— 34 - Kakšne otroke ima rada Marija? III. Nekaj posebnega je to, kar se goslokra! opa-zuje pri najboliših materah, da namrcč kaj rade slišijo, ako se jim reče, da so jim njih otroci zelo podobni po obrazu, pa tudi po vedenju. Saj ludi dobrc matere rade same pristavljajo, kadar kaj opominjajo svoje otroke; ,Ko sem bila jaz lolika, kakor si li zdaj, ko setn bila jaz v tvojih letih, sem se vse bolj prizadevala, sem bila bolj pridna, kakor pa si ti . . . Oj, kako je bilo lepo, ko sem še hodila v žolo, ko smo se pri-pravljale zs prvo sv. obhajilo" itd. Celo obleko naprav-Ijajo otrokom tako, kakršno same rade nosijo, ali kakršna* jim je bila v mladih letih posebno viei. Tu smo zopet zasledili novo znamenje, po ka-terem spoznava Marija svoje Ijubljene otroke. Najbolj so ji namreč všeč oni, ki jo posnemajo ter se tru-dijo, da bi ji bili čedalje podobni, oni, ki si resno prizadevajo pridobivali si enakih čednosti, kakršne se leskečejo pri Mariji. najsvetcjši Materi božji. Da, Cim-bolj bo naše srce podobno Marijinemu presv. Srcu, tem bolj se ji bcmo prikupili, tem bolj nas bo Ijubilo njeno maferino Srce. Enaki \i seveda nikdar ne bomo mogli biti: a nikdar bi tudi ne zaslužili častne^a imena ,,Marijini olroci", ko bi se ne trudili, da ji bodemo vsaj čedalje bolj podobni. V čem naj ji bodemo podobni. tega vam seveda v kratkcm ne morem opisati in do-povedati, zakaj ponavljati bi moral vse veličastne go-vore in spise. s katerimi so učeni in sveti možje pro-slavljali in še proslavljajo Devico Marijo. Otnenim samo ^ eno reč, mmret: Marija je bila ves čas svojega zemelj- J skega življenja, prav pcvsod, koder je hodila, kjer je 1 bivala — brezmadežni vz.or vseh dušnih lepotij! Nikdar nr omadeževal njcnega pretepega Srca noben madei najmanjšega greha; obralno pa se je odlikovaia po vseh čednostih, ki si jih je pridobila j v oni najvišji meri, ki je še mogola pri ustvarjenem I bitju. Marije si ne morete nikoli misliti dovolj lepe, — 35 — dovolj vzvišene in veličastne. Vse, kar so o niej po- vedali najslavnejši govorniki, vse, kar so o njej za- pisali najodličnejši pisatelji, vse, kar so o njej pevali najizbornejši pesniki in pevci, vse, kar so nam hoteli in mogli lepega in krasnega pokazati o njej najboljši slikarji in kiparji: vse je Se premalo : vsem tem pre- slavnim mojstrom moramo zaklicali: Še vse premalo ste jo proslavili! Po pravici se imenuje v lavretanskih _ litanijah ,Virgo praedicanda" — Devica, o kateri naj a| se pridiguje, kalera naj se hvali in slavi vsepovsod, B ie vse bol), kot se je moglo zgoditi do zdaj! B Torej je prva dolžnost vsakega Marijinega otroka ^M vselej in povsod se ozirati na svojo nebesko vzornico, ^M svojo prelepo Maler! Pri vseh svojih mishli, besedah H in delill se skrbno vprašuite, kako bi bila moja ^J nebeska Mati mislila, kaj želela, kako go- H vorila, kako se vedla, ko bi bila na mo- ^J j e m mestu ! ^J Iz otroških let slavnega cesarja Ferdinanda II. avstrijskega, se poroča ta-le ganljivi dogodek. Njegov domači učitelj mu je za god podaril malo zrcalo s krasnim okvirjem. Pobožni princ pa vzameskrivaj steklo iz lepega okvirja in vstavi na njegovo mesto podobo b rezma d ež n e ga spočetja presvete Device Marije. Ko ga čez nekaj časa domači uCilelj vpraša po ogledalu, mu odgovori cesarski princ: »Tukaj-le je in kaže pravo podobo, po kateri se mo-ramo ra vnati!" Pripoveduje se o nekem mladeniču, ki je imel plemcnile želje v svojem srcu, da bi kot Marijin otrok pošleno preživel svoja leta, ki mu jih je Bog odločil na zemlji. Nekaj časa se je res tudi vzorno vedel, kakor se spodobi sinovom tako svete Maiere. Postal pa je čedalje bolj mlačen; nič več se ni lako skrbno ogibal greha, nič več ni tako goreče molil in si pri-zadeval za čednostno življenjc. Marijo je pa vendarle Se častil, dasi bolj lenobno. 3» — 3