List 11.
Cesarske vodila zastran živine za pleme.
Ker se je primerilo, da je nedavnej c. k. ministerstvo notrajnih oprav v neki priložnosti imelo določiti pravdo: kdo naj ima živino za pleme in kako? je ono sledeče pravila izgovorilo.
Kar se tiče kobil, krav in vse druge živine ženskega spola za pleme, se v to ne more vtikati cesarska gosposka. Tudi zastran živine možkega spola za pleme bi gosposka nič ne govorila, ako bi bili gospodarji sploh tako zvedeni v živinski reji kakor je treba. Ker pa to ni tako, se ona za-volj vesvoljnega prida mora nekoliko mešati v to reč.
V takih soseskah (občinah), kjer si soseščani po večletni navadi ali po posebni pogodbi skupaj derže živino za pleme (Zuchtthiere), noče gosposka nič več vmes govoriti, kakor toliko , kolikor je neobhodno potrebno, da se kake očitne napake in razvade odpravijo in da se živinoreja brez škode lepo uravna z drugimi kmetijskimi zadevami soseske. Al v takih soseskah (občinah), ktere ne kažejo, da iim je za zboljšanje živinoreje kaj mar, pa bi jim glede na svojo živino vendar moglo mar biti, v takih soseskah — veleva gori omenjeni mini-sterski ukaz — je treba, da si okrajne (kantonske) cesarske gosposke na vso moč prizadevajo so-seščane napraviti, da vkup stopijo in si skupaj omislijo živino za pleme (postavimo bika) in ga skupaj za ta namen redijo. Vendar pa se stroški za kup, živež in strežbo take živine nikoli ne smejo razdeliti (razpartiti) na hišni davek in pridobnino in kakor davek paberati od vseh aoseščanov. Ce pa soseščani morejo ali hočejo v dnarji ali blagu pripomoči k napravi bika ali kake druge živine za pleme, naj se jim pa k temu prav živo prigovarja, ker dobra živina za pleme je velik dobiček soseski.