68 članki in r.iy.pravc arhivi xxii 1999 UDK 912.4^(497-12)' 17" Dolenjska v lue weflnskih merjen STANE GRANDA Mjü zgodovinskimi publikacijami, ki v/.bu-lajo v zadnjem času precejšnje zanimanje širše javnosti, sodi bi cz dvoma serija Slovenija na vojaškem zemljevidu P83-P87.1 Naslov je nekoliko zavajajoč ali boljr, komercialen Slovenija se pc dosedanjem vedenju namreč prvič omenja šele 1816. leit v tisku pa je bila prvič omenjena šele lcla 1844 v znai i pesmi Ivana Vescla-Ko-seskega. Pravo vsebino knjige d..je nemšk. na slov Jcsepbinisebe Landesaufnahme 1763-1787 fiii das Gebiet der Republik Slowenien. Prav bi hilo, da bi hi 1 tudi v nemškem naslovu poudarjen vojaški značaj tako kari kol konientaija, sicer so pričakovanja prevelika. Ptib'ikaeijo, ki ie*toji i/, dveh delov: kari in tekstovni Ii op;sov, izdajata Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike. Slovenije, iz gotice jo prepisujejo m iz nemškega jezika prevajajo delavci Annva Pepuhiike Slovenije, za urejanje publikacije in skrb za vsa organizacij.ika vprašanja pa je pristojen Vmesne Ri.jšp. V letu 1999 bc izid že peti zvezek. kar je ne ¿!cdc na številne možne pripombe k delu, goiovo izjemno. Čeprav je na zemljevide teh vojašk.u merjenj žc 1901. leta opozoril Fran Orožen ^ je sodobno poznavanje omenjenega gradiva povezano z imenom Eme birick. Ta je nanj opozorila 1985, leta-5 in iz njega objavila lud" opis Ljubljane /, oko lico.4 Kolikor je podpisanemu znano, je njena ULdi prvotna ideja o potrebnosti izdaje/5 Načrto vana j t bila pnorava v okviru Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete, vendar je kasneje delo prevzel Vineene Rajšp. Čeprav je Ema Urnek že v svojem članku izrecno opozorila, da je bistvo gradiva, ki ga je v nekem smislu na novo odkrila, v merjenju dežel, je bito v strokovnih krogi b pogosto sli Sati , da .c to gradivo pravzaprav jožefinsk kataster, 1 o omenjam predvsem zalo, da bi opozoril na slabo poznavanje davčne problematike p i z.goduvim.ii |ili, tematike, ki je vendarle ljudi vedno žulila, Problem m /.goij slovenski, ampak iiršr Izrabljam priložnost, da opozorim na pripoved pokojnega 1 Glej occnc Ipincija Vijc+a v Zgodovinsko nt časopisu 50, ]<)%, sir^MM WJ7 Mr 2K7-2KK,;i2, V)z 21 e&q bolj znanih božjih poti, na piimer Vesela ali Žalostna gora, bi pričakovali kaj podobnega tudi Jrngod, vendar zaman. Iz. prve knjige smo upoštevali te sekcije: 221, '•23, 224, 225, 230, 231. 232, 2.33. 234, 23:>. 23<1 237 238, 239, 246 247. 260, iz druge pa 191. 201, 202. 203, 204. 213.215,216.220. Splošni vtis o Dolenjski, ki ga dobi bralce iz 'pisov h kartam, jc dokaj skromen. Glede na to. da so danes svojevrstni ponos naših krajev in l juui gozdovi, jc bilo njihovo stanje ob koncu i K. stoletja žalostno. Seveda jih v tistem ear.n Se niso gojili kot na primer že v naslednjem stoletju pri knezih Auerspcrgih, vendar se ni mogoče rešiti vbsa zanemarjenosti V oči in po telesu vas bodeio nifti. slabo rašecni. zaradi grmovja in druge podrasti neprehodni gozdovi. Izjema so 'isl'. više ležeči, ki so bili skraii o težko ali skoraj nedostopni Za gozdove na Gorjancih pravi, da s"> marsikje neprehodni, podobno oceno so za slutili tudi tisti okoli Šlatigc. Podatki o mladih gozdovih nam posredno sporočajo o golosekih, ki so morali bili šc dokaj pogosti. Prevladovali so listavci, iglasti gozdovi so bili velika redkost in |innje ponekod opozarjajo kol na posebnost. Vzrok za tako stanje je moral b ti na prvcm mc-stu splošen odnos do gozda, na drugem pa seveda takraten način a r;>rntga gospodarstva, ki jc gozd masovno uporabljalo tudi za pašo. Ncna z..tlnj jc bil gozd takrat šc v primarnem stanju, v k-kem stanju pa so na našem ozemlju prevlado ygl listavci O konkretni kakovosti lesa poročajo iz Dolenje vasi pri R'bnici. ko pravijo, daje tisti slabše kakovosti primeren za soda rje in druge Potrebe, mišljena jc seveda suha roba in ne pravo sodaršivo Z roba dobrepoMskc doline naj hi ?.c vozi'i deske v Trst, lo n.i c tudi edini tovrstni podatek. Okoli Loškega Potoka so v ohrav "avahcm času izsekavali. l-otlobe o dolenjski mizeriji dopolnjujejo liidi Podatki o cestah. Dobra in vselej uporabna je b la ^oitna in komercir.lna, ki jc povezovala LjfP-b'jano s Karlovccm. Na nekater-h odsekih jc bila ^dovoljiva. vsaj poleti in v suhih obdobjih mili listi,, k: jc iz. Novega mesta vodila pioli Zagrebu, Podobna. vendar že prccej slabša, Jc biia lista po enski dolini. Zadovoljiva je bila ocena ecslc Žužemberka do Stične ki bi jo bilo mogoče/. 111 'jI nimi stroški usposobiti za vožnjo srednje težkih vozov Ob izkopavanju arheologov v Jvančni Gorici za zdaj že podrlo bencinsko črpaj; K» smo jo lahko nekaj metrov M|i rideli. Iz Jc.nno slabe so bile prometne povezave Koecv !kcga. Ccr.ta skozi Pibnieojc nila slaba, z.;i prave ¡nvornc vozove neuporrbna, piimcma za tovorne ^"ijc lil ježo. ob deževjih m poplavah pa so moran uhiiaii rezervne možnosti. Tudi iz Bole krajne na Kočevsko slaba pot. Poglavitno prometno sredstvo je bil konj, pa šc lega jc bilo treba, kot marsikje drugje v hribovitem svetu in soteskah oziroma grapah, občasno razjaliati. Tudi Kolpo jc bilo najpreprosteje prebrcsli ali celo s Brni j i pieplavali, saj so bili mostovi slabi in redki. Razmeroma slabe prometne razmere so bil; tudi na poteh v gričevnatem svetu jugovzhodno od Ljubljane, med Savo. cesto proti Karlovcu in Mircnsko dolino, k cr so morali uporabljali šc enoosne vozove. Slabo vzdrževanje komunikacij so poslabševale šc vremenske težave. saj so povzročale, tla ;c b:l ob malo večjem deževju velik del Dolenjske neprevozen Očiino cestna tlaka ne samo ni bila učinkovita, ampak je morda marsikje tudi niso nporabljali. Drugače si skoraj ni mogoče razlagan pripombe da ni bdo mogoče nekatere ecslnc odseke že z manjšimi stroški izboljšali. V šc slabšem stanju so pile vaške poti, najslabše pa tiste, ki so vodile med vinograde Po kakovosti so bile na podeželjir boljše le liste, ki so vodile h gradu. Te so imele privaten značaj. Opaziti je nekakšno zakonitost, da so bili v okolici dobro vzdrževanega gradu (n. pr. Soteska1) ali kraja (Mirna, Mokronog) tudi dobro vzdrževane ccslc .n mostov1 Doka* no razveseli ve podatke najdemo tudi o mostovih Bilo jih jc picecj manj kol danes. Logično b. bilo, la so ni]i zalo boljši, v9l3r Icmu ni tako. Prevladovali so leseni, itevilni izmed njih so bili v slabem stanju, ali kvečjemu primerni za lažje mvornc vozove. Izvina je bil seveda novomeški čez. KLko. ker ic bil del strateško, gospodarsko in poštno izjemno nomembne promclnicc. Tudi koslan "višk li mostov opisovalce nc krtiziia. sicer pa zanje ruma dobre besede. Boljši so bili kamniti. Takih ,c bilo malo. Čez Krko. kol vse kaže, samo eden. in šc lo pri vasi Krka, lo jc v bližini izvira. V Mirenski do.ini omenjajo Ic enega od oneh lepotcev, ki še danes slo:ila, čeprav sta skoraj gotovo bila žc takrat oba. Naj na tem mestu šc posebej poudarimo, da opisovalci vojaškega pomena le ceste, bila jc pomembna za vojaške premike v italijanske dežele in v ta namen sla bila oba kamnita mostova verjetno ludi zgrajena, sploh ne poudarjajo. Kanr iti moslo/i so bili ludi v Čmoml n. Tudi brodovi čez. Krko, Kolpo in Savo niso bili kaj prida. Za težke tovorne vozivc iii bil nobeden primeren, lažje pa ic bilo mars.kj : mogoče prepeljati Povsem očitno ic, da so bili v višjih vodnih stanjih ludi nekatere reke in večji potoki neprehodna prometna ovira Kljub pogostim ecrcin, brzicam in sipinam jc bila gotovo za promet šc najboljša Sava, in po njej so prevažali predvsem žito in vino. Voji'šk' kartografi so morali bili posebno pozorni na trdne stavbe. Te so bile skoraj brez. ■zjcmc ccrkvc. manj lo velja za župnišča. Prav iz. pozornosti, ki io oMcirii namenjajo "božjim hramom", lahko sklepamo o njihovem odnosu do Cerkve in vere. saj vojaške oblasti očitno niso 70 Članki i» razpnrv AlilltVl XXII 1999 poni i sijale, kadar jr bilo te "bo/.jc hrame" tir ha nameniti v povsem profane in eelo vojaške namene. Očitno jim misel na to, da hi jih uporabili za vojaške namene, eelo obstreljevali bi iz njih, nivo bile prav nič nenavadnega. Toliko opevana zve zri med "tronom in oltarjem", ki naj bi bila ena značilnosti državne tvorbe Habsbiiržanov, je bila močna le politično, ne* pa versko, V tem smislu pa ne moremo omenjali obeh eistere. ki sla bil. v tem času očitno že prazni Možnosti njune profane uporabe ni mogoče šteti med zlorabe verskih stavb. Tako koslanjeviško kol stisko je* l ilo mogoec uporabir' zelo kotislno v vojaške namene. bodi:;: kol skfad'šča hod i ¿i kol začasne kasarne. V Stično naj bi bilo mogoče namestili d Vit bataljona vojakov, Forlifikacijska šibkost omenjenih cislcrt pa ju bila v leni, da 111 jc b lo mogoče z bližnjih višni z, arlilenjo držali v šalili. Ptclcrjc so bile očil1 o v preslabem stanju, da bi zasluzile pozornost, ^entjnrn^jsko župnišče h je spominjalo na grad, lz njih naj bi v preteklosti nastale tudi nekatere cerkve (Loški Potok), Mitnice so bile, s silno redkimi izjemami, očitno solidno in dokaj trdno grajene. Zelo raznem so podatki o gradovih Zc na prvi pogled nas preseneti terminologija: plemiški dvorec, plemiško poslopje (Predgrad), podežel skf dvorcc, gradič, grad slavba, ki spominja na stanovanjsko stavbo, in eelo tri nadstropna stanovanjska hiša s pnzidano kapelo (Rupcrč vrh), S kakšnim spoštovanjem k.iriografov i nI opisovalcev ravno niso navdajali. Številni so se jim zdeli za vojaške potrebe neprimerni, v.^i pa ranljivi pred arlilcrro. Prav ne verjetno jc. kakšen poudarek ji je dan. Prav oh tem poudarjanj ti njene pomembnosti laiiko šele bolj dojamemo velike sposobnosti, uspehe in čnsh Mrijn Vege, Dobri gradovi so bili' Soteska z dobrimi konjskimi hlevi, G ra carje v Turn, Pogancc, čeprav so majhne, Hmeljnik, Grm, ki ni ga po potreb spre men 'i v bolnišnico skladišča /a živila aii konjeniško kasarno, Žužemberk težko dostopen O rt ne k, ribniški grad. Mokrice, Kostel. z dobro lego za obrambo in le enim vhodom. Pobrežje. Bogcnšperk, Mirna, Boštanj. Mokronog. Trebnje grad ni imel le stolpa na vsakem vogalu, ampak v euein traklu Še eci višji stolp, očitno ostanek prvotnega slolpastcga gradu, ki so um prddali stanovanjski del in še nekateri. Kot vidimo, kakšnega izjemnega vojaškega pomena gradovi n:so imeli, saj jim ni bilo nič nerodno nameniti jih /a popolnoma nc -rijskc lijake i jel bunkerja vojaške bolnišnice je ..e dobra. Gomila -n Boš-tajn pa hi bih: primerna za skiadisea. Nekateri so se opisovalcem zdeli vsaj pmiierri 'za manjša poveljstva: Gorenja vas, Slrelac Nekalcmn so možnost uporabe za vojaške namene odpirali Mokro polje nima možnosti /a obrambo. Vrhovo je bilo majhno in se je sesedalo, li akovnik :ii iiii dograjen, bob jc bil l a krat tovarna usnja, sicer pa se ju sesedal in podobno. O nek a le riti m kara leristik: LiiKnja. Graben (velik slo'.p z. deheiihi zidovjem) Zalog, Bajnof, Krupa, .Št,rlji vo. Za Mehovo pravi, t a jc star, ne pove pa, da jc žc v ruševinah. Ruševine starega gradu na Bregu pri Rihiiici, ki je [lil v ruševinah, bi uporahd kar za gradbeni material. Opisovale' redko omenjajo pristave (Dobrava, Podlurn nad Čretežcm ). Zanimivo, da pri- Novem mestu nc omenja kap'lcljske na M;rrolu, območja od koder je bilo z. artilcriio možno konlroli.au velik del i ne si a, predvsem pa tudi na novo zgrajeno kasarno. Glede odnosa do cerkva smo nekai žc povedali Po večini so trdne /.idanc stavbe. Na Kočevskem jc veliko kapel. Lc ena ali dve eerkvi sla omenjeni kol leseni. Nekatere so imele še obzidja iz en™v, ko so bile taborske ccrkve. Forlilikaeijskc stavbe iz. časov turških vpadov so bile še marsikje oh antene, na primer Hi nje. Stari Log. Soteska. Za /-enruperstko cerkev pravi, da je obzidana z. visokim ohzidjcm. ni pa opazii, da ie eelo naselje neke vrste trdnjava. Podobna opazka manjka tudi za Trcbelno. Marsikje so bile obrambne stavbe žc v slabem stanju Prnnskovo ima razpiudaioci* obzidje, k j imelo nekoč ron-dclc in sloipc; Stari tabor pri Crmošnjieah. Cerkev na Pa h i (šentjurska?) naj h bila zapuščena Na Kočevskem omenja razmeroma veliko kapel, kar pa kaže predvsem na velikost tamkajšnjih ccrkvie. Pndtibno ki;! za cerkvc veljr. tudi 'za župnisča. Večinoma so bila dobro zidana, nekatera kol ?.c omenjeni šentjerncisko m lopliško -so ga eelo navdušili, pri Gorenj cm Mokronogu pa se je bal, dc se bo pravkar zrušilo. Prav podatki o gradovih, pristavah in taborih, tistega v blizim Taborske jame ne omenja, nas navajajo na mnenje, da so bili popisovalci zelo različno razpoloženi, da so se včasih dokaj potruciili. včasih pa so se iMtuiili kar na ljudsko pripoved, ali pa sploh niso spraševali V dolen;sk'h vaseh so prevladovale lesene in lic ravno ugledne stavbe Njihovi opisovalci jim namenjajo razmeroma malo pozornosti, zalo pa so poudari i nekaj izjem. Več kamnitih iti solid-nejših kmečki ¡i hiš jc bilo na rihiiiško-kočcvskcm območju, navdušile so ga slavhc okoli .Šmarja, v bližini Debcnea in hlevi v okolici Mirne, kjer naj bi imele vasi kol gradov. dohre hleve. Ghdc na lo. da *;o zlasti oijirj na potovannn zahtevali razmeroma visok stanovanjski standard. hi pričakoval natančnejše opise trgov in mest. Opi>:a Litije ni. omenjena jc lc kol trg/' Kartografa, iiadporoenik.t \Wrthenprcisa so zanimali predvsem Sava nekaj potokov in gradovi. Ker je bila Litija zelo pomembna z.araui plo"bc po Savi in jc moralo bili v njej precej obrtnikov (graditelji čolnov, vrvarne), tako ali drugače povezanih /. plovbo, je lak odno* nerazumljiv. Nasploh velja zapisali, da opis te sckeije tudi obli kovno odstopa od drugih. Hisc v irgn Radeče so bile majhne, delno lesene, delno zidane. Hlevov je b-lo malo. vendar za ponionire dovolj pro- r' Sl-Uij* m. arum xxii 1999 Članki i" ri/prave 71 slora. Tndi pri tem trgu m omembe o njegovi navezanosti 11 ¡1 plovbo po Savi. Mokronog je ' ovalea, tudi zaradi razmeroma dobrih okoliških cest, med našimi trgi še najbolj navdušil. Vsekakor bolj, kol bi ga zdaj. Srednjeveški stolp, ki še danes kraljuje sredi trga in domačini ne vjgfk| najbolje, kaj bi z njim čeprav jih po požigu gradu še edini spominja na srednjeveško slavo, ( Plačuje kot stanovanjski. Opazil jc njegove JCbcie zidove. V Ribnici so bile vse hi.se iz ki'.mna. Obzidje jc še imela. Za Kostcl avlor «Pjsa ni vedel, da jc trg, Očitno sta bila v očeh Jojaskilj kartografov R bnica in Mokronog 1111 -°o.ieiiLjša dolenjska trga. Vli opis dolenjskih mest ni popoln. Besedila 0 Krškem ni, ker jc urednik 217. sekcijo, v kateri b; verjetno bil, prihranil za eno naslednjih iijig. Zammivo, da to mesto ni vrisano tudi na "reglcdni k^rti, ki jc del vsakega zvezka. Odlo >-itcv iiredaika je glede na to, da večina te sekcije cg« na Štajersko, logična, vendar za prikaz dolenjske precc, nenavadna ir! bi jO bilo treba Posebej pojasniti. V Kostanjevici jc bilo poleg cerkve le nekaj solidnih hiš. Drugo je bilo leseno ■i zato jo jc bilo mogoče mlro in v celoti pnžgati. Novem mestu jc na opisovalce mirccil vtis, Kapiteij s cerkvijo in pro.štijo, opazili so še fran -lokdpski in kapucinski samostan, novo vojaš niču, nekaj hiš in dva gradiča v Kandiji, ki takrat ■ nista bila del mesta. Kočevje jc imelo kamnite ■ 'še onzidje pa jc propadalo. Zelo pa je potrjena trdnost žitne kaščcT ki jo jc obdajaia 'clezr.a ograja. Posebne pozornosti ic bila de ležna tudi Črnomaljska žitna kašča, ki jc ležala ':unaj mesta Tako tu kot v Metliki jc opisovalec Pgiidaril stavbe nemškega viteškega reda. Sicer J( bil tudi tu največji del mesinih stavb kamnit. Metliško obzidje je še stalo, čenrav ga je več ■ickai meščanov uporabilo za zadnje stene no v°gradenj. Na vce mestih jc bilo že predrto in t(Ipj n. vce služilo svojemu nnnicnn. Višnje "Orskc hiše so bile majnne, le nekatere .so odstopale od povprečja. Pogrešal jc blevc, rešitev morebitne vojaške potrebe jc videl v obeli ■raoovib, dvorcu in njihovih pristavah Obzidje, je na karti vrisano- v besedilu ni omenjeno 1 se., zlasti to lahko domnevamo zan:di pri P^mbc h Kostanjevici, da avstrijska vojska Jo dolenjskih mest ni imela nobenega odnosa. Svojo "ckdanjo 1'ortifikaeijsko vlogo, mesta Krško, Ko-c<5jc m Višnja Gora so prav zaradi obranim ili 'iirikc.j ta status dobila, so že davno izgubila in so v tem času v nekem smislu, [z izjemi) prvega, 'dr.prala. Novo mesto jc imelo k sreči vsaj sedež ''krožia, gimnazijo, kapitelj, frančiškahsk in ■^pucinski samostan, preostala, razen Krškega, Pf so bila mesta predvsem po zavesti njihovih -1rt''' aleev in nekaterih obrtnikov meščanskega značaja, ki pa jih je bilo mogoče njjfi tndi na P(xlcželjn Trebnje, na pnmer jc v tem času inicjo tudi meščanskega krojača. Cc odmislimo gospodarski pomen eest ter Del eeste med Žužemberkom in Stično na Mrzlem polj 11 pri Ivančni gorici Bilr. jc najboljša na Dolenjskem poleg one, ki je povezovala Ljubljano z Novim mestom Lepo so vidni njen levi m jeni rob kot tudi ostala struktura cestišča ter sledovi kolcsmc. Cesto so odkrili arheologi Narodnega mnzc;a ob izkopavanju od julija do novembra l(Jf)8 pod vodstvom Draga Svolj.šaka. Fotografija je iz fototeki: Arheološkega oddelka Narodu ;a muzeja, ne k- 32352 jolo^ra/Dra^o Swljsak. mline in žage, vsega tega nc gre podcenjevati, jc samem gospodarstvu razmeroma malo besed. Se najpopolncj.š jc zapis k Fužinam ob Krki. Opisovale j pni vi, da so tam zelo znamenite fužine in da vccir.a prebivalcev živi od njih, ker 1'ovažajo lc.s in oglje. Prav zaradi tamkajšnje železarske dejavnosti naj bi v širši okolici kraja prevladovalo grmovje. Pomemben jc podatCK[o mlinu zn papii pod Zlebnikom pri Radečah. Doc ajmo šc, J. omenja neko tovarno v dolini Vi s 11 i i cc pri Višnji Gori Verjetno se podatek mimmša na tiimkij.šnio tekstilno dejavnost. Omeni i smo žc| pripombo o suhi rorv okoli Doicnjr. visi pri Rihm 1, izdelavo desk in nji how prodaje, v Trst ter usnja™ 1 oobskem gradu. Omenja še dobro grajano kopališče z gostilno v Dolenjskih Topličsb n enonadstropno zidano gostilno v Bršljiiui pri No"Cm mestu, to je verjeti o pred leti podrti "tankerjev grad", k' jc moral;- bili v .istem Času 1'nrmnnska gostilna z možnostjo pri-preganj;; prek težavnih Kačjih rid. Pogrešamo podatku o žnžemberski industriji,7 ki ic bila takrat ob vsem .okli Krke najpomembnejša, omenjena ni hiti industrija oko'i Smarlnega in L,iti je, M.:jd; /godi ivina Žuicililttrka lil .ikitlicc. Suinikmnjski /bnrnik l'JlJ7, Mr V-05 Glej tudi Obli, flpMi in ¡p.slin>Ht. \/. zapiskov Atuj/.;i Zupanca. RavuitUm tr. ftfi H). 72 Član ki_i d raz prave arhivi xxii 1999 isto velja za kopanja železu okoli Turjaka. Povsem je izpuščen indi človeški element, saj ni podalkov o prcbivalslvn O živini, kol vemo, so imel' podalkc zbrane drugod Vsekakor je ickslovni ucl publikacije dokaj nesistematičen in nezanesljiv in se nt le slali stično, ampak tudi v štev uuh drugih primerih nani ni mogoče zanesli. To lahko poleg žc omenjenih primerov še posebej opazimo pri doltnjski melropoli. Opis ir. podoba Novega mcsia sla nt it v besedilu, ampak na kar j i precej površna, manj kajo cerkve, saj sla na kar]i le dve, kapucinski samostan je napačno narisan, obziuja in tudi vir.lie pri Novtm mestu opisovalce nt oiuenjf... Ker je v lekslovnein delu pMbbkatije objav Jjeno lako nemško izvirno besedilo kot Indi pre vod, trr.nslilcriranje jc gotovo najzahtevnejše delo pri publikaciji o prevodu ne bomo izgub ljalt besed, opozarjamo pa le na nuj.iosl nenehne primerjave z nemškim izvirnikom. Napak jc namreč kar nekaj, med najhejšinu je lista, pri kalcri jt kraj Klošter v Beli krajini preveden v samostan, vendar pa se pri delih s tako količino podatkov napakam ni mogoče izogniti, če ne hodimo na teren ali ne pritegnemo domačinov. Vsekakor te pripombe ne razumeli kol kritiko, ampak jc zgolj opozorilo nporahuiku. Znova velja poudariti, da so karle veliko nalanenejsc 111 pomembnejše kot besedilo za ni jc ceh? mogoče postavili vprašanje, ali je bilo v njegovo puhli ciranje smiselno vložiti toliko dela. Zdi kc, da se je pomanjkljivosti opisov krajev zavedal tudi urednik in jih skušal rešili z opombami k pre gledu toponimov posameznih kart, pri čemer jc upošteval tudi originalne kopije kiirt V njih opozaria predvsem na šlevilne mline, Žage, na lar.čncjši so podalki o brouovih, moslovih. mori šči h (Ribnica, Lož, Kostcl, Kovača vas pri Predgradn), skratka na šlevilne podatke, ki na karlah so, ni pa jih na zemljcviuih Ob tem pa bi le rad poudaril, da Indi karle niso brez napak Nil Vinjtm vrhu pri Sma;jcli cerkev sv, Jožefa ni imela dveh slolpov, ampak sla bili tam dve ccrkvi, podobno kol na Slopncm. Domnevam da je kartograf na svoji osnovni risbi to slabo označil in jc /.alo pri končnem oblikovanju karte nastala napaka. Pogrešamo tudi sv. Janeza na Malem Vinjeni vrhu. O tem, dr je kartografski del iožcfmskd. mer-jCmenj zelo pomemben vir, ne kužc izgubljali besed Tudi lesklovni del jc dragocen zaradi" podatkov o ecstnh, njihovi kakovo:;li m širini, zlasli pa vodah, pa na) bodo lo reke, poloki. ribniki ali viri pitne vode. Koristno jih lahko uporabljajo ludi gozdarji 111 zlasr hilrologi, saj so podalki o vodah med najbolj popoln-mi, Vodni viri niso le našteti, ampr.k zvemo veliko tudi o njihovi muhavosli, moči ob vjsokm star h voda, sirugah in zlasli poplavljanjih. Zgodo"inar 18. sloiclja jih bo brez dvoma koralno uporabil, v nobenem primeru pa ne monjo nadomestili podatkov jožefinskega katastra, kljub zapletenemu nacinn iijcgovc uporabc Ti pplajajo najkoriül-neisi vir sludij nasega ozemija v 18. slolclju. ZUSAMMIiNI-'ASSUNG DOLI'NJSK \ IM LICHTM DHR JOSHPH1N1SCHKN i \ndi;saui;nammi; In den lelzien Jahren fand die l'uhükation Jowpln ii¡sehe lji)\