Listek.                                                             59
licem pesmi označil za harmoniško originalne, zanimljive. Pač res. Kdor more v 23 zborih v dvotaktdvnih oddelkih kadencirati od pete do prve in od prve do pete stopinje, tega lahko imenujemo zanimljivega, kar se dostaje njega doslednosti. Odprimo prvi ,,Tantum ergo". Prva kadenca: G, C. Druga: G, C Tretja: C G. Četrta: G, C. Peta: C, G. Šesta G. Sedma G, C. Modulacije se skladatelj, pač kot nodoslednosti v izbranem tonov-skem načinu, dosledno izogiblje. Potrebno zlo pa je, da se časih izogne v tonovski način dominante, nekolikokrat celo v način subdominante. Ti mali modulatorski grehi pa niso vselej brez kazni. Tako se je v štev. 2. skladatelj iz B-dura spustil v F-dur, in le drzen vratolomen skok ga je zopet srečno privede! v B dur. — Da v svoji analizi ne pozabimo nobene točke: zunanja oprava vse zbirke je vredna tople pohvale: lep tisek, lepe note na lepem popirji. In končno zasebni pouk. katerega smo si pridobili iz skladeb? Da za skladanje ni sreba samo nadarjenosti, nego tudi temeljitih teoretskih študij in zlasti dobrega, izčiščenega ukusa. In dalje še zasebnejši pouk : da je kdo lahko prav  dober kristjan,   ob tem pa jako slab glasbenik !                            K.  Hoffmeister.
»Jugoslavjanski Stenograf«. Početkom meseca januvarja stopi »J u g o s 1 a v-janski Stenograf« v VI. tečaj v novi obliki, povečanem obsegu iu z obilejšo vsebino, uredovan po svojem prejšnjem programu. Imel bode novo posebno prilogo : »Glasnik, kulturno-zgodovinski za južue Slavjane« s slikami. Izhajal pa bode mesečno (razven meseca avgusta in septembra) v zvezkih po 21/., tiskane pole (okolo 40 stranij velike osmerke) v slovenskem, hrvaškem, srbskem in bolgarskem jeziku z latinico iu cirilico. »Jugoslavjanski stenograf« bode prinašal članke o svoji stroki, potem o pisanji sploh, o pisalnih strojih i. t. d., »Glasnik« pa bode imel te-le oddelke: cerkev in šola, književnost in umetnost, glasba in gledališče, naravoslovje iu potovanje, trgovina in obrt, promet, društvene novice in raznoterosti. V vsakem oddelku se nahajajo dopisi ali kratke novice iz raznih krajev na slovanskem jugu. Cena listu zajedno s prilogo ostane ista, dasi bode skoraj trikrat večji od prejšnjih letnikov, t. j. za vse leto 2 gld. 50 kr. Naročnina se pošilja z mednarodnimi poštnimi nakaznicami uredniku g. prof. A. Bezemku v Plovdiv  ali pa g.  Drag.  Hribarju v Celje,   kjer bode list izhajal.
Ilustrirana izdaja Prešernovih pesmij. Knjigarna Bambergova pripravlja ilustrirano izdajo Prešernovih pesmij. Imeli smo si priliko ogledati nekatere ilustracije — mimogrede" bodi omenjeno, da so se izdelale v Parizu — in priznati moramo, da so krasne, umetniško dovršene. To bode res izdaja, ki se lahko položi na vsako salonsko mizo, dostojna prvega našega pesnika, čegar dosedanje izdaje niso, da bi se bas ponašali ž njimi.  Dobiti utegnemo novega Prešerna okolo  Velike noči.
Slovensko časopisje. Goriška »Soča« je nastopila letos svoj petindvajseti tečaj in bode izhajala odslej v povečani obliki; cena ji ostane dosedanja, namreč 4 gld. 20 kr. za vse leto. List pazno razpravlja goriške stvari, ozira se pa tudi na druge slovenske pokrajine. — »Primorec«, ki je bil doslej priloga »Soči«, izhajal bode kot samostojen list vsak drugi torek; cena 80 kr. za vse leto. Oba lista priporočamo svojim čitateljem. Mimo »Soče« iu »Primorca« izdaja urednik g. A. Gabrscek dobro znano »Slovansko knjižnico« in od novega leta tudi »Knjižnico za mladino«. Vidi se iz tega, da je ,,Goriška tiskarna" središče književnega delovanja na Goriškem; zato je vredna najboljše podpore.
— Dijaški list »Vesna« je ob novem letu prestal izhajati zaradi preslabe gmotne podpore.
Slovensko gledališče. Predstave meseca decembra m. 1. so se vrstile tako-le : Dne" 1. decembra se je predstavljala gluma »Zakotni pisač«, dne" 4. in 7. decembra opera »Prodana nevesta«, dud 9.  decembra   narodna   igra   »Čarovnica   pri jezeru«,  dne"   13.   de^