Lojze Zupanc ^ . ., .' - ¦ Tri ciganske ... Kajiižarica je mala vasica v Beli ga kuma, a vsiljivca ni mogla od- Krajini. Pri Kanižarici že od nek- gnati. daj tabore cigani. Tam imajo tudi Pod večer se je s semnja vrnil svojega kralja. Belokrajinski cigani kipar. Ustrašil se je cigan njegove- si pošteno služijo vsakdanji kruh. ga prihoda in ker ni mogel ven, se Kamenje tolčejo, kujejo, časih pa je skril v kiparjevo delavnico ter tudi vbogajme prosijo ... Belokra- se pomešal med bronaste kipe. jinci so dobrega srca in jim radi Zena je pošepetala kiparju, kako pomagajo v sili in nesreči. Pa tudi in kaj. Mož je molčal, vzel železno marsikakšno veselo vedo povedati palico, odšel v temačno delavnico o njih. in sam pri sebi mrmral: 1. Cigan bi bil rad kum »Dobil sem maročilo od samega Živel je reven kipar. Imel je pol- g°spoda dekana. Jutri zjutraj mu no hišo dece pa malo zaslužka. Ko mOram, Poslati vehk kip. Biti pa se mu je rodil deseti sin, ni nihče mOra dobro vllt • • •« od sosedov hotel kumovati revne- Tako je kipar govoril in no redu mu kiparčku. tolkel s palico po bronastih kipih, To je zvedel mlad cigan. Rad bi da bi izbral najlepši glas. Ko je pri- bil kum. Šel je h kiparju, a doma je šel do cigana, ga je krepko oplazil. dobil samo njegovo ženo. Pričel se Cigan je pogoltnil bolečino: ne duha je ponujati za kuma; do večera se ne sluha o bronu.. • Obrnil se je je kiparjeva žena otresala neljubc- kipar k ženi in zavpil v kuhinjo: 91 »Žena, ta vlitek se mi je pa pone- Ali komaj je prestopil prag go- srečil. Brž zakuri v peči, da ga pre- spodove hiše, že je priskočil go- topim in prelijem v čistejši in glas- spod ter pričel kričati: »Hej, cignn- nejši bron!« če, včeraj si dejal, da ne znam ša- Tega se je cigan seveda močno mariti! Čakaj, boš videl, da sem se prestrašil. Prekobalil se je čez ki- že naučil!« In vso posodo, kar je parja in na vrat na nos izginil skozi je bilo na mizi, je zmetal v prestra- dveri v črno noč. šenega cigana. — Bežal je in kričal: Tako je cigan plačal grehe svoje- ¦ »Haril si me, haril,1 ga brata- ~ ne boš me v kotlu paril!«------ ; Tako se je kipar otresel nadlež- 3. Cigan in gospod nega ciganovega kumstva. - po cesti gre gospod- Sreča cigana, hoče biti vljuden pa ga ogovori: 2. Cigan in gosposki obed »Bog daj srečo, cigane!« Prišel je cigan h gospodu in de- Cigan Pa Jfzve.n' da ga gosposki jal: »Gospod, koliko cenite zlato zmazek zanalasc prezirljivo ogo- bučo, veliko ko konjska glava?« varja, pogoltne jezo in brz odvrne: ^ j . • i-i j, . • »Bog daj, brate!« Gospod je mislu, d!a lma cigan r, ,, > . , , tolikšna kepo zlata. Prijazno ie po- Zavedd se je gospod, da ga je sadil cigana za mizo ter ga nasitil Clgan P°steno zavrml. Še tisti dan in napojil z najslajšim vincem. Po- Je cigana ponovno srecal. Lepse ko tlej je vprašal cigana: »Kje hnaš Pr7lc|a J,e ™shl PO«draviti. ko je zlatobučo?« del: »Pozdravljen, brate!« Cigan se je pa začudil: »Hoj, go- ..^n pa mu je prijazno odzdra- spod? jaz je nimam! Le vedeti sem Vll: »Pozdravljen, gospodme!« -hotel, koliko je vredna.« Gospoda je pograbila huda jeza in plosnil je cigana po licu. 7;mchn Pa je poskocu cigan: »Hoi, go-spod, vi ne znate šamariti! Vam bom jaz pokazal!« In-lop! po go- Snežec pada na poljane spodu. Nato je izginil. nho kakor bele sany-e> Ko je prišel cigan v taborišče, se ,,..., je z obema rokama objemal za siti v mrak cez n]lve in domove trebuh. To je opazil njegov brat in splavalo je šepefanje. ga vprašal: »Kje si bil, moj črni "rat- <( Mir je legel nad gozdove — Povedal je siti cigan lačnemu, , .. , kje je gosposko obedoval in pil. v snegu se srebriJ° bon> »Kaj si pil?« smreke pod odejo težko »Žganjarico!« kličejo po zlati zori. »Kaj si jel?« »Vsega, kar sem poželel!« — V mir so se ovile duše, Kolcnilo se je lačnemu ciganu po in oči nam zrejo v dalje> gosposkem obedu. Takoj drugi aan se je odpravil h gospodu, da bi še '"<*' mi& naše irudne on gosposko obedoval. so odele bele halje. * udaril. Mano C 92.