KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZAMETKI LJUBLJANSKEGA GRADU PETER PETRU Zavod za ureditev stare Ljubljane je 1. 1960 OBgainiziral sondažna arheološka razistkova- iija na ljubljanskem gradu. Prvenstveni na- men letošnjih izkopavanj je bilo proučeva- nje najstarejšega zametka gradu. ZatO' so bile večje in daljše sonde razporejene veči- noma v notranjosti gradu, se pravi, na da- našnjem grajskem dvorišču.' Centralni jarök — Jarek A — je držal od vodnjaka, prekritega z makadamom rečnih oblic, proti zahodnemu krilu gradu. Pravo- kotno na to sondo smo potegnili še drug ja- rek proti traktu z zazidanimi arkadami. Tako v jarku A, kakor tudi v jarku B smo takoj pod današnjim površjem zadeli na živo lapornato skalo. V začetku profila smo sondo razširili, ker smo zasledili zid pravokotnega oboda vodnjaka, oziroma cisterne. Zanimivo je, da je tu živa skala izklesana v širini 1 m in da temelji zid vodnjaka v tem umetno oblikovanem jarku. Dolgotrajna raziskova- nja v samem vodnjaku in okoli njega pa zaradi recentnega nasipnega gradiva niso dala niikakih opor za datiranje. Še vedno je časovna opredelitev teh temeljev negotova. Glede na izčrpno fotoddkumentacijo bo mož- no po tehniki zidave časovno odrediti teme- lje; seveda ob kasnejših izkopavanjih okro- glega stolpa cb grajskem vhodu na katerega so zadeli leta 1945. Temelj pravokotnega oboda vodnjaka je zidan iz lomljenih plošč laporja vezanega z apnom. Na zahodni stra- ni je zid fundiran v jarku, medtem ko so ostale stranice zidu prislonjene na lapornato osnovo. V jarku B so bile razmere sikalnate osnove podobne tistim .v jarku A, zato tu nismo prišli do nikakih ugotovitev, poveza- nih z rastjo samega gradu. V poglobljeni sondi med zazidano arkadno steno in graj. kapelo (gl. profil na str. 182), smo zasledili izključno le nasipno gradivo brez vsakih kulturnih ostankov, s katerimi bi mogli časoivno določiti nivelacijo terena na notranji grajski ploščadi. Terenska kon- figuracija je po izsledkih omenjene sonde^ zelo zanimiva. Lapornato pobočje se proti zahodu nagloma pogreza in znaša relativna višina primarne osnove 1.60 m v primeri z ostalim nivojem grajske ploščadi. Kaže, da je ipoiglobitev terena zavila proti jugu, tekla neikaj časa vzporedno oziroma pod traiktom z zazidanimi arkadami in se znova pojavila v sondi pri vodnjaku. Sledov sočasnega graj- skega dbziidja nismo mogli zaslediti razen ostankov apnenega veziva južno od vod- njaka. Južno od vodnjaka smo namreč pri po- glabljanju terena odkrili kepe apna, pome- šanega med večjimi kosi laporja. Kljub iz- rednemu opazoivanju ni bilo gotovo, da bi se ta plast priključers^ala na ohranjeni zid vod- njaka. Tudi v preseku apnena plast ni bila izrazita. Ni se namreč dalo ugotoviti, v kakš- ni meri je omenjeni konglomerat apna in lapornatih blokov temelj nekega nadzidka. Vendar je spričo drugih okoliščin zelo ver- jetno, da je omenjena plast v vzročni zvezi s primarnim grajskim jarkom. Jarek se za- čenja namreč neposredno za plastjo apna in laporja. Zaradi gornjih spoznanj je bilo potrebno opraviti še manjšo sondo na severovzhod- nem voigalu trakta z zazidanimi arkadami. Sonda je v celoti izpolnila pričakovanja. Raščena lapornata tla so strmo padala proti vzhodu. Iz profila sledi, da je bil tu teren poglobljen. Jarek se je verjetno vezal na jarek jugovzhodno od grajske kapele. Inte- resantno je, da smo tu na zahodnem pobočju okopa našli sklenjeno plast oglja (gl. profil na str, 183), ki govori, da je moirala biti za tem jarkom še neka lesena konstrukcija, po vsej verjetnosti palisada.^ S tem so bila izkopavanja v notranjosti gradu zaključena. Pred gotskim stolpom smo na vzhodu gradu odprli večjo sondo dolgo skoraj 10 m (glej priloženi talni načrt!). Namen sonde je bil ugotoviti fortifikacijske naprave pred Vzhodnim grajskim krilom. V višjih zemelj-, Profil med stavbo z zazidanimi arkadami in grajsko kapelo kaže padec pobočja proti zahodu in prerez skozi kanal! 182 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA skih plasteh smo zadeli na humozni nasip, pomešam z opelko, offljem in ometom (pri- merjaj profil na str. 184). Vzporedno z vzhod- no steno stolpa je potekalo več zidov. Prvi jc bil ob g-rajskem stolpu. Drugi, cementni zid, je bil od stolpa oddaljen 2 m, nad njim pa je potekal med 2,90 m do 5,60 m še nek drug zid iz kamenja, vezanega s cementom.' Nanj se je naslanjala kloaka iz italijanskih stranišč. Sale pri 7,50 m se je pojavil kos tovljene globine 2,20 m. Enako kot prvi je tudi ta zid meril v širino 1,40 m, vendar je bil precej daljši. Zid je bil izredno močan in grajen iz večjih apnenčastih blokov, veza- nih z apnom. Na istrani proti grajskemu stolpu je bil skrbno obdelan in obselkan. Na nasprotni strani pa se je naslanjal v globini 1,60 m na lapornato osinovo in je bil mnogo slabše grajen. Ker se omenjeni zid na vzhodu naslanja na lapornato osnovo, je gotovo, da _ Profil kaži- poglobitev terena pri severovzhodnem vogalu stavbe z zazida- nimi arkadami. V zasipu je bilo poleg prsti pomešano kamenje, predvsem lapor. Dno jarka se jasno odraža, saj je na prehodu proti lapornati osnovi 2-3 em debela plast oglja, označena v profilu s erno barvo kamnitega zidu, vezanega z apnom, za ka- terega smo takoj ugotovili, da spada k stolpu. Za io predpostavko govori smer samega zidu. Ta poteka namreč brez bistvenejših odklo- nov vzporedno z vzhodno steno stolpa. 1,40 m pod današnjim površjem se je zid pričel in je segal do ugotovljene globine 2,20 m. Glob- lje nismo mogli kopati, ker se je zemlja usipavala. Zid je bil grajen iz velikih blo- kov verjetno podpeškega apnenca, vezanega z apneno malto. Na viseh cdkopanih straneh je bil izredno skrbno izdelan in je imel glad- ke stranice (primerjaj tloriis in naris na str. 185). Ziid je meril v širino kar 1,40 m ier v dolžino 5,90 m. Na zgoimji površini sta bila dva povprečno 16 cm široka žleba. Med nji- ma je bil zid 12om višji kot ob straneh. Smer obeh kanalov pa ni potekala pravo- kotno na os podstavka. Južni žleb je bil na strani proti stolpu oddaljen od južnega roba zidu 84 cm, na vzhodni strani pa je bil odda- ljen od južnega roba 76 cm. Se večji odklon pa kaže severni žleb. Ta je bil namreč na grajski strani oddaljen od severnega roba le 0,40 m, na vzhodu pa celo 0,80 m. Zanimiva pri tem temelju je uporaba večjih in debe- lejših kamnitih blokov v podnožju, medtem ko je krona zidu sestavljena iz manjših, toda pravilneje obdelanih apnenčastih blokov. Skoraj enako grajen zid smo zasledili nato pri 11,90 m. Vrh zidu se je pričenjal 95 cm pod današnjim površjem in je segal do ugo- se je neposreden obrambni jarek prav tu zaključeval. Širina obrambnega jarka je dana z oddaljenostjo zidu od stolpa 11,90 m. O drugih istočasnih fortifikacijskih napra- vah na vzhodu ljubljanskega gradu ne mo- remo sedaj podati nobene sodbe, vsekakor utegnejo bodoča raziskovanja osvetliti tudi ta problem v celoti. Funkcija obeh odkopa- iiih zidov v obrambni koncepciji na jugo- vzhodnem koncu zunanje grajske ploščadi je z Valvasorjevimi in drugimi pričevanji več ali manj jasna (pregledna skica, str. Is85). Kolikor skušamo povezovati rezultate iz- kopavanj z dokumentiranimi in izročenimi pričevanji, vidimo, da so tudi arheološke ugotovitve pomembne. Ohranjeni viri so žal preskromni, da bi mogli v celoti osvetHti rast gradu iz prvotnih zametkov. Lega in petrografski sestav grajskega griča je tak, da bi težko domnevali naselitev v paleolitski in neolitski dobi.* Mnogo bolj pa je bila kopa, na kateri stoji danes ljubljanski grad, primerna za postavitev igradišča v ilir- ski dobi. Zaradi zunanjih vzgibov, predvsem zaradi neke permanentne ogroženosti so sta- novali ilirski prebivalci za utrjenimi nasipi v gradiščih. Na pomeriju Ljubljane poznamo številne ostanke ilirske kulture.' Med temi je gotovo v zvezi z naselbino na gradu gro- bišče pri sv. Florijanu.* Glede na številne umetne terenske spremembe v poslednjem tisočletju si tudi vrsta naših starejših znan- i 185 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KPAJEVNO ZGODOVINO stvenikov, ko so si ogledali ljubljanski grad, ni upala trditi, da imamo opraviti z gradi- ščem, marveč so sodili, da je bila na grajski vzpetini le ilirska naselbina oziroma biva- lišče/ Kdaj in kako ter predvsem kje so našli ostanke tega prvotnega gradišča, lahko danes samo domnevamo. Prvi je opozoril na gradi- šče in s tem tudi na prvo utrdbo na tem prostoru S. Rutar, Letopis Matice Slovenske 1891, 184, opiraje se pri tem na to, »da je dokazano, da se na ljubljanskem gradu na- hajajo črepinje prazgodovinskih posod. More se celo trditi, da se je ondanje gradišče ohranilo celo do prihoda Rimljanov, ki so ga bolje utrdili in spremenili v arx.«^ Po Pečniku, Izvestija 14, 1904, 129, pa je bila »na griču ograja stanovanja, narejena iz kolov in protja ter ometana z glino.« Podobno selišče je odkril Pečnik tudi na Golovcu. Šele mnogo kasneje je dr. F. Stele, Kronika 4, 1934, 4 in 49, zapisal: »Po domnevah zgo- dovinarjev naj bi bila ilirska naselbina v Krakovem odnosno na desnem bregu Ljub- ljanice. K tej naselbini naj bi spadal tudi na gradu ugotovljeni predrimski obrambni okop.« O ugotovljenem predrimskem, t. j. prazgo- dovinskem obrambnem okopu na ljubljan- skem gradu obstoji le podatek dr. F. Steleta. Verjetno so zadeli na okop pri regulacijskih delih v zvezi s preureditvijo ploščadi po zamisli arh. J. Plečnika. Iz tega poročila izhaja, da prazgodovinski in rimski okop nista identična, kakor se je preje domne- valo.' Idealizirane podobe rimskega »arxa« po Hitzingerju pa ne moremo arheološko identificirati in dokumentirati. Gotovo je sama zamisel rimske opazovalne postojanke na vrhu grajskega griča sprejemljiva in celo verjetna. Glede na terensko konfiguracijo pa bi dali prednost za lokacijo opazovalnega stolpa izstopajočemu holmcu jugovzhodno od gotskega stolpa. Tu so namreč pri poglab- ljanju »cisterne« našli napisi**: Aurelii Seu- thii. Že pred tem so pri odstranjevanju »alter Verschanzung« — torej nekih okopov — na- šli več antik. Celotna najdba danes ni znana, vendar vemo po zapiskih sodobnikov (pri- merjaj Illyrisches Blatt, 1820, str. 155), da so zasledili pri teh delih: a) pepelnico, oljenko, skledo; b) odlomek lepega stebra; c) dva čevlja visok steber z napisom; č) kamniti plošči, na katerih so bile opazne sledi ognja, več starega orožja, sulic itd. Opisovalec je izrecno delil najdbo na štiri skupine, za kar je moral imeti nek tehtnejši razlog. Vendar pa kljub omembi pepelnice (najdba pod a) ne moremo dokumentirati rimskega pokopališča na platoju, vzhodno od gradu. Regulacijska dela na planoti pred gradom so morala biti obsežna in so trajala več let. Kajti poročevalec iz leta 1820 navaja, da so večji del izkopanih predmetov odkrili že leta 1819; ker pa vemo za najdbe še v letu 1833, lahko smatramo, da so v začetku prejš- njega stoletja »velikopotezno« pospravili in izravnali večino ostankov prejšnje fortifika- cije in naselitve. Omenjene najdbe, kolikor so zanje podane lokacije najdišč, so \'se s platoja vzhodno od gradu in se kopičijo v območju vodnjaka.1' Vprav na tem platoju so našli toliko rimskih novcev, med katerimi so zastopani cesarji od Avgusta do Teodo- zija, da je kontinuirana rimska naselitev ploščadi izpričana.'2 Se posebej pa so zanimivi »in situ« naj- deni votivni oltarji posvečeni boginji Ae- quorni: a) G(aius) Cl(audius) Pri\am(us) Aec(ornae)\v(otum) s(olvit) l(ibens) m(eri- to);^^ b) Actus Aecornae\v(otum) s(olvii) l(ibens);^^ in napis c) G(aius) Aemilius | Felix Aecur(nae)\v(otum) s(olvit) l(ibens) m.(eri- io).^^ Druge okoliščine najdbe podpirajo domnevo o svetišču na podnožju kuclja pred gradom. Svetišče samo ni moglo imeti velikih razsežnosti, ker so tudi oltarji majhni. Mo- goče je obstajal pod to vzpetino samo manjši fanum ali sacenum-kapelica, ker ima eden izmed oltarjev podobo votivne kapelice. Po Prerez zemeljskih plasti v jarku vzhodno od gotskega stolpa med metroma 7 in 16 184 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Tloris in stranski pogled na temelj pri 7,50 m izvajanjih lingvistov in stairinoslovcev lahko sodimo o ilirskem poreklu Aequarnae. Bistva . boginje sicer ni moč v celoti razjasniti, toda obstoji upravičena domneva o njenem pred- rimskem čaščenju na območju ljubljanskega gradu. Med najdbami na gradu pa velja izločiti posebno skupino napisov, vzidanih kot spo- lije. Večinoma so to nagrobniki, pripeljani verjetno iz antične nekropole pod gradom vzdolž Florijanske in Karlovške ceste.Med spoli jami bi omeniH skoraj v celoti ohranjeni napis na vzhodni strani gotskega stolpa:^'' D(is) M(anibus) \ Antoniae \ Maximillae \ L(u- cius) Aberius | Priscus | nur(u)i dign(i)s (si- mae)\b(ene) m(erenti); in naslednje frag- mente spomenikov, od katerih stoji pri sever- nem dohodu cippus terminalis večje grob- nice'8 z napisom i] n f(ronte); pri gotskem stolpu je prav tako vzidan cippus termina- lis'' in fr(onte); ter pri stolpu desno od juž- nih vrat nagrobnik C . 11CLA | V. V primeri s številnimi antičnimi spomeniki so prva stoletja srednjega veka zapustila le malo materialnih dokazov. Slovansko ime Ljubljane samo nam zgovorno izpričuje na- selitev te izredno pomembne prometne točke že v najzgodnejši dobi."" Ali in v kakšni meri Go naši neposredni predniki utrdili grajsko ploščad spričo pomanjkanja najdb, danes ne moremo ugotoviti. Edina najdba iz tega obdobja je t. im. »frankovska krogla«. Vendar pa danes žal ne vemo, kaj naj bi ta krogla predstavljala, ker je v muzeju nedo- segljiva oziroma izgubljena. Ljubljana in s tem tudi grad se omenja v pisanih virih prvič leta 1144.^" Domnevati pa moremo pričetek utrjevanja v začetku našega tisočletja. Neposrednih stavbnih čle-^ nov romanike danes na gradu ne srečuje- mo.2i Glede na druge umetnostnozgodovinske analize o starosti posameznih grajskih kril lahko povzamemo pomembne zaključke za pravilno interpretacijo. Umetnostni zgodovi- narji so si namreč edini v sodbi o ohranjenih starejših arhitektonskih členih v zahodnem krilu stavbe. Stanje, kakršno je ohranjeno delno še na Pieronijevem načrtu Ljubljane iz let okoli 1650,^^ kjer je med posameznimi stavbnimi objekti, prislonjenimi na obzidje, več vrzeli predvsem na vzhodnem traktu. Zazidava vzhodnega krila je sledila šele ka- sneje. Po načrtu v teh vrzelih ni poslopij, temveč zgolj obzidje in pripadajoče fortifi- kacijske naprave. Iz česar sledi, da je treba iskati osnovo srednjeveškega gradu in s tem prvo fevdalno bivališče neposredno na mest- ni — zahodni — strani. Različne gradbene faze, ki jih lahko upravičeno domnevamo, pa nas silijo k iskanju rešitve nakazanega problema: čas obstoja prvotne arhitekture v : vzhodni polovici grajskega dvorišča. Vizita- i cijska listina v ljubljanskem škofijskem; uradu, na katero me je ljubeznivo opozorili konservator I. Komelj, kaže, da je vodilo j v grajsko kapelo leta 1611 kar 11 stopnici Če bi ta čas ploščad v gradu ne bila zasi- pana, bi stopnice ne bile potrebne. Torej je bil teren v notranjosti gradu izravnan pred letom 1489, ko se kapela prvič omenja. S 185 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tem seveda močno skrčimo možnost o daljšem obistoju prvotnega obrambnega sistema. K primarni fortifikaciji lahko prištevamo kar dvoje ohranjenih spomenikov. V prvi vrsti moramo omeniti izkop obrambnega jarka s sledmi oglja in že leta 1945 odkopan zidan grajski stolp .2' Na južno stran je vodil iz tega stolpa manjši ostanek zidu v smeri proti letos odkopanemu obrambnemu jarku (glej pirofil na sitr. 183). V začetni srednjeveški stopnji utrjevanja grajskega griča so izrabili naravni padec terena proti vzhodu in zagradili ves pas med mestnima obzidjema. Padec skalnate osnove se je pričel, po terenskih izvidih, v notra- njosti dvorišča, vendar šele neposredno pred sedanjim vzhodnim grajskim krilom. Oglje na skrajnem zahodnem robu jarka nas sili, da moramo predpostavljati logično navezo- vanje nekega prvotno lesenega objekta na notranji strani obrambnega jarka. Naslednji gradbeni fazi — osnova ji je še vedno pri- marni fortifikacijski koncept — lahko pri- štejemo leta 1945 odkrite zidane temelje se- verovzhodnega stolpa. Razlika v oddaljenosti tega stolpa od priključka mestnega obzidja s Studentovske ulice znaša 9—10 m. Podrob- nejše analiziranje strukture zidu severne stene izdaja ravno na tem odseku razliko v načinu zidanja. Zid je pretežno grajen iz rjavega kamenja, med katerim so vzidani bloki sivega apnenca, ki so številni ob stolpu z gostiščem in jih v taki množini pogrešamo med priključkom obzidja in med leta 1945 odkritim stolpom. Na istem odseku zidu je postament nekoliko razširjen in neha v ob- močju stolpa. Razlika v strukturi zidu ob stolpu z gostiščem kaže, da je v naslednji gradbeni fazi sledila razširitev gradu proti vzhodu. Današnji severovzhodni vogalni stolp je prevzel vlogo prejšnjega, le da je tej premaknitvi sledila prestavitev celotnega vzhodnega grajskega krila v prejšnji obrambni jarek (prim, shemo na strani 186). Sonda med kapelo in traktom z zazidanimi arkadami potrjuje, da se pri novi zasnovi niso strogo podredili poteku prvotnega obrambnega jarka. To pa samo krepi dom- nevo o istočasni opustitvi primarne strateške osnove ljubljanskega gradu z globokim pre- padom pred vzhodnim krilom. Nov fortifi- kacijski koncept je dobil življenjsko pogo- jenost le, če je obstajala pred njim še ena ovira, še en obrambni zid. Časovna odreditev vseh gradbenih faz je danes zaradi pomanjkanja izkopanega kul- turnozgodovinskega dokaznega gradiva ne- mogoča. Omenili smo podatek, po katerem je bil teren v notranjosti gradu izravnan pred letom 1489. Vendar ostaja ta letnica edina, s katero lahko konkretno operiramo ob vprašanju, kdaj se je grad razširil proti vzhodu. Moglo pa se je to zgoditi vsekakor šele potem, ko je bil grad stočišče treh mestnih obzidij. Drugo gradbeno fazo, hori- zont leta 1945 odkopanega okroglega stolpa, dokumentira verjetno listina, v kateri se imenuje obzidje Ljubljane v prvi polovici XIII. stol. (in Laibaco intra murum civitatis). Zametke gradu pa moremo — v tem sogla- šajo vsi strokovnjaki — postaviti v začetek našega tisočletja. Sklep. Prve izpričane poselitvene faze na ljubljanskem gradu kažejo zelo tesno pove- zavo med najzgodnejšimi naselbinami na pomeriju Ljubljane in ljubljanskim gradom. Pri tem gre gradu vseskozi neka posebna centralna obrambna funkcija. Krono take vloge pa je d<Ä)i\ ljubljanski grad s tem, da je postal dejansko središče centralne Slove- nije. Vsaka rast tujega in vrhu tega še fev- dalnega središča bi bila brez široke povezave z neposrednim nosilcem verskega, merkan- tilnega in upravnega življenja — z mestom samim — že vnaprej obsojena na propad. Toda že v prvih srednjeveških zametkih se je grad skladno povezal z mestom, vključil se je namreč kot izredna fortifikacijska toč- ka v kot pas sklenjeno mestno obzidje. Potek tega mimo Trance, skozi grad in v smisel- nem nadaljevanju naprej po grajskem po- bočju do Studentovske ulice in Ljubljanice kaže na pomen gradu v smotrno se oblikujo- čem telesu.2* Ne le, da so bile s tem pogojene komunikacije, ki so spajale ^rad z mestom. Shema severovzhodnega grajskega vogala. Vrisane so tri i gradbene faze. L. 1045 odkriti stolp je podan shematično, j ker imamo za to oporo le v nakazanih konturah na maka- | damn ob grajskem vhodu j 186 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ampak so bile ustvarjene tudi vse danosti za kasnejše vsklajevanje gradu kot akropole s postopno razširitvijo mesta na karlovški strani. Pričujoči prispevek osvetljuje le dejavnost arheologov na ljubljanskem gradu. Ysa širo- ka zgodovinska obravnava je strnjena v tehtnih prispevkih prof. M. Kosa in S. Vil- fana, zato smo izpustili vsako podrobnejše zgodovinsko interpretiranje, ker je to vse- bovano v omenjenih dognanjih obeh avtor- jev. OPOMBE /. Predloge in smernice za arheološka som- dažna dela je izoblikovala posebna komisija. Na tem mestu pa bi sß rad še enkrat zahvalil vsem kolegom, ki so kakorkoli poimagaJi in sodelovali pri tej akciji. Obširen elaborat o raziskovanjih je shranjen v Zavodu za ureditev stare Ljublja- ne. — 2. 1550 omenja listina pretežno leseno kon- strukcijo gradu: >So ist das ilanng zimer auswen- dig gegen der sstat in die schlossmaur vnid inwen- dig nun von hollzwerch inn rigel gemaurt, das fault auff den grund weg und mag khain zi- geltach ertragen vnd muss doch ain Ziegeldach haben, darumb thuet not das holtzwerch mit ainer maur zu uersetzen vnd auszuwellen.« Ob- javo listine mi je dovolil arhivar B. Otorepec, za kar se mu še enkrat zahvaljujem. — 3. Za katerega pa kljub opazovanjem konservatorjev I. Komelja in dr. N. Šumija ne morem z go- tovostjo trditi, da bi spadal k prvotni arhitek- turi. — 4. S. Brodar, paleolitski del in J. Korošec neolitski del v Zgodovini Ljubljane I. — 5. F. Sta- re, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, 1954. — 6. J. Pečnik, Izvestija MDK 14, 1904, 129. — 7. S. iRutar MCK 16, 1891, 118 m 139; IMDK 14, 1904, 130. — 8. P. Hitzinger, MdHVK, 186.1, 46 — 9. 1. c. — 10. Al J, 182= CIL in, 5854 — 11. C. Desch- mann, Führer durch das Krainische Landesmu- seum, Rudolfinum in Laibach, 1888, 103 in 112; S. Rutar, LMS 1891, 189. — 12. A. Müllner, Emona, str 60. — 13. AI J 150; CIL III, 5833. — 14. AI J 149; CIL in, 5832 — 15. AI J 148; CIL III, 5851. — 16. B. Saria, GMDS 22, 1941, 153; IMDK 9, 1899, 41; Argo 1, 1892, 59. — 17. GMDS 22, 1941, 133. — 18. 1. c. 36. — 19. CIL in, 15401 —/9 a. P. Korošec, AV 4 1955, 524; AV 2, 1951, 156; J. Korošec, Zgodovina Ljubljane L — 20. M. Kos, Detajl večje Valvasorjeve vedute s sektorjem med gradom ia Trančo. Desno od gradu je kucelj z lipo, na katerega vodi mostiček. Razdalja med obema objektoma znaša danes čez 25 m. Ugotovljen obrambni jarek je bil širok 11.90 m. V obeh primerih je razpon precejšen in le malo verjetno je, da bi mogli premostiti jarek brez opornika. V razdalji 7.50 m od gotskega stolpa smo odkrili zid, situiran v obramb- nem jarku. Tega ostanka ni moč povezovati z nobenimi utrdbami pred gradom; ostane le njegova funkcija opor- nika pri premostitvi jarka, ki ga Valvasor ni vrisal Srednjeveška Ljubljana, Ljubljana, 1955. Po tem delu so citirane letnice dn navedbe listin. Upošteval pa sem ob tem mnenje S. Vilfana, Kronika 4, 1956, 152. — 21. Po ustni navedbi dr. M. Zadnikairja. — 22. F. Stele, Grad ljub- ljanski slovenska akropola, Celje 1952, 15. — 23. Vsa terenska zapažanja mi je ljubeznivo posre- doval prof. B. Kobe, M je vodil regulacijska dela v ^radu. — 24. S. Vilfan, Kronika 4, 1956, 152. 187