Magajna Bogomir Miška StraŠno dolgo je od tistega časa, ko je iniela Miška ošpice in oslovski kašelj — tri leia je od takrat in Miška se še koinaj spominja, ceprav je bila tedaj stara že iri leta, Toda vse tisto ni bilo nič proti temu, kar se sedaj dogaja, sedaj, ko je že vetika, ko ima polnih šcst let, ko ima ?e dva meseca čez in še nekaj dni povrh, sedaj, ko že hodi v prvi razred, ko ji starejši bratec Lojze ne sme več reči snirklja, sedaj, ko je koinaj nekaj dni preci božieero. Miška strmi z velikan-skimi, plavimi otrai zdaj v mamico, zdaj v zdrav-nika. Iz teh velikanskili oci pa ji kar neprestči-no Iezejo kot lešniki dt.-bele solze iu se tttm na lieih mešajo z ziiojiiirui kapljarai. >NiČ ne po-maga,« praTi zdraTnik mnmi, »mala ptmčka mo-ra v bolnianico. Hudo pljučnicu ima in poleg nje močno vnctjt* plju-čne mrenc.< Miška ue ve, kaj je pljucnica in plju-čna inrena, ve samo to, da v bolnišnico ne mura. Šola traja se štiri dni. Ali bo inari liodil zdrav-nik v šolo namesto nj<\ ali bonato nje narisalris-¦to o božičnem drevescu, ki jo mora oddati učiteljici zadnji dau pred bolii-bimi počitnicami? Kaj se zdravnik razuine tia šolo, risbo in učiteljico. %a ali bo mari zdravnik namesto nje krasil boŽicno drevo, sedaj ko sta z mamo že nakupili mahu, snega, zlatih jabolk, piškote, ovce, pastirje, Marijo, Jezusa, Jožefa, oslička, Tolička, svete tri Kralje in angelce. JLn t 62 j.iitg iega ni ona sedaj reč mala pnnčka. Odkar hodi Miška v šolo, leži tn.ila punčka pozabljena tam v kotu. Svineena bunka v glavi ji je po-kv:.rjcna, zato gleda z enim očesom navzgor, z drugim navzdol. Tisto rrko naj odpelje zdravnik v bolnišnico, ne pa njo, Miško. Kut lešniki debele solze ji lijejo iz velikanskih modrih oČi na rdeča, : ,,-nrta ličeca in Miška zavpije naenkrat: >Neee jaaaaz neee greeem v boolniiišniiico«. Toda komaj zavpije tako, jo nekaj silno zbode tani za -rrkom, kakor da bi kdo porinil nož skozi in skozi rebra. >Au, au, au!< — Jii jo zbada zopet in zopet. Zdravnik hitro pomeša prašek v čaj in Miška m-irn popiti, da ne bo bolelo. In res, kar naenkrat nič več ne boli. Zdravnik ji ilvšA dlan na čelo, >Miška, saj v bolnisnici ne bo nič hudega. Videla bMalo pLtnčko pa vzaineš s seboj?« — Miška odkima počasi. Ne! Miska je že \ elika in se ne sme več igrati kakor kak majhfn otrok. Miška ponosno pn^rleda brata, ki od vrat preplaŠen strmi nanjo: >Ti še nikoli nisi bil r imlnisnici, jaz pa bom, da veš.« Ringa - raja, ringa - raja. Mama nese v naročju MiŠko na avtomobil. 7.;i niarao stopa zdravnik. Stopajo v avtomobil. »Tudi jaz se bom peljal«, klice brat od vrat. »Ti ostaui doma in glej, da mi kaj ne zažgeš,< mu jnavi mama. >Drrrrr, tu — tu,« — avtomobil drvi po cesti. Miška leži v nirtininem naročju in stnni \ zdravnika. Zdravnik je prav tak kot je bil Vliklavž, ki ji je zadnjic priuesel novo torbo in barvic. Prav tako hiiulo ima. C'e bi zdravnik iroel še gilasto kapo s križem, pa bi bil praTi Mikla-vž. Pa tudi oČe je irael brado, popie,j ko je umrl in prav take tTiie oči. Miška strmi v zdravnika. Druge ucenke iinajo oceta, ona ga pa niina. Toda prav lahko bi tudi ona imela očeta in bi jo včasih spremil v ?>olo. »Vi, zdravtiik, pridite k nam k meni in mamici. ]az bi pa rada im r!a zopet očeta, .Ali bi nt* hoteli bili moj oČe?« Mamica posJuša te Ih sede in strmi, pa tudi zdravnik. Zdravnik pa nič iie reče. Samo ineni iv pogledal v oči in se zelo na široko zasmejal. Ringa - raja, ringa - raja - avto se je že ustavil pred bolnišnico. MiŠki se vse v glavi vrti. Bolnišnica se ziblje, kakor da bi valovalo morje pod njo in se zibljejo vratar, sestre, zdravniki. MiŠka si stiska rokice na ori, tako se vse ziblje krog nje. Ringa - raja, ringa - raja. Nesejo jo pn stopnicah iu jo polože na posteljo. Joj, joj, kako se vse ziblje in vrti. >Srstra Judita, hitro obloge!« Miški stavijo obloge ua čelo, na prsi, na no.ire. Joj, kako to dobro de! Kar naenkrat se je postelja prenehala zi-baii. Miška odpre oči. Poleg postelje stoje maina, zdravnik in sestra Judita. ^Kako je, mala gospodična,« jo vpraša sestra Judita. »Dobro,« pravi Miska. »Nič več nisem pijana.« Imenitiio se ji zdi, da ji je seslra Judita rckla gospodiČna. Še nihče ji ni rekel tako. Zdravnik naroča vestni Juditi, kake kapljice naj MiŠka dobiva. Sestra Judita je Še lepša kot u< iieljica v šoli. Če bi ji kdo privezal perutnice na rame, pa bi bila ¦ el in bi lahko letala po zraku. Ringa - raja, ringa - raja! Odhaja nica, odhaja zdravnik, odhaja sestra Judita. Miška bi ostala sama, ni sanja. Na sosedni posteljici zagleda fantka. Joj, kako bled in suh j la fautek! Najbrž je kako leto ralajŠi od nje. MiŠka se predstavi: »Jaz sem Miška. Kako je tebi ime?« 63 >Francek !« >lmaš rnamo?« Francek odkima. >Imaš očeta?« Francek odkima: >Teto imam.< >Revček si, da nimaš ne mame ne očeta, Jaz iinam pljuČnico- Pa tudi ošpice in oslovski ka-Šelj Kem že imela. Kaj pa tebe boli?< »Stce strašno boli.t Francek jo gleda plašno iu si stiska rokice na srce. >Težko je na svetu, če človeka srce tako zelo boli,« si misli Miška in žalostno glcda na fantka. Ta se nasmehne. >Ti, MiŠka, si lepa kakor angeleek,* pravi. >Jaz bom umrl. Ti pa ne boŠ umrla. Tam, kjer ii ležjš, ji* ležal Jožek, pa je umrl.< Miško prevzame strah. >Kako pa je takrat, ko Človek umre?« >Oči zapre iu aaenkrat postane popolnoma bled kot sneg in sxii več se ne premakue, ker so niu angelci odnesli dušo v nebo. Potem pa pride seslra Judita, prekriža ga ua Čelu, prižge sveco ip mo\i očenaš. Potem pa ga odnesejo na pokopališče.< iPa kako veŠ, da jaz ne bom umrla?< Francek odkiiua počasi: >Ne, ti ne bos umrla; vem.< _ ?A tebi, Francek, prinaša kdo piškatov, boaboaov in jabolk 8esaJ^^^| bolnišnico^ Francek odkima. iBom fekla moji raami, naj ti priaaša vsak dait piskotov, bonboi^^^H in jabolk.* Francku zažarijo oči v veselju in zdi se, kakor da so belomodrika^^^H liceca nekoliko komaj, komaj vidno pordela. Sestra Jutlita prihaja, ^^^| žgala je luč in natočila kapljic MiŠki in Francku. Potein so vsi ^r^PB dvignili roke in začeli moliti ocenaš. Toda Miška »e more konČati oče-uaša. KrČevito se zagrabi za posteljico. Vsa soba se vrti kot vrtiljak tn v divjih vrtincih krožijo ona Miška, sestra Judita in Francek naokrog: ringa - raja. ringa - raja! Seatra J udita prižiga svecke na božičneio drevesu. BoŽično drevo stoji V kotu sobc. Raste iz mabu visoko uavzgor. Po mabu pa se pasejo ovtt io pastirji zvižgajo ua pilčalke. Prav dobro se gli.ši, kako žvižgajo. Sfcli trijc Kralji korakajo skozi vrata v hlev. Zlate krone se jitu lcsketajo ua glavah in Miška vidi prav dobro, kako vihte kadiluice in kako se kadi iz njih. *Pog]ej, maina,«: pravi Miška, >kako mahata voliček in osliček z repom. Gori na nebu pa se vidi tista velika zlata zvezda repatica in sto drugih zvezd. Ali si dala piškote, bonbone in jabolka Francku?« Mama prikima. »Kako čudna je danes raama! Kadar govori, se čuje, kakor da bi govorila prav od dnleč. Pa joka se. Saj ni treba jokati. Francek ini je poveda), da ne bom umrla. Clej, mama, kako se ameje Marija. Jezus pa je tako majhei), da bi ga jaz prav lahko zibala. Francek, ali si že pojedel piškote, boobone in jabolka?« Sestra Judita je vzela toplomer iz pazduhe. »Štirideset stopinj.« pra^ zdravniku, Zdravnik stopa gori in doli mimo posteljice. Belo haljo ji" in velikaaska brada se inu pottcsa: »Francek, če bi iuiel «dravnik šiljost kapo s križem, pa bi bil sveti Miklavž.« Pa Miška se smeje, smeje navesglas. Zdravniku raste ua glavi velikanska kapa s križem prav do stropa. Pa je pasiir zatrobil na rog vrh zeienega hriba. >ObIoge, oblogc, sesira Ju-diia,« kliče zdravnik. >Miška, MiŠka, iceue pa srce strašuo boli«. kliče Francek s sosednje posteljice. >Glej, kako plešejo augelci, Francek, glej. glej, pa te ne bo boielo srce.< Miška in Francek strpiita v angelce. . 64 : i!ra - raja, ringa - raja ! / raano, Francck, teci, Miška in Ftancek la s posleljice — zdi k" — pagrabita se za — zdi se tako — in m navzgor po zelenem Miška, imaš pemti?* Iinam. Francek, imaš yoruii ?' Imam. Maliaj z njimj, i iiiali-(j, inabaj, Miška!« /tiniahujela s perutmi. \ /.iiOt-lku uotejonoge s tal, z /i lciiega hriba. Potem pa sia Miška in Francek k;«r uaeukrat v zraku. Za - se držita in drvita a iige I o m pod nebo. ¦ ka in Francek, riugu-faji) riuga - rajayt kiičejo angeici. Angelci juobkolijo. 28. rokc jn potegaejo v svoj krog in potora clrve-Mižka, Franctk, augelci, zvezda n-pHiica in vse ssvezdc io plr^L-jo nad jaslicarai: rin-ga-rfijfl« ringa - rdja ... Na zemlji pa je -videii pastirje, ...... , . . ki žvižgajo aa piščaJi, me- >Mlska in Francek. r.nga-raja, nnga-raja !• keiajo^t; ovce, svete (ri Kra- Ije, nslička, volička, jaslice, Jezusa, Marijo, Jožefa, niamo, zdravnika ifl *-¦*•Ne, ne<, kliče Miška. Mišku beži pred sestro ..Juditu v krogu. Toda aestra Judita teče ueprestano za njo. In uaentra^ Ji zrastej« perutnice, požene se v zrak in jo ujame v uaročje. Angelci se pteplašijo in beže s Franckora visoko. visoko pod nebo. In z njiini bežijo repa~ tice iu slu drugih Zvezd visoko, visoko v nebo. ^Miska, Miška«, kličeFranc^k .ia pulem ga uaeukrat ni nc videti ne slišati. iFrancek, Francek!«... ^^ Sestra juditu beži z Miško k postelji. Hitro, hitro ji sleče srajčko- ^^H neit kliee Miška. Sestra Judita pa polaga Miško v globoko, globoJ*-0 ^^Hfe. *Ko se Mi?ka okoplje, ji bu tniaila vrocina. Mtslim, da ,jf že više^ B^Tdo boljša še (o noč,< pravi zdravnik mami. MiŠka se koplje v glob°" kenj. globokem morju. Ni več vidrti zelenega hriba, ne pastirjev, ue ovfi-k, nt- uslička, Tolička, svetih treh Kraljev, Jczusa, Marije, Jožefa, angelc^v» ticc. zvezd in Fraocka. Le globoko, Široko morje vsenaokoli. N^d lum pa je sklonjeoa sestra Judita tn drži Miško, da bi je ue požf" uiikanski valovi. lu z velikimi belimi pcrutmi zaraahuje sestra Judii»» da bi sdtna ne padla v morje. 65 Zjutraj se Miška prebudi prav takral, ko je sonce pokukalo skozi okno. MiŠka se čudi. Skozi okno se beli na strehah in na hribo za njinri sneg. Polem zagleda Miška velik kup pi&kotov, boiibonov, ja- bolk iu igrač na svoji mizici poleg postelje in zagleda velik kup pi- škotov, boiibonov, jabolk in igrač na Franckovi mizici. Potera zagleda Francka samega. Francek ima ši- roko odprte oči in strmi gori v strop. Torej je Francek zbujen. Miška se splazi s postelje. V belo i srajčko oblečena stopa z bosimi I uoganii k Francku. Z tjvema prst- koma prime njegovo bradico in jo poirese: iFrancek, poglej, kaj vse ti ti jc prinesla inoja mama. Kaj ta-( lo žuloshio pledaš, Francek! Ali te srček zelo bol i ?< Toda Fraucek ne odgovarja. — Le v sirop gleda in je popolnoma bel. Miska se čudi, čudi: 'Čudno, da ne odgovarja. Saj ni mrteT. Ce bi bil mrtev, bi imel zapr(e oči.« Miska se čudi, čudi, da Francek ne odgovarja. toda v tem hipu se že odpro vrata in v sobo prikoraka seatra Judita z gorečo s^ v roki. Hitro odloži svečo ua Franckovo mizico, potem zagrabi Miškr naročje in jo neae nazaj v posteljo, »O ti Miška, veš, da bi se lahku pretiladila sedaj, ko si komaj ušla sinrti!«- sioda, sestra judita, zakaj Francek ne odgovarja? Ali ga tako zt-lo srce boli ?« »Miška, Francek je umrl kar naenkrat, nekaj hipov poprej, ko sj ti prebudita.« Mi.ška strmi v Francka in ue verjame, saj je Francek prm. tak kot poprej. Toda sestra Judifa mu tiho zapre oči in ga prekriža tui čelo. In sedaj Francek nie več De gleda, torej je res rartev. Bel je kakor sneg in oči ima zaprte. Sestra Judita sklene Miškini roČici v bogca iu potem zaČneta moliti očenaš. Miski tečejo kot leinik debele solze iz velikih modrih oči doli tia lieeca. Potem vzame sestra Judita Franc-ka v naročje ia ga odnese iz sobe. V rata se zopet odpro in k Miški stopita mama io zdravnik. Brtti'-'-Lojze pa obstane pri vratih. Zdravnik je zelo, zelo resen. Roka, ki je položil Miški na čelo, trepeta; »Miška, rešena si. Mislili smo že. ¦ odliajaŠ k angelcein.« >Tvoja uciteljica te je trikrat obiskala ;, praii mama, >pa je nisi poznala, Miška! Ne veš, koliko sem jaz prejokala pri tebt.< Miška Še čudi, čudi: »Jaz in Francek sva se šla z angelci ringn -laja. Francek pa je sedaj bel kot sueg in iroa zaprte oči. Francek pa ni imel ne očeta, ue mame in zelo, zelo ga je bolelo srce.« »Miška, jaz hnin tvoj oče odslej in ie bom spremljal, ko bos hodila v šolo,« pravi zdi- ¦ ntk. »Da in drugo leto bos ti pri nas za svetega Miklavža,: pravi Mi-; >Viš, Miška. pa &em se le peljal z avtomobilont,< pravi bratec Luj-¦.; Iiuslrirsl Dore Etcraeočif. 66