji, Ko jo majo vtiči. Skočjo sem no ta — Hejsasa! hopsasa! 5 Košek mi je ženin, Lepi žolti kljunek ma, Lehko skoči sem no ta — Hejsasa! hopsasa! Senica je ženica, 10 Lepi dolgi repčik ma, Hitro skoči sem no ta — Hejsasa! hopsasa! Jastreb pa je starašin, Dolge ojstre kremple ma, Urno meso trančira — Hejsasa! hopsasa! 25 Sraka pa je kuharca, Lepi beli firtoh m&, De neb se zamazala — Hejsasa! hopsasa! Vrabci pa so godci, 30 Lastovci pomagajo, De kebri hitro skakajo -— Hejsasa! hopsasa! Lesica je vodila, Si za-se mlince skrila, 15 Gleda, keb kaj okradla — Hejsasa! hopsasa! Zeba je svatevca, Lepe svetle nedre ma; Škorc no ona plešeta — 20 Hejsasa! hopsasa! Žolna vino toči, S čolkam kruh namoči, 35 Potler skočta sem no ta — Hejsasa! hopsasa! Volk pa je pojedavc: Samo eno črevo ima, Kaj najde, počevžd — 40 Hejsasa ! hopsasa! 979 . (Iz Frama.) Kos je lehko ženin, Kos je lehko ženin; Lepi žolti kljunec ma, Lehko se ž njim Štirna, 5 To se mu lepo navda — Hopsasa! Sinica je lehko nevesta, Sinica je lehko nevesta; Lepi črni tiehelč ima, 10 Lehko se ž njim Štirna, To se ji lepo navda — Hopsasa! Sraka kranceljjunfrava, Sraka kranceljjunfrava; 15 Lepi beli furtuh ma, Lehko se ž njim štima, To se ji lepo navda — Hopsasa! 978. Zapisal St. Vraz (?) — Iz VO. XIX. I. 34 (250). 979. Zapisal O. Caf. — Iz C O. IV. 28 — 29. I. Pripovedne pesmi 980. 807 Vran je lehko protfiirar, 20 Vran je lehko protfiirar; Lepo črno suknjo ma, Lehko se ž njo štima, To se mu lepo navda — Hopsasa! 25 Volk je starašina, Volk je starašina; Lepe dolge zobe ma, Grobo učesne sem no ta, To se mu lepo navda — 30 Hopsasa! Lisica lehko kuharica, Lisica lehko kuharica; Lep košati repec ma, Lehko kornen pometla, 35 To se ji lepo navda — Hopsasa! Medved je pa trušar, Medved je pa trušar; Lepe debele noge ima, 40 Lehko nese sem no ta, To se mu lepo navda — Hopsasa! Zajc je lehko godec, Zajc je lehko godec; 45 Lepe dolge uhe ima, Lehko miga sem no ta, To se mu lepo navda — Hopsasa! Vrabelj je pa dianar, 50 Vrabelj je pa dianar; Lepe tenke noge ma, Lehko dirja sem no ta, To se mu lepo navda —■ Serk, serk! 55 Pes je lehko prežar, Pes je lehko prežar; On že jezik vun moli No na zadnici sedi, To se mu lepo navda — 60 Hopsasa I 980 . (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Černi košek sad se ženi; Lehko se ti on oženi, Lepu, černu suknju ma, Lehko skoči se no ta: 5 Hajsisi, hopsasa, Kak se njemu lepo vda! Zona mu je zaročnica; Lehko mu je zaročnica, Lepi, žoti menten ma, 10 Lehko skoči se no ta. Hajsisi, hopsasa, Kak se to njoj Ičpo vda! Senička mu podsnešica; Lehko ona podsnešica, 15 Lepe, drobne noge ma, Lehko skoči se no ta: Hajsisi, hopsasa, Kak se to njoj Ičpo vda! Sraka mu je kuharica; 20 Lehko ona kuharica, Lepi, bčli furtun ma, Lehko skoči se no ta: Hajsisi, hopsasa, Kak se to njoj lčpo vda! 25 Zajec mu je za pozavca; Lehko on je za pozavca, Lepe, duge noge ma, Lehko skoči se no ta: Hajsisi, hopsasa, 30 Kak se njemu lepo vda! 980. Zapisal R i k. F e r d. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 62—64. 808 I. Pripovedne pesmi 981, 982, 983. Vok ti mu je za mesara; Lehko je on za mesara, Lepe, duge gramble ma, Lehko kožu obtergla: 35 Hajsisi, hopsasa, Kak se njemu lepo vda ! 981 . (Iz ziljske doline.) Muadi kuseč se Ženu bo, Jemoii bo senečico, Lepo prižano senečico. Zeceč mu bandirar bo, 5 Kaka lepa voscejt bo Na puanini zelanej! Lesica mi družica bo, Kaka lepa voscejt bo Na puanini zelanej! 10 Bebarca šivilca bo, Kaka lepa voscejt bo Na puanini zelanej! Merkarca bo kuharca, Kaka lepa voscejt bo 15 Na puanini zelanej! Medved starešina bo, Kaka lepa voscejt bo Na puanini zelanej! 982 . (Ziljska.) Kaj mi to za ’na liepa voscejt bo, Medved bo starešina, Der se mvadi hanzel Ženov bo: Ki sive hvače ima. Na zelanej pvanine, Čir so vse zverine. 5 Jemov bo seničico, Liepo prižano seničico, Lesica mu družica bo, 10 Sraka pa bandirar bo. Merkarca bo kuharca, Bebarca šivilca bo. Golobova svatba. 983 . (Iz Zavreča.) Golob bode Ženih zdaj; On je lehko Ženih zdaj, Da lepi dugi kliinek ma, Lepo se mu pušelc vda. 5 Geriča bo sneha zdaj; Ona ’e lehko sneha zdaj, Lepi dugi šinjak ma, Lepo se nji hauba vda. 981. Zapisal M. M a j ar. — lz VO. XIII. 7. Prepisana je tudi v V O. XV. 53. — Tiskal jo je Scheinigg v NPKS 331 — 332. 982. Neznanega zapisovalca. — Iz Scheiniggovih NPKS. 332—333, kjer je pripisano , da je iz VO.; jaz je v Vrazovi ostalini nisem, mogel najti; hanzel je pač iz n. amsel, arnschel. 983. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str. 27—28. I. Pripovedne pesmi 984. 809 Sinica pa bo svatevca; 10 Ona ’e lehko svatevca, Lepo drobno glavo ma, Lepo se nji venec vda. Teškač po bo dever zdaj; On je lehko dever zdaj, 15 Lepe erdeče hlače ma, Lepo se mu hlača vda. Krampač pa bo starašin; On je lehko starašin, Lepe duge škrample ma, 20 Lepo puro razkrampla. Berglez pa bo kelnar zdaj; On je lehko kelnar zdaj, Lepi drobni klunek ma, Lehko pipo odpipla. 25 Zavec pa bo pozovčin; On je lehko pozovčin, Lepe drobne noge ma, Lehko sem na to pacla. Sraka pa bo kuharca; 30 Ona je lehko kuharca, Lepi beli furtoh ma, Lepo se ji furtoh vda. Lesica pa bo deklica; Ona ’e lehko deklica, 35 Lepi dugi repek ma, Lehko kumen pometla. Petelinova svatba. 984 . (Od slov. Bistrice.) Petelinček se oženo Je pod lipico zeleno. Vzel je piško lepo, Na obeh očesih slepo. 5 Povabil je za svate Lesice vse kosmate. Volk je bil starešina In tud lanjska svinja. Kuharca je bla raca, 10 Za vilce pasja taca. Komarji, muhe plešejo Da se hiše tresejo. Se muha spodteknila, Komarju nos odbila. 15 Komar je vzel poleno, Muhi odbil koleno. 984. Zapisal Ant. Jerovšek. Drugi pojo od verza 13. naprej tako-l Muha se je spodteknila In vse lonce podrobila. 15 Komar je vzel poleno, Vdaril muho čez koleno. — Dal A. Kovačič; rokopis hranim jaz. Pošljejo po padarja, 20 Po trepastega Jurija. Pred ko ta priteče. Muhi vsa kri 'steče. Muha začne rjuti, Kri od sebe pljuti. Muho so ven peljali, Brez križa pokopali. 810 I. Pripovedne pesmi 985, 986. Muha je tak vpila, Da je vse oglušila. Šli so po padarja, 20 Po rajnega Žnabljarja. Preden padar pride, Že muhi duša v-ide. Za svatbo in sedmino So pili ’z Žaklja vino. 25 Ko so jo pokopali, So vsi bli trepetali. 985 . (Štajerska.) Petelinček se j’ oženil Pri lepi beli pišici. Muha je bla družica, Komar pa starašina. 5 Komar je z muho plesal, Da se je medved tresal. Muha se je spodteknila, Piskre vse preobernila. Komar je segel po poleno, 10 Pa vdaril muho čez koleno. Pošljimo ji po padarja, Po tega ljub’ga dragarja. Preden padar priteče, Pa muhi kri odteče. 986 . (Vipavska.) Petelin se je oženil S to belo putiko. Juhej, juhej, juhejdite, Juhej, juhejdite 1 5 Sraka je b’la za kuharco, Je s tačko pomešala. Je s tačko pomešala, S’ je krempeljčke vžgala. Muha za držico, 10 Komar za starašina. Psi so bdi pa godci S prevelik’mi gobci. Mačke so b’le dekle, Meso so ’z mize vlekle. 15 Komar je z muho plesal, Da se je medved tresal. Muha se je obrnila, Komarja je bacniia. Komar prime poleno, 20 Vdar’ muho pod koleno. Ali preden drože pride, Že muhi kri odide. 985. Neznanega zapisovalca. —Iz Razlagove Pesmarice 1863.1, str. 150,151. 986. Zapisal Ant.. Pegan. — Iz njegove zbirke , ki jo hrani Matica (str. 275 — 277). Verz 3. in 4. se ponavlja za vsakim odstavkom. Verz 18. se je glasil s prva-. Komarja v ret bacniia. Pri verzu 21. stoji opomnja: ,Eni pra¬ vijo tudi dragar, zopet drugi pader.“ I. Pripovedne pesmi 987, 988. 811 987 . (Iz Cerkna.) Preljuba tičca drenova, kukuk! Kako bi midva zinila, kukuk! Al ti si bila, jest sem bil, Kedo bo naj’na pros’(o) dobil ? 5 Na stezi se je prikazala Vsa stepena ’n umazana. Caharija je bil pa petelin, Na stezi se je prikazal ž njim: Veselo ohcet delamo, 10 Brez kruha župco sreblemo Po njivi raste praprota, Po hiši skače lakota. Bogati se mi zdijo, Pa na goli slami ležijo. 15 Okoli hiše tekajo, Za sabo slamco vlečejo! Vrabčeva svatba. 988 . (Iz Cerovca.) Dekla k mlini nese Žakel borovice. Mlinara prosila: „Hitro nam semeli, 5 Gostuvanje bomo meli.“ „„Koga ’te ženili ?““ „Bolha hižo zmeta, Vuš pa dete zible, Keber jesti kuha, 10 Stenica zabelavle, Cuk pa drva seka, Gapla trešče bere." „Vrabelj nam je Ženih; Lepo fletno glavo ma, 15 Njo obračat hitro zna — Hopsasa! Zeba pa je sneha; Lep ardeč nadrinjak ma, Ki se njoj lepo navda — 20 Hopsasa! Sinica je svatevca; Malo drobno glavo ma, Lepo je opletena — Hopsasa! 987. Zapisal Jan. K o k o š a r. — Iz njegove zbirke. Pesem je temna in zelo pokvarjena; v. £. bi se moral morda glasiti: Kako bi se midva ženila. 988. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. F. 41, kjer je pozneje to-le popravljeno: 5] Gostovanje mo meli — 15 Jo obrača sem no ta — 19 joj — 27 K ne] Kaj ne. Pripisano je tudi, da se poje kakor pesem: Mož je derva voza * Od jutra do večera. — Vraz je prepisal pesem vnovič v VO- XIX. z. 87. Ta prepis se razlikuje, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe in pa e pred rom v tem: Na mestu prvih pet verzov stoje ti-le: Polžek žmetno nese, * Da mu z lica teče. * Per mlini doli dene * No mlinaru reče: „Hitro nam semeli!" * „„Kaj? je v takšoj sili?"" * ,Gostuvanje mo meli!" * — 8 Ziblje — 10 zabe- lava. — Potem sta vtaknjena ta dva verza: Pavuk žlare šivlje, * Hrošč pa šibje tere — 11 čuk pa] Čapla — 12 Capla] Šterk pa — 13 nam] pa —- 15 Se obrača semota — 18 erdeči — 19 njoj lepo] lepo joj — 21 je] pa je — Verzi 812 I. Pripovedne pesmi 989. 25 Sraka pa je kuharca; Lep no beli furtoh ma, K ne bo se zamazala — Hopsasa! Košek pa je pozavčin; 30 Lehke drobne noge ma, Hitro skače sem no ta — Hopsasa! Jastreb pa je starešin; Dolge ostre škrample ma, 35 Lehko hitro strančira — Hopsasa! Žolna pa je kelnarca; Močno dolgi klunek ma, Lehko buče prevrtla — 40 Hopsasa!“ Komarjeva svatba. 989 . (Iz ljutomerske okolice.) Komar se je ženia, Muho si je vze&. Gostuvanje bilo V hiši na polici, 5 V hiši na polici, Noter v herganjici. Prišit boter zajec, Pernesa koš jajec: „To pa bomo jeli, 10 Gostuvanje mo meli!“ Prišla botra bolha, Pernesla koš kruha: „To pa bomo jeli, Gostuvanje mo meli!“ 15 Priša boter keber, Pernesa koš reber: „To pa bomo jeli, Gostuvanje mo meli!“ Prišla botra črnela, 20 Lepo je začela: „Dinam, dinam, daja! Dinam, dinam daja!“ Komar z muhoj pleše, Muhi pa se neče. 25 Komar z muhoj pleše, Da se zemlja trese. Muha opešala, Padara želvala. 35. — 38. so postavljeni za 36. s temi premembami: 26 Lep no] Lepi — 27 K ne] Kaj ne —- 31 semota — 34 ojstre škramplje — 35] Lehko vse raztrančera — 38 kljunek. 989. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. B. 14, lcjer je stalo s prva: 1] Se komar ženia — 10, 18] Gostuvanje meli — 20 Ljepo — 33 Zgrabja. Tam je pripisan tudi ta-le načrt melodije: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. 1.38 s temi premembami: Za v. 10. pride precej 15 — 18. — 11 bouha — 20 Lepo] Prelepo — 22 daja] dajaja — 29] Ne, ne, žena! padara — 33 Zgrabi — 34 Vrže. Glede tega naslova je primerjati še naslove „ Ščinkavčeva svatba “ (št. 971), „Petelinova svatba “ (št. 981). I. Pripovedne pesmi 990, 991. 813 „Žena! ne padara! Vzela je peračo, 30 Padari so dragi. “ Vergla mu v keblačo. Zgrabia on polence, Verga njoj v kolence: 35 „To ti bodi, muha, Stara kurva gluha! “ 990 . (Med Ščavnico in Pesnico.) Komar se je ženil, Muho si je vzel: Komarje mož, komarje mož, Komar je moška glava! 5 Gostovanje je bilo V hiši na polici. V hiši na polici, Noter v hrganjici. Bila je kuharica 10 Tetica stenica. Prišel boter keber, Prinesel koš reber. Prišla botra bolha, Prinesla koš kruha. 15 Beli kruh so jedli, Brazino pa so pili. Obod je bil godec, Zakaj ’ma oster gobec. Komar je z muho plesal, 20 Da se je zemlja tresla. Muha ni dobro skočila, Komarja razjezila. Komar vzeme poleno, Zažene muhi v koleno. 25 Muha omedlela, Še tisti den je umrla. Komar je bil vdovec, Nikdar več ženolovec. Takošna je bila 30 Komarjeva gostija. 991 . (Štajerska.) Komar se je oženia Komar je mož, komar je mož, Na uno stran te gore: Komar je možka glava! 990. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz Slov. Glasnika 1867. 297 — 298. Verza 3. in 4. se pojeta za vsakim odstavkom. Prva dva verza sloveta v narečju: Komar se je ženia, * Muho si je vzea. — Trstenjak pristavlja: „Variacijo te pesmi najdeš tudi v Razlagovi pesmarici. Hrga, hrganjca, hrganjiea pomenja haustruin, zajemač iz buče, tikve. Najimenitniša beseda pa je brazina. Rajni Stanko Vraz mi je nekoč drugo pesen pel, v kateri se reče, da je junak Jare- zino pil, kar pa ni drugega, kakor barezina, brazina, ker Slovenci kraj Mure glasnih b radi v f na početkn spremenjajo. “ Nadaljno izvajanje Trstenjakovo pač nima podstave, ker je beseda pač tujka : prim. ital. marzemino, barzemino in balsamina, vrsta vinske trte in vina. 991. Zapisal I v a n D ragotinŠamp eri. — IzVO. XIX. X. 40 (143,146). Vraz je prepisal pesem tudi v V O. 1.29 s temi premembami: 2 ono — 6 zemla. 814 I. Pripovedne pesmi 992, 993. 5 Komar je z muhoj plesa, Da se je zemlja trosla. Komarje mož, komar je mož, Komar je možka glava! Muha se potajila, 10 Komara razsrdila. Komarje mož, komar je mož, Komar je možka glava! Popadna je poleno, Njoj treša pod koleno. 15 Komar je mož, komar je mož, Komar je možka glava! ; ,Nesrečna bodi, muha, Stara kobila gluha!“ Komarje mož, komar je mož, 20 Komar je možka glava! 992 . (Iz Frama.) Komar z’ muhoj plaše, Da se hiša trese. Muhi pride hudo, Da ji če kri uiti. 5 „Pošlite ji po padara, Po padara na Blato!“ Prej ko padar pride, Ji že kri uide. Prišla botra strijna, 10 Prinesla firkel vina. Prišel boter zaje, Prinesel en košek jajc. Prišla botra kuna, Prinesla je dva kopuna. 15 Prišla botra muha, Prinesla je en pisel kruha. Prišla botra serna, Vse jim je požerla. Lepo gostijo napravlemo, 20 Brez kruha župo sreblemo! 993 . (Z Bleda.) Komar in muha plešeta, Nebo in zemljo treseta. Muha pa je tako becnila, Da je komarju pol rit’ odbila. 5 Komar popade za polen’, Vdari muho pod kolen’. Muho pa strašno boli, Ker visi meso od kosti. Muhi pošljejo po padarja, 10 Po ranjc’ga Franca Žnablarja. Padar hitro priteče, Muhi že vsa kri odteče. Padar muho tako stiska, Da kri v strop šprica. 15 Muha pa se je tako stegnila, Da je vse lonce pobila. 992. Zapisal O. Caf; pela Gertrud Falantan. — Iz C O. 1.28. 993. Zapisal Fr. (Radivoj) Pozni k. — Iz NB. 12 — 13. I. Pripovedne pesmi 994, 995, 996, 997. 815 994 . (Gorenjska.) Komar pa z muho pleše, tralala! Da se zemlja trese, hopsasa! Muha se spotakne, tralala! Nogo si zmakne, hopsasa! 5 Gredo po zdravnika, tra¬ lala! Sila je velika, hopsasa! Preden on priteče, tralala! Muhi kri odteče, hopsasa! 995 . (S Srpenice.) Komar in muha plešeta. Komarja v ert cebnila. Nebo in zemljo treseta. 5 Komar je vzel poleno, Muha je poskočila, Odbil je muh’ koleno. Muha pošlje po padarja. Pred ko padar prileti, Muha vboga že krepi. 996 . (Iz Vrbovca.) Komar plaši, da se kuča trese, Komar veli: bum, bum, bum! Dobre gusle slagal bum. Rastlinske svatbe. 997 . (Od Št. Jnrija na Ščavnici.) Bodite le pridni, Pojdemo na svate — Ljubi otročiči, V šumo zeleno. 994. Zapisal Mat. Rodč. — lz njegove zbirke, ki mi jo je poslala slov. Matica III 38. 995. Neznanega zapisovalca. — Iz Goriškega letnika za 1.1864. str. 213. 996. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz HNP. I. 80. 997. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz Slov. Glasnika 1864, 23 v spisu „Kobila te je iz jesena bincnila/ Tudi v Ogrskih Hrvatih omenja neka 816 I. Pripovedne pesmi 998. 5 Hrast se bode ženil: Bukev si košato Bode vzel za ženo — Ženo ljubljeno. Gaber se bo ženil: 10 Brezo dolgolasko Bode vzel za ženo — Ženo ljubljeno. Klen se bode ženil: Lipo sladovico 15 Bode vzel za ženo — Ženo ljubljeno. Javor se bo ženil: Topel trepetiko Bode vzel za ženo —■ 20 Ženo ljubljeno. Jesen se bo ženil: Verbo gerbovačo Bode vzel za ženo — Ženo ljubljeno. 25 Gostija bo v dobravi, V tem košatem logu, Godci mili ptički — Ptički pisani. Kuharica lisica 30 Bo pečenke pekla, Jelen pa natakal Hladno vodico. Petelinova snubitev. 998 . (Iz Lukovice.) Petelin se je ženit šel, Jaz imam saj štir’ noge, Srečal ga je ’n star krepal. Ti pa imaš samo dve.“ „Kam se ti ženit greš?" Sedem let na skal’ sedel, „„K mlinarjev’ ta mlajši hčer!““ 10 Polž pa ga je dol zbezal. 5 „Ti grdoba smrkova! Mlinar je še men ne da: Očka prav’jo: sedem sto, Mat pa prav’jo: osem sto. pesem rastlinsko svatbo; zapisal jo je velikem Borištofu Fr. Kuhač (HI, št. 929 ) in slove: Kralj Matijaš pod Bečom ležaše; Pripev: Lipa je divojka! Malo j svatov, Nedade mu Beča varoša vzet. Glas mi padne črna arapina, Da divojku uz jezer pelaju. 5 Malo j’svatov, lipa je divojka, Mladoženja j’ kita rožmarina, Zaručnica j’ rožica rumena, Posnašica j’ pavenka zelena, Stačilo je kita pušpanova, 10 Posnahulja j’ bjela aleluja. 998. Zapisal M. Rode. —- Iz njegove zbirke , I. 115 — 118. Za vsakim verzom se pristavlja : Tidil, tudxl deja! I. Pripovedne pesmi 999. 817 Petelin šel pod okence, Potrkal je na polkence. 15 Prišla je majhna mačica, Podala mu je tačico. Petelin vzel je oster meč, Odsekal mucki tace preč. Potem ga je en frakelj spil, 20 Potem se je pa ’tko vrtil! Polževa snubitev. 999 . (Iz Cerovca.) Polžek leze v ogledi Po zelenoj tratici — Žinga žinga, žinga ling, Čunga čunga, slepi polž! 5 Po zelenoj tratici, Noter v maloj hižici — Žinga žinga, žinga ling, Cunga čunga, slepi polž! K enoj staroj vdovici, 10 K njenoj mladoj čerkici — Žinga žinga, žinga ling, Čunga čunga, slepi polž! „ Vzemi da me, čerkica, Lepa mlada čerkica!" — 15 Žinga žinga, žinga ling, Čunga čunga, slepi polž! Polžek pa leze dopio Po zelenem travniki — Žinga linga, žinga ling, 20 Čunga lunga, slepi polž! Pasla se na travniki Stara sera kobila — Žinga linga, žinga ling, Čunga lunga, slepi polž! 25 Z glavicoj je kimala, Z repekom je šligala — Žinga linga, žinga ling, Čunga lunga, slepi polž! Kobila prestopila, 30 Polžeka je zdruznola — Žinga linga, žinga ling, Cunga lunga, slepi polž! „Oj nesrečna kobila, Kaj si mi moža vbila!“ 35 Žinga linga, žinga ling, čunga lunga, slepi polž! 999. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. F. 40, kjer je tudi ta-le načrt Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. I. 27 s temi premembami, ne glede na na¬ glasna znamenja in na to, da se piše povsod použ za polž: 1 Použek — 3, 7, 15 žinga, žinga] linga. žinga — 4, 8, 16 čunga] lunga — 14 čerkica] deklica. — Po verzu 16. so vtaknjeni ti štirje: Prosi nama le svati, * Lepi mladi použek ti — * Žinga linga, žinga ling, * Cunga lunga — slepi použ! — 17 Použek leze nazaj domo. — 21] Na travniki se pasla — 29 Kobila] Kobila je — 30 Použeka. 52 818 I. Pripovedne pesmi 1000, 1001. Obadova snubitev. 1000 . (Z vzhodnega Štajerja.) Hobad po plači šeče, 15 Na konju lepo pleše. Vidi ga stenica, Mlada vdovičica. 5 Reče pajdišici, Muhi na polici: „Vidiš, moja draga, Lepega junaka? Raj b’ ga štela meti, 10 Kak kaj kol na sveti.“ Žlabra muha teče, To hobadi reče. Ko hobad to zvedi, Taki joj je kredi. ,,čuj, ti preljubljena, Češ mi biti žena?“ „„Tebe za moža vzeti? Mogla bi znoreti! Ja, ki tancam nemški, 20 Malo še vem slovenski! Ki mam rdeče janjke, Kuplene za banjke! Ja sem že komare, Mlade ferboltare, 25 Ja sem že seršene, Svetle negerale, Ja sem čmeoce školnike Mela za oglednike!“ “ Čuk snubi sovo. 1001 . (Iz Jurketincev pri Varaždinu.) Čuk sedi, čuk sedi Na borovem trčku, Sam sedi, sam sedi, Sam devojku snobi: 5 „Ojdi sim, ojdi sim, Devojčica mlada! „„Nejdem ti, nejdem ti, Da me majka kara!““ „Če boš ti, če boš ti, 10 Majku poslušala, Kesno boš, kesno boš Svojim lubim spala!“ 1000. Zapisal Stanko Vraz. — Iz V O. XIX. s. 298. Za vsakim odstav¬ kom se pristavlja: Hop, hop, hop! Vraz je prepisal pesem vnovič v V O. XIX. z. 86, toda papirja je nekoliko odtrgano in ne da se več razbrati vsa. Predru¬ gačeno je med drugim, v kolikor se da brati, to: 1] Hobad si sabljo perp(aše?) —■ 3 Vidi] Zagledne — 9 bi — 11] Žlabrava mušica teče — 17] Jaz tebe vzeti? — 18 obnoreti — 19, 20 manjka — 26 Svetle] Mlade — 27 čuielce. 1001. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 31. I. Pripovedne pesmi 1002, 1003, 1004. 819 1002 . Čuk sedi na veji, Sova na kamenji. Čuk pa sovi kima: »Vzemva da se mi ja! 5 Vzemva da se mija, Za ’no bučo vina!“ (Iz Cerovca.) Vino sta popila, Bučo sta razbila. „ččš ti mene tepa, 10 Sto de t’ kruhek peka? Češ ti mene suva, Što de t’ župo kuha?" 1003 . (Kranjska.) Vse ptice se možijo li spomlad, Samo sova se za čuka joka, k je premlad, čuk sedi na veji, tralala! Sova pa na leji, hopsasa! 5 Sova čuku miga: tralala! „Ak češ, jez te vzamem, hopsasa!" Čuk je sove vprašal: tralala! „„Kolko boš ti dote imela? hopsasa!““ Sova čuku pravi: tralala 1 10 „Eno bučo vina, hopsasa!" »Vince popijemo, tralala! Bučo pa vbijemo! hopsasa!““ 1004 . (Iz Predvora.) Čuk si>di na vej-t, tralala! 5 »Vint bowa spiwa, tralala! Sova na verejib, hopsasa! Bučo bova wbiwa, hopsasa!“ „Kaj boš dote jmewa? tralala!" Taka je tljbeztn —tralala! „„Eno bučo vina: hopsasa!““ Cele kranjšče d’žele, hopsasa ! 1002. Zapisal St. V raz. — Iz VO. XIX. o. 270. 1003. Neznanega zapisovalca. — Iz SPEN. V. 51. 1004. Zapisal M. Valjavec. — Iz Kresa IV. 180. V Valjavčevem roko¬ pisu, ki ga je hranil Miklošič, je pisana ta pesem v knjižni slovenščini in se razločuje od zgoranjega natiska, ne glede na 1 za w, v tem-. 1 sedi . , . veji — 2 vereji — 3 imela — 5 Vino —- 6 vbila — 7] To je pa ljubezen — 8 krajnske. 820 I. Pripovedne pesmi 1005, 1006. 1005 . (Iz Moraveč.) Čuk sedi na vejici, tralala, 5 »Koljko boš imela dote? tra- Sova pa v kobeljci, hopsasa! laia!“ „„Eno bučo vina, hopsasa !““ „ Midva se bova vzela, tralala!" „„Šembraj, ta bo prava, hop- »Bučo bova vbila, tralala! sasa!““ Vince bova spila, hopsasa!" 1006 . (Kranjska.) Sova je na vejci, tralala! čuk je pa v komedji, hopsasa! „Midv& se vzela bova, traj- lala!“ „„Šembraj, to je prava, hop¬ sasa ! “ “ 5 »Kaj boš ’mela dote? traj- lala!" »»Eno bučo vina, hopsa¬ sa !““ »Bučo bova vbila, trajlala! Vinček bova spila! hopsasa!“ 1005. Zapisal Fr. (Radi voj) Pozni k. — Iz NB 11. 1006. Zapisal Fr. (Jaroslav) Štrukelj. — Iz Slov. Glasnika 1861. {VII.) 11. Opomnja. Pesmi pripovednega značaja so uvrščene Uidi sem ter tje v drugih delih te zbirke; zlasti jih je najti med obrednimi, med obsmrtnicami in šaljivimi; v ta del niso sprejete zato, ker ni pripovedna vsebina poglavitna njih črta. -«gg>o-