zsr m* I ; J\A TOMINŠEK KSENOFONTOV SLOVAR KSENOFONTOV SLOVAR (K D5 KARLA PRINZA „IZB0RU IZ KSENOFONTA"). PRIREDIL DS JOS. TOMINŠEK. S 26 PODOBAMI. CENA VEZANI KNJIGI K 2.—. DUNAJ 1909. ZALOŽIL F. TEMPSIvY. / O70-5J4JJ3 Natisnil Rudolf M. Rolirer v Brnu A. Afiagvig, idog, fj rtič pri Lampsaku. d-jiazog 2. (ftalvco) nehoden, ne- hodljiv, nepristopen. A($gox6fzag, a, 6 Artakserksov satrap. ’Af)vdog, ov, fj mesto v Mali Aziji ob Helespontu, nasproti Sestu. L. 411. se je izneverilo Atencem. — Prebivalec: d Aftvdrjvog. aya$6g 3. 1) dober, vrl; 2) hraber; 3) koristen; en dya&q> v prid; 4) pošten; xahog xai dya$og ko¬ renjak in poštenjak, vzormož (gl. xa/.og ); 5) subst. ro dya&6v blagor, korist; ra. aya r 9d dobra, dobrine, vrline, zaloga, živež. aya/uai (DP.) občudujem, divim se, cenim ( rivog ri in uvd nvog); f]ydo- {h]v vzcenil sem. ayandco ljubim, nagnjen sem. dyanz]zog 3. (A. V. k dyanam ) ljub¬ ljen. Ayaoiag, ov, 6 lohag (stotnik) v gr¬ škem vojstvu Karovem. dyaorog (ayajuai) čudovit, diven. dyyeUa, ag, fj poročilo, vest, glas. ayyeUco javim, sporočim. dyye2.og, ov, o glasnik, sel, poslanec. aye, ayeze (imper. od ayco) daj(te)! hajdi(te)! dyeiga> zberem, skličem. d-yijgazog 2. ( yfjgag) nepostarljiv, vedno mlad, neminljiv. Ay(ag, ov, 6 grški strateg (general) v Karovi vojski. Ayig, idog, 6 spartanski kralj; utrdil se je v Dekeleji, 3 milje nad Ate¬ nami. dyxog, ovg, ro kot, kočna, dolina. dyxvga, ag, fj ( cmcora ) sidro. d-yvoea> (deb. gn5, yiyvmaxco) ne (po)- znam, ne vem. d-yva>juoovvr], rjg, fj ( dyvmumv neraz¬ umen, gl. yvwfirj) nerazumnost, nesporazumlj enj e. "Ayvcov, covog, o oče Teramenov. ayoga, ag, fj ( aye(ga >) 1) zbor, skup¬ ščina; 2) zbirališče, trg, semenj; ayogd nhj&ovoa poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10—12 A ); dfupi dyogdv nhfj- ftovoav = o polnem trgu, pred- poldnem; 3) tržno blago, živila; dyogav nageyuv semenj prirediti, prinesti živež na prodaj. dyogdCai kupim (na trgu). aygiog 3. ( dygog ) poljski, divji (na¬ sprotje: fjjuegog krotak). aygiozrjg, rjzog, fj ( aygiog ) divjost. dyco ( ago ) 1) trans, vodim, dovedem, pri—, od—; odnesem, ugrabim; ayeiv xal zpegeiv ( agere et ferre) plenim in robim, oropam (sle¬ čem) do golega (uva)] — vodim, poveljujem ( ozgandv ); provodim: elgfjvrjv, fjovyiav d. mirujem, vda¬ jam se počitku (počivam). — 1 * 4 dyd)v- 2) intr. korakam, grem. — aye, ayezs daj(te), hajdi(te)! dymv, mvog 6 ( dym ) 1) borba, tek¬ movalni boj; d. yvjuvixog gimna¬ stična tekma, javna telovadba; (aymva) zifMvai ali noiuv prirediti; 2) (sploh) boj (negi yjv%rjg za živ¬ ljenje in smrt). dycovitfofiai (DM.; aymv) borim se, bojujem se, tekmujem (ngog živa s kom). dymvo-f)‘Ezr]g, ov, o (dycbv, ztSrjiu) re¬ ditelj borbe, bojni sodec. : Adeijuavzog, ov, o atenski strateg (general). d-deinvog 2 .(deinvov) (brez obeda) tešč. adelcpfj, rjg, fj (prava) sestra. ddeicpidij, rjg, fj nečakinja, stričnica. adslcpog, ov, 6 (pravi) brat; eni zrn dbelcpm bratu podložen. dbeobg (adv. od a-defjg 2; deog, to bo¬ jazen) neustrašljivo, brez strahu, po volji, poljubno. d-drji.og 2. nejasen, nesiguren, ne¬ znan, negotov. d-biapazog 2. (dtafiučrco) neprehoden. d-difjfrjzog (2.) fmo xd/MJvg nepopisno lep. d-dixem delam (storim) krivico živa komu, razžalim, pregrešim se; P. dbmovfiai godi se mi krivica; u ddi- xrj§elg cpavegog yeyovag kako krivico sem ti storil, da me očitno . . . ? d-dlxrj/m, (nog, to (ddixšm) krivica, krivičnost, prestopek. adixid, ag, fj — ddixtj/m. a-dixog 2. (dtxrj) krivičen, nezvest; eŠm zcov ddtxmv izven krivic. a-doAog 2., adv. adoirng (dolus ), nezvi- jačen, nevarljiv, nezahrbten. — aidco. d-dolgia ag, fj ( adotgog , dofa) neslav- nost, slab glas, sramota. d-dvvaf.ua, ag, fj (dvvafug) nemoč, slabost. b-dvvazog 2. nemogoč. adco pojem, opevam, slavim. det(adv.) vedno, neprestano, vsakikrat; asi nore od nekdaj. a-davazog 2. neumrjoč, neumrljiv. d-deog 2. brezbožen. Adrjvai, mv, ai Atene; Adgvaiog 3. atenski, d A. Atenec. dd/.ov, ov, zo (iz a-Fedkov) dobitek. ddgoitfm in ddgodfm (adgoog) zbiram, združim, skličem. adgoog in adgoog 3. zbran, združen, skupljen, nabito poln; kupoma (o vojakih). a-dv/ieco ( adv/uog) brez poguma sem, splašen, obupan sem. d-dvf.ua ag, fj brezpogumnost, plačlji¬ vost. a-dvfzog 2. brez poguma, (s)plašen; adv. ddv/rcog: d. e%m vedem se brezpogumno, plašno, sem br. pog. alyialog, ov, o obala, breg. Ar/Iva, rjg, fj otok A. — Prebivalec: d Alylvfjzrjg, ov. Aiyog nozauoi, ol (Kozja reka) reka in mesto na Trakijskem Herzo- nezu. Atyvnziog 3. egiptovski; d Aiyvn- ziog Egipčan. aideojuai (DP.; aidmg ) sramujem se, bojim se ( zivd ), spoštujem. aidmg, ovg, fj sram, sramnost, sramež¬ ljivost; boječnost; čednost, skrom¬ nost aidm (prim. aestus, aeslas ) požgem, popalim; intr. gorim. aiuičouai — duovco. 5 aixi£o/uai (DM.; prim. a-eixfjg nespo¬ doben) ravnam neprimerno, grdo; mučim. al/ua, azog, z6 kri. al/tiazoco ( al/ia ) okrvavim, oškropim s krvjo. Alveiag, ov, o lohag (stotnik) v grški vojski Kirovi. at? (ali), alyog, fj koza. algeoijuog 2. (algeco) osvojljiv, ki se da vzeti. algezog 3. (A. V. od algeco) (iz)vo- ljen; ol algezoi izvoljenci, od- . poslanci. algeco 1) akt. primem, vzamem, uja¬ mem, zavzamem, osvojim; — 2) M. vzamem (zase), izvolim (si), volim za; (fjgtjjuai) v P. sem (bil) izvoljen, v M. sem volil; dam prednost (zl dvzi zivog ); fidllov aigovjuai rajši izvolim, rajši imam; ov% elo^ievoi, okla ... ne kakor bi bili izvolili . . . algco dvigam, vzdigam. aloddvojuai (DM.) zapazim, zazrem (zi zivog kaj na kom); uvidim, razumem. AloyJvt]g, ov, 6 1) vodja Heirisofovih peltastov; 2) eden izmed 30 tira¬ nov v Atenah. aloyg6g 3. grd, sramoten. aloyivy], rjg, fj sram, stid (zivog pred kom); sramota, sramotnost. alo%vvco sramotim, aioyVvof,iai P. (s fut. M.) sramujem se, sram me je (živa pred kom). alzeco 1) prosim, zahtevam: zeva zi ali naga. zivog zi koga za kaj, od koga kaj; 2) M. prosim (zahte¬ vam) zase. alzia, ag, fj ( alziog) 1) vzrok, povod; 2) krivda, očitek, obtožba. alzidouui (DM.; alzia) dolžim, očitam, tožim: živa. zi koga (komu) kaj (česa). alziog 3. povzročujoč, kriv; at elui vzrok sem, kriv sem, zaslugo imam; d alziog povzročitelj, početnik, prv- nik; zo alziov vzrok, krivda. aly/u-dlcozog 2. (alyjxfj, dl.ioxojiai) s kopjem (v boju) ujet; zasužnjen; subst. d, fj ujetnik, za—a ujetniki, plen. aiyufj, fjg, fj kopje. , Axadfjfj.eia, ag, fj akademija; gimna¬ zija, kjer je učil Platon. dxeojiiai (DM.) zdravim, lečim. axlvdxrjg, ov, o (perz. beseda) kratek meč, handžar. a-xivdvvog 2., adv. mivdiivcog, neopa- sen, brez nevarnosti. d-xksiozog 2. (x),etco) nezaprt, neza¬ klenjen, dxfid'Qco (dxjifj) cvetim; sem v cvetu let, sem dorasel, dovolj močan in razumen. č.xiifj, rjg, fj (prim. dxgog) vrh, špica, vrhunec: cvetoča doba, odločilni trenutek. dxfzfjv adv. (acc. od axjufj) v trenut¬ ku, pravkar. a-x6kaozog 2. ( xoldt,co ) nebrzdan, raz¬ uzdan, nedisciplinovan. axovziCco ( axovziov) mečem kopje; zadenem, ranim. axovziov, ov, zo (demin. od axcov 6, prim. dxgog) kopje, sulica. dxovziozfjg, ov, d ( dxovzit,co ) metač s kopjem, suličar. dxovco (s fut. M.) 1. slišim, izvem: zivog zi od koga kaj (Tiooacpegvovg od T.); 6 duga- —2. slušam na (t ivog), poslušen (pokoren) sem. axgd, dg, fj (axgog) vrh, vršac, rtič, grad. a-xgazog 2. ( xegdvvvfu ) nemešan, čist, neskaljen; olvog a. snho (močno) vino. uxglfi6w (fagifiijg 2. natančen, teme¬ ljit) poznam (vem) natančno. dxglf5a>g (adv.) natančno. a-xgizog 2. ( xgivco ) nesojen, brez sodbe in pravice. dxgodo/aai (DM.) slušam, poslušani (z gen. ali accus.; „ Grška slovn." § 237, Op.). axoo-{)tvia, mv, ta (axgog, Big kup) zvršek (na kupu pridelkov), prvo darilo. dxg6-nohg, Ecog, rj gorenje mesto, grad, zlasti: atenski grad. axgog 3. (prim. acus, ctcer ) oster, ši- last; skrajnji, gorenji; to axgov 1) vrh, vršac (gore); 2) skrajnje krilo (v bojni vrsti): to axgov exaze- gmBev yly vetju xax avtov xal xatd to jueoov oba konca se združita pri njem v osredju. axg-cowyid, dg, fj ( axgog, ovvi; nohet) nohtov konec; vrh (gore). dxcov, dxovoa, axov (iz d-Fexmv) proti volji, nerad. dlala^co kričim aXaXd (grški bojni krik = „ura!“), viknem „ura!“. dXyeivog 3. (alyog, to bolečina) bolan, boleč, mučen, tužen. dlyko ( alysiv6g ) boli me, bolečine imam, žalostim se. dkeeivog 3. gorak, goreč, grejoč. aU^m odbijem, ubranim; M. odvr¬ nem od sebe, ubranim se (uvd), branim se proti (živa). -a/l/ly. aAerrjg, ov, 6 (dleto meljem) meljoč, mlinar; ovog a. („osel meljoč", gornji mlinski kamen, ki so ga go¬ nili in ga v južnih krajih često še zdaj gonijo osli) žrmlje. Gl. pod. 1. Pod. 1. Žrmlje (mlin). alevgov, ov, zo (dleto meljem), nav. v pl., (pšenična) moka. dfof&evto (al-ijBr/g) govorim resnico, poročam resnično; eni zovzoig alr]- Bevo/uevoig na podlagi resničnosti teh pogojev. d-kfjdfjg 2. (IrjBto lateo skrit sem) res, resničen. ahg (adv.) dovolj, dosti; ahg tovzmv dovolj tega, dovolj o tem. alioxo^at (DP.) ujamem se, zasačim se, osvojim se, uplenim se. AlxiBiaSrjg, ov, 6 sin Kleinijev, slavni vojskovodja in državnik (450— •404). dlyjfiog 2. močan, bojevit, hraber. dlla (advers. coni.) pa, toda, ali; (za nikaln.) ampak, temveč; (tudi z ydg) pa vendar, vsaj; (kot uvod- nica nagovora ali odgovora) prav! da! ne! toda; (v pozivih) daj! hajdi!; alld .... ye pa vsaj; alh rj razen; dlld /urjv da, zares! dllayov adv. (allog) drugje. dih] (namr. odq>) adv. 1) drugod, a/./JjAojv — d/iagialog- 7 drugje, po drugem potu; 2) dru¬ gam; dkkog dkhj eden sem, drugi tja; 3) drugače. dkhjkmv (pron.) drug drugega, medsebojno. ukkojum (DM.: salio) skočim. dkkog, rj, o drug (alius); o dkkog drugi ( alter ); mg ug xal a/dog kakor katerikoli drugi; ra dkka (t dkka) drugo, ostalo; adv.: v osta¬ lem, sicer, razen tega; dkko u rj (— norme )? Kaj drugega nego? Nič drugega! Ali ne vse- kako? Kajneda? dkko-oe (adv.) drugam. dkko-te (adv.) drugikrat, drugipot; dkkotE . . . Tore de sicer ... tedaj. dkkorgiog 3. tuj; ngazov [aevcov nav- za akkorgia premaganci nimajo nič lastnega. dkkmg (adv.) drugače; dkkmg nmg na kak drug način; dkkoi dk- kmg eden tako, drugi drugače. d-koyiozog 2. (/,oylCojuai) nepre- udaren, nepremišljen. d-kvnog 2. ( kini] ) brez bolesti, brez tuge; adv. dkvnmg (akt.) brez razžaljenja, ne da bi razžalil. dkcpaov, ov, to (prim. albns), nav. pl.: ječmenček, ječmenova kaša, ječm. moka. dkcpizo-noua, ag, i) ( dkcpaov, noiem ) mletje (ječmena), stope. d/ua 1) adv. obenem; dfia fikv-dfia d e deloma-deloma, zdaj-zdaj. — 2) Praep. c. dat.: obenem s: d/ua rij fifiega s prvim svitom. "Auh^drv, ovog, f/ Amazonka; mitičen, bojevit, moštvu sovražen ženski narod v Paflagoniji. Gl. pod. 2. djua^a, rjg, r) voz, tovorni voz. d/ua£t,awg 3. (djua£a) dovolj za to¬ vorni voz, da se da speljati le s tovornim vozom, ogromen. Pod. 2.^Boj z Amazonkami. 8 dfiagrava a/uagzdvm 1) grešim, zgrešim, ne za¬ denem, ne dosežem (■ uvog ); 2) gre¬ šim = pregrešim se {negi živa ali ti); puxgd d/iagzcjd-Evza male po¬ mote, mali zgreški. d-fiaysi adv. (fiayrj) brez boja. a-fiapi ZL a dv. — dfiayd. api-ftolag, ddog, d, fj (— avajfoldg; dva/fa/dm) vzmetan, izkopan: yfj. dpieivcov 2. (komp. k dyafl6g) boljši, vrlejši, moeneji, hrabreji. d-fislsia, dg, fj (djuslf/g 2. brezskrben; pislco) nemarnost, brezskrbnost, brezbrižnost; slabo nadzorstvo. d-fielsco (gl. dfisleia) ne brigam se (jivogza. kaj), zanemarjam, ne oskr¬ bujem (uvog)-, opustim (z inf.: sgco- t Siv). a-fiezgog 2. (uezgov) nezmeren, ne¬ izmeren, brezštevilen. d-fifjjavog 2. ( [Mjyavr /) brez pomoči, ki si ne ve pomagati, v zadregi, nesposoben. (iftt/./Aoiiat (DP.; d /ja), la, fj borba) tekmujem; d. eni ti tečem za stavo na(d) kaj. AfjbJigaKUOTrjg, ov, o prebivalec Am- prakije, mesta v južnem Epiru. d/uvyddhvog 3. ( dfivyddhj mandelj) iz mandljev (narejen). a/ižOvco odbijam, branim; M. odbijam od sebe, branim se (uva proti komu). dficpi (praep.) okrog; 1) z genet.: okrog, o, glede, v (diacpsgEoffai dfi¬ cpi uvog); — 2) z acc.: okoli, pri; ob, po; oi dficpi uva kdo s sprem¬ stvom; to apicp avzov njegov od¬ delek; — pri številih: okoli, nekako; časovno: o, ob, med; 3) prenešeno: — dvavuagco. za, glede na; danavav dficpi n denar potrošiti za kaj. dficpi-yvo£W (yiyvmoxco ) dvomim, dvo¬ jim (aor. fjfupepvorjoa). Aficpidijfiog, ov, 6 neki Atenec. dficpi-svvvfu oblečem, uva n komu kaj; M. oblečem se s čim (v kaj) (n). Aucpixgdnjg, ovg, o grški lohag (stot¬ nik). dpicpi-lepco govorim razporno, prepi¬ ram se (rl v čem). A/Mpinolinjg, ov, d prebiv. Amfipolije, mesta v Makedoniji. dficporegog 3. (nav. v dualu ali plur.) oba, oboja. dficpo) (ambo ) oba, dvoja. av (členica, gl. „Gr. slovn.“ § 241.) dv = mv. dva (praep. z acc.) 1) kraj.: na (gori), skoz, preko; v; 2) distrib.: dva. tievze nagaoayyag zfjg fjfiegag po 5 p. na dan; 3) prenešeno: dva xgazog kolikor morem, na vso moč, v diru. dva-paivm grem, hodim gori (od obale v deželo); vzpenjam se, vkrcam se; zajašem (konja); nastopim (kot govornik na odru). dva-ffa/dm vržem gori, kvišku, sni tov innov dvignem na konja; iz¬ kopljem, namečem (yfjv). — M. od¬ ložim. avd-paoig, ecog, fj vzhod (od spodaj gori); pohod od morja. dva-fhf5dtfw popnem, spravim gori. dva-filEJim dvignem oči, gledam v obraz, ngog živa komu. dva-yiyvd>oxm spoznam; čitam. dvayxdCco (dvayxzj) silim. dvavnaloc — dva-Tzrvooa. 9 dvayxcuos 3. ( dvdyxr \) potreben; to dvayxa~iov nujen razlog, nujne okoliščine; ra dvayxala življenske potrebščine; o dvayxalog sorodnik. dvdyxrj, rjg, fi sila, potreba, stiska; dvayy.T] (sort) potrebno je; rj yag uvayxrj moram pač; iv ava.yxij e%o/iai nahajam se (sem) v stiski. dv-dym 1) trans, peljem gori, vodim nazaj; 2) intr. umaknem se; P. in M. odjadram, odplujem. dv-aymyrj, fjg, i] ( dvdym ) odhod, od- plovba. dva-deixvfu pokažem; naredim, na¬ stavim koga za kaj (nvci ti). dva-deoo navežem, pri—; M. prive¬ žem nase; priklopim ( tqu']qels ). ava-Cevyvv/u zopet vprežem (živino); odrinem, krenem. dvd-di] { ua, aro?, to (dvaudr) /ul) na¬ klonilo, darilo, posvetilo, volilo. dv-aidrjg 2. (aldojg) nesramen, brez- obrazen, drzen. dv-aigeoig, emg, fj ( avaigeco) pobira¬ nje; rešitev (ranjencev in mrtvih). av-aigeco 1) vzdignem; M. poberem (in pokopljem) mrtvece, rešim (utop¬ ljence); 2) vzamem, uničim, raz¬ rušim; 3) odgovorim (proroško), prorokujem (pravz.: pošljem iz glo¬ bine preročišča kvišku). av-amog 2. brez krivde, nedolžen. ava-xa’uo zažgem, zapalim. dva-xalem pokličem; M. dvay.a/.ovii spravim gori; M. (zase). dva-xga£co (aor. II. dvixgayov) za¬ kričim. dva-xTdoyiaL (DM.) pridobim si, uva koga zase, njega naklonjenost. dv-ahaldta) vzdignem bojni krik (gl. dlaldt^o)). dva-la/ufidvo) dvignem, vzamem (k sebi); prejmem, dobim nazaj. av-aUox(o porabim: a. dr j okt postre¬ lim vso divjačino. av-a/.idgujTog 2. (dfragravoT) brez pre- greška, nezgrešljiv, nekriv; neiz- premenljiv. dva-fjLsiyvv[M pomešam, zmešam, zme¬ dem. dva-fiEvm čakam, pričakam, do—. dva-fiifivrjoxa> spominjam, uva n koga česa; M. (z aor. P.): spominjam se. dvašvgtdEg, mv, ai široke hlače, „bre- geše“; gl. podobo k IIeQ 0 i]s. dva-nava> dam počitek; M. počivam, poči jem si; grem k počitku, spim. ava-neidco pregovorim. dva-jiE/umn pošljem gori, tja, noter. dva-jiEzdvrv/u razprostrem, odprem (nv/Ms). dva-jii]Sd(o skočim kvišku, poskočim (ngog riva ob kom). ava-nvEco oddahnem si, pridem do sape, počijem si; dvanvEVoai jue tioleI da mi priti do sape. dva-mvooco razvijem, razprostrem; d. Tt]v cpdXayya obkorakam falango v zavoju (del bojnega ospredja za¬ vije nazaj in se postavi za osred¬ jem, tako da postane fronta moč¬ nejša). 10 dv-agfflfiijros — aviaco. dv-agidpijzog 2. {dgudpem) neštevilen. dv-agiozog 2. (Šgiozov) brez zajtrka, (čisto) tešč. dv-agnd^m odtrgam, ugrabim, vlečem s seboj. dv-agzdco obesim; M. d. živa navežem koga nase, pridobim ga. dv-a.Q%ia , ag, rj {dg%rj) anarhija, brez- poveljstvo, zmeda. dva-ozavgoco nabodem na kol, križam. ava-ozo/nom (oropa) naredim ustje, odtok; d. zacpgov prekopljem ja¬ rek. dva-ozgicpm obrnem; M. vedem se, na¬ stopam, počenjam {mg deonorijg). dva-zagdzzm spravim v nered, raz¬ burim; dvazezagaypirog neurejen, v zmešanih vrstah. dva-zeivm stegnem kvišku, dvignem (roko, pri glasovanju). dva-zidrjpi in M. postavim, posvetim (obljubljeni dar), žrtvujem; nalo¬ žim, natovorim (oxevrj im za vjzo- t,vyia). dva-zgipm zredim, vzgojim. dva-cpatvm prikažem, prijavim; M. (z aor. P.) prikažem se, pojavim se; s part.: očividno je, da. dva-q}£vyw ubežim, uidem; oprostim se (kazni). dva-pgovim pridem k zavesti, spame¬ tujem se. ava-ftdCco in M. umaknem se. dva-xcogem grem nazaj, umikam se. uvdga-nodiCco (dvdgdnodov) zasužnjim (jrohv — meščane); nav. M. pro¬ dam za sužnja. dvdgd-nodor, ov, zo suženj, rob. dvdgslog 3. moški ( lf.i6.zia moška obleka); možat, hraber. dvdgi^m (dvrjg) naredim za moža; M. izkažem se kot mož; trudim se. ’Avdgog, ov, fj najsevernejši otok med Kikladi. — Adj. ’AvSgiog 3., pre¬ bivalec d ’Ardgiog. av-syetgm zbudim; P. zbudim se. dv-eXxa> vlečeni gori; zvlečem na suho (: ladjo!). avepog, ov, 6 (prim. animus) veter. dv-egmzam (po)vprašam. dv-irhrjv (defekt, aor.) prenesel sem, prestal sem. dvev praep. z genet.: brez. dv-e/m 1) trans, držim kvišku, dvig¬ nem; 2) intr. preneham, prestanem: vdcog dviyei dež poneha; ovzcog avsr/ov tako so oklevali. — M. 1) zdržim, prenesem; 2) zdržim se, brzdam se. dvsijjia, ag, rj (dvspiog, o nečak; prim. nepos in nepiis ) nečakinja; bratranka. dv-rjfldm (fjftrj) pomladim se. dv-rjr.eozog 2. (dr.iopai zdravim) neo¬ zdravljiv. dvrjg, dvdgog, 6 moški, mož, zakonski mož; pregnantno: hraber mož, ju¬ nak; nag dvrjg vsakdo; avdgeg ljudje, vojaki, sovražniki. dviV gl. dvzil dv&gcbmvog 3. (av&gmjiog) človeški; za ar&gcdmva človeške, pozemske zadeve (stvari). dv&gconog, ov, 6 človek; dvdgomot ljudje, vojaki, sovražniki. anagog 3. (gl. dviam) togoten, pust; tužen, žalosten. dviam {avta, fj muka) mučim, nadle¬ gujem, žalostim; P. mrzi mi, je¬ zim se. 11 &v-h)fU—č,VTi-(pvlaTTOfiai. av-zrjfu 1) trans, pošljem gori, spu¬ stim, popustim, pri—, dovolim; — 2) intr. popustim, odjenjam, pre¬ stanem s čim, neham. av-ijudco (i/udg jermen) potegnem kviš¬ ku, zvlečem. av-tozrjfu postavim, naredim, zgra¬ dim; probudim, spodim (ptiča); M. (in intrans. oblike) dvignem se, vstanem, odrinem. dv-'ioyio (sooblika k dveym) intr. vzhajam (jjhog). d-vor]zog 2. ( vosco ) nerazumen, brez¬ umen, neumen. av-oiyvvfu in dv-oiym odpiram. d-vofiog 2. nezakonit, protizakonit. av-ooiog 2. nesvet, brezbožen, malo¬ priden. dvz-ayogdCco (na)kupim zato. avr-aymvL^o[Aai (DM.) tekmujem, bo¬ rim se (ngog nva s kom). dvz-axovco slišim nasproti, kot od¬ govor. dvz-avdym 1) trans, peljem gori na¬ sproti, spustim (ladjo) v morje; 2) intr. in M. peljem se nasproti. mn-aonaCofiai (DM.) pozdravim vza¬ jemno, tudi jaz objamem. dvz-emov (aor. II. k dvzdeyco) opo¬ rekal, ugovarjal je. avT-EfmLfmhf\fu v nadomestilo (v za¬ hvalo) napolnim. dvz-emii.elof.iai skrbim vzajemno; tru¬ dim (brigam) se nasproti. dvz-eyco uprem se, zdržim; d. neot zivog vztrajam pri čem; M. težim po čem, za čim. drži praep. z genet. 1) nasproti, proti; za, namesto; (dvtF d>v je često atrakcija relativa nam. dvzl zovzcov, a: za to, kar; „Grška slovnica" § 182). dvzi-xomm sunem nasproti, upiram se; ovirani: rjv zi dvzix6nxrj. dvzi.-Ae.yo) govorim proti, ugovarjam (aor. dvzelnov). dvziog 8. (drži) nasproten, nasproti; d dvziog nasprotnik, protivnik, sovražnik; ex rov avzlov ex adverso od nasprotne strani. — Adv. dvztov nasproti. dvzi-nalog 2. (ndkrj, rj borba) na¬ sproti se boreč; nasproten, sovra¬ žen; d d. nasprotnik, sovražnik; zb d. nasprotna stranka. dvu-nagaoxevdt,ofiai pripravljam se nasproti, oborožujem se. avzi-ndgeifu stopam (hodim) nasproti komu. dvzi-jido%eo trpim zato, trpini tudi jaz. dvzi-negav in dvzi-negag (adv.) nas¬ proti (zivog), tudi xaz dvzinegag in xaz dvztn.egav (z genet.) na nasprotni strani. dvzi-noiem storim nasproti; M. prila¬ ščam si; potezam se za (zivog), ugezrjg za odliko hrabrosti; opore¬ kam komu kaj (živi zivog). dvzi-nogog 2. (nogog) nasproten, pro¬ ti ven, nasproti ležeč. dvzi-ngdzzco zavnam nasproti, proti- vim se. dvzi-ozaoidCa) spuntam se proti, tek¬ mujem proti komu (živi). dvzi-ozaoimz)]g, ov, 6 član nasprotne stranke, nasprotnik. dvzi-zdzzo postavim nasproti; M. se... dvzi-zezdyazai = dvzizezay fievoi eloiv. dvzi-fpvAazzofiai (DM.) tudi jaz se čuvam, sem oprezen ( zivd proti k.). 1 2 'AvTKpCOV- 'AvTupmv, mviog 6 1) sofist iz Krete, Sokratov nasprotnik; 2) neki Ate¬ nec. dvigov, ov, to (cmtrum) luknja, jama. dvzooidijg 2. ( dvigov ) luknjast, ja- mast, jami podoben. dv-vnodijrog 2. ( vnodsoj) neobut, bos. avvoiog 3. (avvm dovršim) izvedljiv, mogoč; mg dvvoiov kolikor je iz¬ vedljivo (mogoče), čim bolj. Avviog, ov, 6 atenski politik, demo¬ krat; boril se je proti „30 tira¬ nom", 1. 399. je tožil Sokrata. dvvim skončam, dovršim. dvm adv. 1) a) navzgor od obale v deželo; r] avm odog pot v vnotranjost dežele, vzhod; — b) zgoraj, na vrhu, v vnotranjosti; ra avm gornji del, vrhovi, višave; — 2) z genet.: nad. — Komp. dvmzegm bolj zgo¬ raj, višje zgoraj, višje nad. avoi-ftev (adv.) od zgoraj. a^ivij, rjg, fj sekira. diji6-loyog 2. omembe vreden; zna¬ ten, znamenit. dlgio-niozog 2. verodostojen, verjeten; to d^iomaiov zaupanje. digiog 3. vreden (uvog, nollov itd.); naviog aigiov eouv presega vse; atjiov mri vredno je, izplača se. d^io-oigdirjyog 2. vreden, biti povelj¬ nik. dtgiom (algiog) smatram za vrednega (ura. nvog koga česa); zahtevam, želim, prosim: uva u (ali inf.). a£mv, ovog, 6 (od dym; axis) os, osica. d-ov.vog 2. brez obotavljanja, voljan. dn-ayyeUm poročam, javim. dn-ayogevm odpovem; 1) trans, pre¬ povem; 2) intr. utrudim se. -Anarovgia. dn-dym 1) odpeljem; intr. odidem, odkorakam; 2) privedem nazaj (ngog uva), izročim. dn-aigm vzdignem proč; intr. od¬ rinem, odplujem. a-naig, dog, o, fj brez otrok, brez potomstva. dn-aaeo) zahtevam nazaj (uva n od koga kaj). dn-aidanm odpravim, izločim; spra¬ vim proč; odrešim, osvobodim (uvog česa). analog 3. nežen, mehak. dn-apsiftofiai (DP.) odgovorim, od¬ vrnem. dn-avrdm (gl. avti) pridem nasproti, srečam. dna£ (adv.) enkrat, nakrat; av ana£ ut semel bržko. a-nagaoxsvaoiog 2. (naga-oxsvdCm) neopremljen, nepripravljen. d-nagdoxsvog 2. (nagaox£vrj) — d-nagaoxevaorog. dnag, aoa, av celoten, ves; pl. vsi. Anaiovgia, orv, za (d copul. in na¬ nj g) apaturije. Apaturije so bile velik atiško-jonski praznik vesele¬ ga značaja. Tedaj so se otroci, rojeni tistega leta, vpisovali v svo¬ jo „bratovščino" — cpgazgia. — (Atensko ljudstvo je bilo namreč po sorodstvu razdeljeno v take „bratovščine“). S tem je otrok postal državljan. To vpisovanje se je vršilo z veselicami, pojedinami, z darili itd. — L. 406. pa so bili žalostni prazniki, ker je mnogo meščanov še žalovalo po utopljen¬ cih. — Žalovalna doba je bila obi¬ čajno 30 dni. a-neideco — ano-dom/idt/co. d-nmlko (dnev&fjs 2. nepokoren; net- 'Oouai) nepokoren sem, ne slušam. tinskim pretim, žugam. 1. om-ei/M (d[d) oddaljen, odsoten sem. 2. an-sifu (elfu) odidem, odkorakam. a-nsigos 2. (nslga) nevešč, neizkušen. dn-elavvm trans, naženem, spodim; intr. odidem, odjašem. dm-EgydCo/uai (DM.) odslužim, dode¬ lam, izdelam. dn-sgijxm odvračam, branim (nvt rt). dn-igyofiai odidem, oddaljim se, vrnem se, umaknem se. dn-E^Davo/uai (DM.) omrzim komu. an-i^&Eia, as, f] (gl. E^dga, fj) so¬ vraštvo, mržnja. dn-iyj» intr. oddaljen sem: uvos od koga; M. zdržim se (uvos česa), ne dotaknem se, prizanesem ((patov prijateljem, zavezni deželi). a-moTEO) ne (za) upam ; P. dmorov/iai ne zaupa se mi („Gr. slovn.“ § 184). d-mozia, as, fj (a-moros 2. nezaup¬ ljiv, nezvest) nezaupnost, nezve¬ stoba. d-nleros 2. neizmeren. anlovs 3. enojen, priprost, odkrit, pošten; adv. anlms priprosto, eno¬ stavno, vsekako. dno ( ab) praep. z genet.: od; 1) kraj.: od, od—sem, s = raz; 2) časovno: od, izza: ano rovrov in (relat.) d(p o v odkar; ro dno rovds odslej; dno naibmv od mladih nog; 3) vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s, z (dno /grj/udrmv z denarjem). dno-jtatvm 1) grem dol; 2) impers. dnoftaivei izide, konča se, pripeti se, izpolni se. 13 dno-[talim 1) vržem preč, zavrženi; 2) izgubim, d. sx ndvrmv ro deto¬ morov elvai izgubim pri vseh zau¬ panje. ano-fflinco (po)gledam tja (els ali ngos uva na koga). dno-[tovKoiko (fiov-xolkn pasem; /tov- xolos goveji pastir, volar); M. iz¬ gubim (kot pastir). dno-ysvo/uai M. pokusim (uvos kaj). dno-yiyvmoxm odbijem, opustim, od¬ povem se; d. rov /ud/so&ai opustim boj, ne mislim več na boj. dno-bkiivvju 1) pokažem; objavim; 2) dokažem,razvijem; 3) odkažem; 4) imenujem (proglasim) koga za kaj. dno-dedidm (gl. dedog) plah sem, obupani, z duhom klonem; Soxa> dnobedio.v sumnja se, da sem strahopetnih. dno-bibghoxm uidem, ubežim: uva pred kom; d. els ro /ut] noirjoairovro odtegnem se temu delu (= dam se odvrniti, da tega ne storim). ano-btbcofu 1) dam zopet, dam nazaj, povrnem; d.ydgiv izkažem zahvalo; d. eir/ds izpolnim obljube; 2) M. dam od sebe, prodam (bgay/urjg u kaj za drahmo). dno-bixim (btxt[) branim (zagovorjam) se pred sodiščem. dno-doxijudCcQ izvržem, izbaenem, od¬ klonim, izbrišem (pri skušnji). (Vsakega uradnika so po izvolitvi pred nastopom službe skušali [' doKC/uaota ], zlasti glede rojstva, dobrega glasu, poštenosti; ako se _ mu je moglo kaj očitati, so ga odklonili). dno-dvco — ■dn-okkvju. 14 ano-bvm slečem, oropam obleke {li¬ ra)', M. (z aor. II. in akt. perf.): slečem se. dno-firijoKCD umrjem. dno-dvm (od)žrtvujem (zaobljubljeno žrtev). dn-omta, dg, 1 ) kolonija, naselbina. dn-oixog 2. daleč od doma, izseljen; d an. naseljenec. dno-^a&aigm očistim, obrišem. dno-xozzafUtta) poigram „kotabos“ (z zadnjimi kapljicami); po naše: izpijem do zadnje kapljice na zdravje. Gl. pod. 3. — Igra „kota- . bos" ja bila priljubljena zabava pri pojedinah. V sredi omizja je stal stebrič, na čigar vrh je bila v ravnotežju položena plo¬ ščica. Igrač je vrgel zadnje kap¬ ljice iz svoje čaše kvišku in je skušal ž njimi zadeti ono ploščico tako, da je, zdrs- nivši navzdol, zadela ob drugo, nižje pritrjeno kovin¬ sko ploščico, ki je zazvonila. Obenem je igrač zaklical ime kake ljubljene osebe (d na¬ log so jo imenovali) in je iz zvoka sklepal na njeno nag¬ njenost. — Teramenes je z ostankom strupa igral kotabos in je vzkliknil: „To bodi na Tvoje zdrav¬ je, ljubček Kritias!" — V tej domislici leži hud sar¬ kazem. ano-ngtrouai (DM.) odgovorim. dno-ngvmoo pokrijem, skrijem; M. skrijem pri sebi, zatajim. dno-metrm ubijem, usmrtim. ano-ncolva) zadržujem, oviram. uTTo-ž-auftavo) odvzamem, dobim zo¬ pet nazaj. dno-lavoi uživam, imam užitek, do¬ biček ( urog od česa); d. zavarita rij g cpdoaocptag od filozofije dobim baš nasprotni učinek. dno-letnco pustim za seboj, zapu¬ stim; P. zaostanem. dn-ollvfu 1) pogubim, uničim, ubi- Pod. 3. Igra „kotabos“ (gl. dnomira/U^a). ano-natco požgem, popalim (tudi o mrazu!); storim, da ozebe: pooze- bim. dno-xalem 1) odkličem, nazaj pokli¬ čem; 2) imenujem, zovem ( nvd rovio id dvoiia koga s tem ime¬ nom). dno-ndf.ivm utrudim se. dno-nam = dnor.ato). dno-nletm zaklenem,preprečim ( inter- dudo). dno-nomm odbijem, odsekam; naže- nem dol, napodim (tov? nols/utovg dno tov locpov). AjrdAAav- jem, umorim; 2) izgubim ( perdo ); M. propadem, poginem, umrjem. "Ano/ m/jv, mvog, 6 Apolon. "AjioVmviS')]?, ov, o vojak v grški vojski Kirovi. ano-loyeo^ai (DM.; koyog) zagovarjam se; imeg avtčbv za lastno življenje, za „lastno kožo". djto-f.idyoj.iaL M. borim se (z vzvišenega mesta), upiram se, protivim se. dno-ftayog 2. (/ iayi ]) nesposoben za boj, nebojljiv. djio-vooteco vrnem se. djio-nejujim odpošljem; (in M.) od¬ slovim. djio-m)yvvpu zmržim; P. zmrznem, ozebem, otrpnem. omo-ntmco padem dol. dno-nkem odplujem, odjadram. d-TTogem ( d-nogog ) ne vem, kod in kam: 1) v zadregi sem, v ne- priliki sem; 2) brez pripomočkov sem; pomanjkanje trpam (uvog v čem). d-nogia, ag, fj (dnogog) neprilika, za¬ gata; 1) zmota, zadrega; 2) po¬ manjkanje, sila, zadrega, obupen položaj. d-itogog 2. (nogog) 1) brezpoten, ne- hodljiv; težaven; to dnogov tež- koča, ovira, zapreka; 2) brez po¬ moči, siromašen, v zadregi. dno-ggtjzog prepovedan, tajen, skriv¬ nosten; to— ov skrivnost. dno-ggocpem srebam, pokusim ( oivov vina). a7io-oi]juaivo) dam znamenje; M. za¬ pečatim, konfiskujem. dno-oi]nofiai P. (z akt. perf. dnooe- orjjia) odgnijem; odzebem. —&no-yjao. 15 djio-or.eddvvvfu raztresem; P. raztre¬ sem se. dno-onaoo 1) trans, odtrgam, odda¬ ljim, razstavim; 2) intr. oddaljim se, odmičem se, odtegujem se. dno-azskka) odpošljem. dno-OTegeco oropam, iztrgam: uva tl ali živa zivog komu kaj. djio-ozgetprn obrnem, okrenem, pri¬ pravim k vrnitvi; P. vrnem se. dno-ocpdzzco zakoljem, umorim. djTO-Tetvm raztegnem, iztegnem. dno-Tuivoi odrežem, dnozbivoum zi)v y.Efu]v povem (izrazim) svoje mnenje, izjavim se. dTio- zasujem (vhod), zaprem z nasipom. uno-ya>gE(o odidem, umaknem se, korakam nazaj. dno-ipam obrišem; M. obrišem (si). 16 ajio-wr]v, ai trije otoki na¬ sproti Lezbu (bitka 1. 406). dgyog 2. (iz d-Fegyog) brez dela, brez- poslen, len. dgyvgiov, ov, zo (= ugyvgog, argen- tum) srebro, Srebrnjak, denar. dgyvgo-7iovg, jzoSog, 6, fj srebrnono- žen. dgyvgovg 3. srebrn. ageoxco všeč sem, ugajam. dgezfj, fjg, fj sposobnost, vrlina; čed¬ nost; hrabrost; spretnost. dgfjv, dgvog, 6, fj ovca (oven), jagnje. Agialog, ov, 6 nadpoveljnik barbar- cev v Kirovi armadi. dgz&fiog, ov, 6 1) število, celotno število (yiyvezai se pokaže); 2) štetje. Agiazagyog, ov, 6 1) eden izmed „400“ v Atenah; — 2) neki sicer neznani Atenec' (Mem. 4, 1). agiozao) ( agiozov ) zajtrkujem. Agiozeag, ov, o poveljnik Kirovih peltastov. dgiozegog 3. levi; fj dgiozega (yeig) levica; iv ( en) dgiozega na levo. Agiozinjiog, ov, 6 Kirov prijatelj. Agiozoyevrjg, ovg, 6 atenski strateg (general). Agiozoxgdzrjg, ovg, 6 neki Atenec. agiozov, ov, zo predpoldanski obed, predpoldanka, zajtrk. agiozo-jzoieojuai (DM.) zajtrkujem. dgiozog 3. (superl. k ayaf}og ) naj¬ boljši, najvrlejši, najhrabrejši, naj- plemeniteji; ol agiozoi najboljši, boljari, plemenitniki, plemstvo. Agiozozehjg, ovg, 6 grško moško ime; eden izmed 30 tiranov v Ate¬ nah. Agiozmvvpog, ov, 6 lohag (stotnik) v grški vojski Kirovi. Agxdg adog, o Arkad(ec). dgxeco ( arceo, arx) 1) odbijam, od¬ vračam; pomagam; 2) zadostujem; &Quovvrcog — a-oefirjg agxei /uoi zadostuje mi, zadovo¬ ljim se. dgxovvzmg (adv. k dgxmv) zadostno; d. ygdo/zat zim zadovoljim se s čim. dgxzog, ov, fj (o) medved, medvediea; Veliki voz (zvezdje), sever. dofia, aro5, r6 voz, tudi: bojni voz. : Ao/usvia, dg, tj Armenija; adj. ’Aq/ze- viog 3.; prebiv. d Ag/uenog. dgjuooztjg, ov, 6 harmost (= ureje¬ valec) , (spartanski) namestnik, upravitelj, oskrbnik. agjuozzm trans, spajam, združim; intr. zlagam se, primeren sem. dgvag gl. dgrjv. agvsiog 3. (dgrjv) ovčji, jagnjetji; (xgea) agveia jagnjetina, koštruno- vina, bravetina. agnayrj, rjg, fj (agnaCco) ropanje, ple¬ njenje; grabež. agnat^m ( rapio, rapax) grabim, ugra¬ bim, iztrgam; ropam, plenim. "Agnaoog, ov, o reka v Armeniji (zdaj neznana). aggrjv 2. moški; dggeveg naideg moško potomstvo. AgzayEgorjg, ov, 6 poveljnik v Arta- kserksovi armadi. 'AgraŠegtjrjg, ov, d A. Mnemon, kralj Perzije, brat Kira Ml. Agzdo'Qog, ov, d perz. plemenitnik pri Kiru Ml. Agzandzrjg, ov, 6 perz. plemenitnik pri Kiru Ml. Agzejuig, idog, tj grška boginja; v Efezu je imela slavni tempelj. dgzi (adv.) pravkar, baš, ravno. bgzo-x6nog, ov, d pek, pekar. dgzo-noua , ag, rj pekarija. dgzcg, ov, 6 (pšenični) kruh. Tominšek, Ksenofontov slovar. 17 Aozovydg, d, 6 poveljnik pri Arta- kserksu. aginco zajemljem, črpam. ’Agxay6gdg, ov, 6 grški lohag (stot¬ nik). agyalog 3. star, starodaven; zo dg- yaiov (adv.) izdavna, iz početka, prvotno. dgye~iov, ov, zb (agyjj) državno (vla¬ dino) poslopje. Agyeozgazog, ov, o neki Atenec. dgyrj, rjg, tj (dgyco) 1) začetek; el dgyrjg iz početka, od kraja, od nekdaj, prvotno, iznova; (zrjv) agyrjv od kraja, izprva; dgyijv ov sploh ne; — 2) gospostvo, vlada, gosposka; — 3) vladavina, država, ozemlje. dgyixog 3. (dgyij) sposoben za vla¬ danje. dgym 1) akt.: sem prvi, sprednji; a) začnem: uvog kaj, s čim (rov diaftaiveiv s prehodom, prekoračim prvi); b) vodim, poveljujem, vladam (zivog ); d agymv vladar, poveljnik; sem „arhon“ (eden izmed 9 naj¬ višjih atenskih uradnikov). — 2) P. (s fut. M. aglgopai) dam se vladati, sem vdan, pokoren; d dg- ypfiEVOg podložnik, d dggojusvog bodoči podložnik. — 3) M. začnem (zivog, ano, e'x uvog), s partic.: enijue/Mjuevoc začnem skrbeti (s skrbjo). oigcojua, azog, zo dišava. a-ospEia, ag, tj (aoefttjg) brezbožnost. a-oe/leco ravnam brezbožno, sem brez¬ božen, grešim. d-osfirjg 2. (oefiojuai častim) brez¬ božen, zločest. 2 18 d-adeusco — avro-di. d-a&svem (doffevijs) slaboten, slab, bolan sem; aor. zbolel sem. a-o&Evfjs 2. (oftsvos, zo moč) brez moči, šibek, slab(oten). Aoia, a?, fj Azija. d-oivfjs 2. (oivo/uai škodujem) neškod¬ ljiv. a-aizos 2. brez jedi, tešč, lačen. doxeto bavim se s čim (ti), oprav¬ ljam; urim se (rž v čem). ao/Lievos voljan, vesel, rad. aondCof-iai (DM.) pozdravim, obja¬ mem, poljubim koga; milu jem se s kom ( Tivd ). dank, idos, fj 1) ščit; hi danida na levo (obrat!); 2) meton.: vojak (vojaštvo) s ščitom, t. j. hoplit (ho- plitstvo). Aoavgios B. asirski; d. A. Asirijec (v ožjem pomenu; asirski kralj). a-ozacpis, idos, fj (suho grozdje), ro¬ zina. dozgajizm (dozganfj blisk) bliskam se, blestim se. daru, ec og, to (glavno) mesto, pos. Atene. Aozvdyrjs, ovs, 6 kralj Medij cev, ded Kira Star. d-avvzaxzos 2. ( ovvzdoooo ) neurejen, brez bojnega reda. d-ocpd/,Eia, as, fj ( dacpahfjs ) varnost, varno spremstvo, prosti odhod. a-ocpahjs 2. (acpd/dojuai omahnem) neomahljiv; varen, siguren, zava¬ rovan; sv aocpaAsl na varnem. aocpafaos, ov, c) smola, asfalt. d-zaxzscD (dzaxzos) nereden sem, ne¬ urejen, nedisciplino van. u-xaxzos 2. (ramo) nepostavljen (v bojni red), neurejen. d-za^ia, as, fj (azaxzos) nerednost, neposlušnost. drag (coni.) pa, toda, vendar, dr aaftalia, as, fj (dzdodakos 2. pre¬ vzeten) nepreudarnost, prevzet¬ nost, zločin (stvo). dre (izpopolnek pri participiju; izraža objektiven vzrok:) ker pač („Grš- ka slovnica 4 ' § 235). d-zlfxdt,co (zlfidm) ne častim, oneča¬ stim, ogrdim, osramotim, zaniču¬ jem. a-zlfios 2. (zčjLifj) onečaščen, brezčasten, brezpraven. dz/ukco puhtim, kadim se. d-zonos 2. neumesten, brezumen, neslan. a-zgiftrjs 2. ( zgifico drgnem) neodrg- njen, neobrabljen; odds d. neraz- hojen pot. Azzixos 3. atiški; fj Azuxrj mga ) Ati k a. d-zv%eco (xvyydvco) ne dosežem, zgre¬ šim; zlvos kaj. av (adv.) zopet, opetovano; drugi pot; pak. avd-r)(JL£Qov (adv.) isti dan, namah. avdis adv. (= av) zopet, pozneje, zatem, v bodoče, a. avlijz qls, idog, fj (avksco piskam na žveglo, frulo; avXog o frula, žvegla) piskačica, sviračica. av)lQofj.ai DP. {avhj, fj ograja, staja za živino) taborim na prostem, prenočujem. avišavoj ( cuigeo) povečam, pomnožim. avgiov (adv., prim. aurora) jutri. avxixa (adv.) takoj, precej, namah. avzo-ffev (adv.) odtod, odondi. avzo-fh (adv.) na licu mesta,tukaj, tam. a ito-Kodtop — divivdiov. 19 amo-y.Q6.xmQ, ogog, o, fj, ( xgdzog) samostojen, samovladam avTO-jUarng 2. iz lastnega nagiba, prostovoljno, sam; sx tov avzo- /.idzov sam od sebe. avTo-juoMm („grem sam“) ubežim, uskočim. avzo-juolog, ov, 6 (avzog in /uoleiv grem) uskok. avzog, rj, 6 sam, sam od sebe; v cas. obl. = on, ona, ono; d avzog isti, to avza zavza prav isto, baš isto, baš ta sredstva; iv zavzm rjofra zovzoig bil si na istem mestu (v istem položaju, prav tako navzoč) kakor tile (t. j. kakor mi ostali); avzalg zaig zgif/gs- oiv (z ... vred). amooe (adv.) prav tja. amov (adv.) na licu mesta, na mestu, tukaj, tu, tam. avzmg (adv. od amog in d amog) na isti način, takisto; mg d’ avzmg takisto pa. acp-aigsm vzamem, od — ; tivl ti komu kaj; M. ugrabim, ropam, oropam, oplenim (živa tl ali zivog tl); prevzamem, odvzamem komu kaj (zivog u). a-agixov barbarska vojska (= ar¬ mada, tabor); adv. fiagfSaoixmg v barbarskem (namr. perzijskem) jeziku. (Sdgfiagog 2. ( balbus ) negrški, ino¬ zemski, tuj, neolikan; subst, ol fSdgfiagoi barbarci, Negrki. fiagog, ovg, zo ( fiagvg ) teža, breme. fiagvg 3. težak, nadležen, pust; adv. -ecog: fi. (pego j zi v stiski sem, v skrbeh, nekaj mi srce teži; /i . axovco težko (nevoljno) slišim (po¬ slušam). Baotag, ov, 6 neki Arkadijec. fiaotleid, dg, z) kraljica. fiaoilela, dg, fj (fiaoileiog) kraljestvo, kraljevo dostojanstvo. fiaoileiog 2. (3.) kraljev; to (Saoi - leiov (nav. plur.) kraljev dvor, pre¬ stolnica, palača (elolv ex zmv fiaoi- leimv izvirajo v . . .). (Saoilevg, emg, 6 kralj; fiaoilevg (brez spolnika:) perzijski kralj; mg fiaoi- lea h kralju. fiaoilevm kraljujem, vladam; mg fiaoi- levoovn kot bodočemu kralju. fSaoilmog 3. kraljevski; zo fiaoilixov kraljevski nastop. — Adv. -mg kraljevsko, s kraljevim bleskom. fidopuog 2. ( (SaLvm ) hoden, prohoden, hodi ji v. fiefiaiog 2. (3.) (prim. fiaivco) stalen, trden, zanesljiv. fielog, ovg, zo (fidllco) strelica, pu¬ ščica; e£m fielmv izven strelov. (ielziozv 2. (komp. k ayatiog, superl. fielziozog ) boljši,izvrstneji, plemeni- teji; ol (Selzloveg in oi (Selzioroi cesto = boljari, aristokrati. fifjpia, azog, zo ( fiaivm ) stopinja, ko¬ rak. (Sla, dg, fj ( vis, violare ) moč, sila; (Sla s silo, šiloma. [SidCopiai DM. (/Sla) silim. filaiog 3. (2). (fUa) nasilno. — Adv. fhaimg silovito, krupno. fUog, ov, 6 življenje, živež, kruh. /iiozevm (filog) živim. fiiozfj, rjg, fj — filog. (Simrog 3. (A. V. k (Siom) življiv, vreden živeti; ov fi. neznosen. filafSegog 3. ( fHafirj ) škodljiv, po¬ guben. fSldfir], fjg, fj ( fSlanzm ) škoda, izguba. fSldxevm (gl. fSldi) medel sem, len sem. 21 P/M£- xoff, d, tj medel, budalast; gum- pec, teleban, neroda. pltimm škodujem (uva komu). pUnm gledam, zrem; /?. sig u obr¬ njen sem kam. Potico (Por)) kričim, kličem, pokličem. Ihr ), fjg, tj (potim) krik, vpitje na pomoč. Porjftua, as, tj (/Joj; in $«co) pomoč, obramba, pomožne čete. Pory&Ew pritečem (na pomoč), po¬ magam. poftgog, ov, 6 jama, kotanja. Botoxog, ov, o vojak v grški vojski Kirovi. PoimTitiijco (rfj cpmvfj) govorim vboiot- skem narečju. Boimuog 3. boiotski; Boimud, j; Boio- tija, Tovrco ifjg Boimrtag ngoofjxsi ovdev ta nima nič boiotskega (zna¬ čaja), nima deleža z Boiotijo. ‘poggag (ftogeag), a, 6 severni veter; sever. p ov hevTr) g lov, ov, r6 zbornica („ro- tovž“). Povlevxrjg, ov, o svetnik, svetovalec. fiovAevco (Povh)) 1) sem svetovalec, svetujem, preudarjam; namera¬ vam, snujem: xaxov trn; povhvmv negi os cpaivofiai pokaže se moje mišljenje napram tebi; 2) M. po¬ svetujem se, preudarjam si; (aor.) ukrenem. Povltj, fjg, 1 ) (PovXof.iai) svet, nasvet; zbor svetnikov; v Atenah: državni svet 500 članski. — Preden se je kak predlog predložil občini, ga je moral vzeti državni svet v pretres in izreči o njem v skupščini pred- ukrep (jigopovksv/ua). Ako predu- -ydg. krepa ni bilo, je bilo protizakonito staviti kak predlog na dnevni re, skupščine. Pov-llfjutim (od Povg in hjuog ; „goveja lakota“) silno sem lačen (ko volk). Povlopai (DP.) hočem, želim; d Povlo- fisvog kdorkoli, poljubno kdo. Povg, poog, 6 (tj) govedo, bik, vol; krava; meton. j; povg goveja koža, usnje. Pgadscog (adv. od Pgadvg) počasi. pgayvg 3. kratek, mal, neznaten. pgscpog, ovg, to otrok, dete. Pgsyo) poškropim, omočim. Pgovrfj, fjg, tj grom; Pgovvfjg yiyvo- jAsvtjs med gromom. pgčbjua, aros, to (ptPgcboxm jem) jed. pgcOTog 3. (Pipgd>oxm) jedljiv, za jesti; to Pgonov jedilo. Bvt^tivTLOV, ov, to mesto B., zdaj Cari¬ grad; 1. 411. se je mesto izneverilo Atencem. Alkibiad ga je 1. 408. zopet pridobil. pcofiog, o v, d oltar, žrtvenik. r. radatag, a, 6 plemenit Asirijec, ki je uskočil k Kiru Star. yafXExr]g, ov, 6 (ya/nem) (zakonski) mož, soprog. yaixsm 1) (tivo.) oženim se, vzamem za ženo (uxorem duco); 2) M. omo¬ žim se (xivi)\ nubo) P. poročijo me. ytifxog, ov, 6 ( ya/usm ) poroka; yti/uov tirgafa Ttagftevog deklica, za moži¬ tev zrela. ytig (coni.) kajti; namreč, seveda, zares, vsaj, saj, nemara; pač; rt yag ol'ei kaj pač misliš? — xal ytig = etenim ; aila yag pa vendar. 22 yaOT>']Q- yaoxfjg, -xgog, fj trebuh, želodec. Favkiirj?, ov, 6 Kirov prijatelj. ye enklitična členica, poudarja pred- stoječo besedo in se zelo mnogo¬ krat nič ne prevede; vsaj, vendar, celo, ravno, vprav; zares, da! Posebno pri odločnem pritrjeva¬ nju: navv ye, opodga ye; eycoye equi- dem jaz vsaj; og ys on, ki; ker pak (■qui quidem, quippe qui ); idv ys, el' ye ako sploh. yeix(OV, ovog, 6 sosed. yelda> smejim se. yekolog 3. (yekmg) smešen, za smeh. yekmg, corog, o (yekdm) smeh, zasmeh, krohot. yeveh, ag, fj (yiyvopai) rod, pleme; pokolenje; in avftgmncov ysvedv za eden človeški rod (33 let). yeve&hog 2. (yevef}kov, xo potomec; yiyvopai) rojstven; xd yevefF/da god, godovanje. yeveidoxa> ( yeveiov, xo podbradek); dobim brado (brke), pobradim se, doraščam, postanem mož. yevvalog 3. (yevva, rj — yevog) (plemen¬ ski), prirojen, plemenit; vrl, pošten. yevog, ovg, xo (yiyvopai) spol, rojstvo, rod, pokolenje. yegaiog 3. (yegmv) star, starikav. yeggov, ov, x6 lagek (čveterokoten) ščit, spleten iz šibja in z usnjem prevlečen. yeggo-p6gog 2. (yeggov, pegat) noseč lagek ščit; d y. lahkooboroženec, lahkoščitnik. yegmv, ovxog, 6 starec, stari. yevm ( gustare ) dam pokusiti; M. po¬ kusim, pokušam: xivog kaj. ■yvd>/urj. yea>gyia, ag, fj (yea>gy6g, 6 poljedelec; yfj, egyov) poljedelstvo. yfj, yijg, r) zemlja, tla, dežela, pokrajina; xal xaxd yfjv xal xaxd f}dkaxxav terra marique. yrj-kocpog, ov, 6 grič, breg. yrjgag, mg, x6 starost, starčestvo. yrjgdoxm staram se. yiyvo l uax DM. ( gi-gnere ) 1) rodim se, nastanem, zgodim se; pridem; yiy- vopai uvog (ali ex xivog) rodim se komu, izviram od koga (Jagelov Darej ima sina); ylyvsxai pol u pripade mi kaj; yeyovcbg exxj Svo dve leti star; ylyvopai iv ipavxm pridem k sebi, do zavesti, pomirim se; ev yiyvexai xi dobro izpade, dobro se skonča, posreči se, srečno se razvija (ra ipd moj položaj); yty- vopai ini xivi pridem h komu (v njegovo oblast); xd lega ev y'iyvexax žrtve se srečno izvrše, so ugodne, kažejo dobro (nasprotje: ov yiy- verai); avr/g ayadog eyevsxo izkazal se je kot vrl mož. — 2) O meri in številu: znesem, znašam; ol yiyvopevoi daopol došli davki, dac; xd yiyvopeva dobitek. yiyvmoxm (prim. [gjnosco) opazim, spoznam; uvidim, razumem; menim, mislim, sodim. Fkovg, ov, o sin Egipčana admirala Ta¬ ma (Tamos), spremljevalec Kira Ml. ykvxvg 3. sladek. yvxbprj, rjg, fj (yiyvcboxm) 1) spoznanje, um, razum, razsodnost, mišljenje, duh; xalg yvcdpaig xal xolg ompaoiv na duši in telesu, duševno in te¬ lesno; — 2) mnenje, sodba, misel; ejm xijv yvcoprjv ngog xiva nagnjen gviogi/uot;- sem komu; namen, želja {Jgnig- nhrgn izpolnim); avv yv(bjut) zivog z dovoljenjem; dvev yv(hgr\g zivog brez dovoljenja; naod yv(bjurjv proti volji, proti pričakovanju; — 3) na¬ svet, svet, predlog; elozpegeiv yvcb- Iurjv staviti predlog; yva> l ur]v yga- cpeiv staviti pismen predlog. yvcbgi l uog 2. (yiyvcboxco) znan, zna¬ menit; oi yvd)Qi l uoi ugledniki, ple¬ menitaši. yoaofxai javkam, plakam, tugujem. yovevg, £(og, d (yiy vogai) roditelj; ol yovslg roditelji, starši. yovv, azog, to (genu) 1) koleno; 2) ko- lence (na bilki). yovv (coni., iz ye ovv): vsaj, vsekako, „n. pr.“ (cesto le krepkeji ys). yQdfxfxa, atog, to (ygdcpa>) črka; vplur. to. ygdfXfxaTa\ spis, napis, pismo; knjiga, (početni) nauk. ygacpco pišem; ygdcpw yvcbg.rjv stavim (vložim) pismen predlog; (yga) telovaden, telo- vadniški; gl. &ycbv. yvgv6g 3. l)gol, nag; — 2) neobo¬ rožen, nezaščiten; — 3) lahko oblečen, v spodnji obleki. yvvrj, yvvaixog, r/ ženska, žena, za¬ konska žena, soproga. - dageiuos■ 23 rcojigvag, a in ov, dl) poveljnik pri Artakserksu; 2) Asirijec, ki se je vdal Kiru Star., namestnik v Gutiju (= Kurdistanu). A. Sat/uoviog 3. (S a (um v božanstvo) 1) božji, božanski; 2) nadnaraven, neobičen; — subst. to daigoviov, ov 1) božanstvo; duh; 2) božji ukrep. ddxva> grizem, ujedam; razžalim, užalim. ddxgvov, ov , to (lacrima) solza. daxgVco (ddxgvov) solzim se, jočem se. daxzvhog, ov, 6 (ddxzvXog) prstan. ddxzvlog, ov, 6 prst (na roki in nogi). daveiCco (Savog, to dar, dan) posodim; M. izposodim si (denar), vzamem na posodo. danavdco (dandrg) potrošim, porabim, ti eig ti in dgnpi ti za kaj; razsipljem. dandvg, gg, fj (ddnzco raztrgam, za- užijem) 1) stroški, izdatki; 2) de¬ narna sredstva. Sd-nsdov, ov, to tla, tlak. Aagdavevg, eiog, 6 prebiv. Dardana, mesta v Troadi. dageixog, ov, 6 (prim. AagsTog) per¬ zijski zlat (cekin), vreden okoli 20 K; I)arej I. je najbrž prvi začel ko¬ vati ta denar; odtod njegovo ime. Na sprednji strani („re- verz“) se vidi kralj, bradat, oblečen v dolgo suknjo in hlače, s krono na glavi, klečeč in držeč v levi roki lok, v desnici žezlo 1>0y6g, ov, d (dfjpog, ayco) de¬ magog, agitator. Atj/ueag, ov, 6 tovarnar v Atenah. drjpevm (dijjuog) zaplenim, konfis- kujem. 25 Ai]uoy.odm]g, ovg, o grški vojak pri Kiru. drjpo-ngana, ag, t) demokratija, ljudo- vlada. dfjjuog, ov, 6 ljud, (priprosto) ljudstvo, občina; demokratje, ljudska stranka. drj/uooiog 3. (dfj/uog) ljudski, javen, državen; dr/pooia (puhlice) javno, državno. di/poTMOg 3 (dr/ pcm-j g, ov, o, član pri- prostega ljudstva) ljudstvu na¬ klonjen, demokraten. dijom (prim. dalm gorim) pustošim. dfj-TTOv (adv.) pač, saj; ov dfjnov pač ne, menda ne. dfjTa (adv., poudarjen di)) zares; ov dfjra nikakor ne. did (praep.) 1) z genet.: skozi a) krajevno; did cpiliag levai tivi pri¬ jateljsko občevati s kom; dia t elovg neprestano; dia no),epov levai voj¬ skovati se; b) čas.: skozi, med; dia XQovov čez dolgo časa; c) instrum.: s, z; dt’ (s pomočjo) egprjvemg leyeiv; dia Taxeo)v naglo, v hitrici; — 2) z acc., caus.: zaradi; dia rovrozato. dia-fialvm prekoračim, prestopim; pre¬ bredem. dia-ffallm natolcujem, obrekujem, Tivd ngog t iva koga pri kom. dia-fiaoig, emg, t) (diaffaivm) prehod; prehodišče, brod. dia-ftaTog 3. (A. V. k diafiaivm ) pre¬ hoden, -dljiv. dia-fkfidCm prepeljem, spravim tja. dia-fioAi), fjg,fj (diajfallm) obrekovanje; ex diaflohjg vsled obrekovanja. di-ayyellm dam javiti, javim, sporočim. dia-yiyvopai vztrajam, preživim, bi¬ vam; d. eo&imv neprestano jem; 26 di-avo — bia-noarzco. 8iayiyvovzai (pilot (ovzeg) so ne¬ prestani (zanesljivi) prijatelji. 8i-ayco proveclem, probavim (t t)v vvxza prebijem), preživim; absol. živim; dtayco aviagog ojv neprestano sem žalosten. 8i-aymvi(,opiai (DM.) borim se, tek¬ mujem, rt ngog živa v čem s kom. 8ta-dej/opiat prevzamem (vrazdaljah); izmenjam, prevzamem izmenoma (8ia8ey6ptEvoi izmenoma, drug za drugim). dia-didco/u razdelim. 8ia-(a preživim, prebijem (tov (Uov). 8ta-'Q&vyvvju razprežem, ločim. dta-ftedojiiai (DM.) (natančno) opa¬ zujem (na njih avzcov). di-aiftgiaCei (aiftijg, d ozračje) impers.: zjasni se. di-aigem razdelim; diijgrj/uevoLiv tj)? flfisgag zgicov /usgcov rozločivši dan v tri dele (namr. za obtožbo, zagovor in sodbo. Hell. 2, 21.). dianaco živim (koga); diaaa, ijg, fj življenje, živež. diaaaopiai (DP), živim (sam). 8iahr\fxa, (nog, to = diaaa. did-xEifiai v položaju sem, v raz¬ položenju sem; 8. ngog uva ali uvi (le z adv., n. pr. g, oixeimg) sem mišljenja nasproti komu. 8 ia-xelev o/uai (DM.) vzpodbujam, sve¬ tujem, prigovarjam (uvi)] 8. sjuavTČp Tolfidv delam si korajžo, hrabrim se. Siaxoveco dvorim, ponujam, strežem. 8t-axovTi(ouat (DM.) mečem kopje za stavo. Sta -x6mco presekam, prederem. dimooioi 3. dvesto. 8ia-xmlvco oviram, zadržujem. 8ia-lay/dvm razžrebam, razdelim z žrebom. 8ia-lapt/3dvco vzamem narazen, ločim; dialafkbv vsakega posebe. 8 ia-leyco izberem; 8 ia-leyopiat (DP.) pogovarjam se: uvi s kom. dia-leinm 1) prekinem; 2) intr. stojim narazen, v presledkih, oddaljen sem; Sialeimov ov%vov precej narazen. 8 i-allayrj, rjg, f] (diallazTco sprijaznim) sprava, pomirjen je. dia-lvco razrešim, razpustim; P. umrjem. 8ia-pid~/[0fxai (DM.) prebojujem (boj do konca), z inf. in pirj — dosežem, da ne, upiram se, da . . . dia-piEvm ostanem, vztrajam; diapievio noiibv delam naprej in naprej. dta-piEzgem zmerim; M. dia^sTgsicr&ai med se odmeriti (razdeliti). 8ia-juijtivf']ox(o in dia-pivijpiovevco imam v trajnem spominu (rt); diapivrjpio- vevco tudi: omenjam. di-apinsgeg (adv.) skozi in skozi, po¬ polnoma. dia-voeopiai (s fut. M. in aor. P.) pre¬ mišljam, preudarjam, nameravam. 8 id-voia, ag, ij (diavoeoptai) preudarnost, miselnost. dia-nepinm razpošljem, pošljem okoli. dia-nrjddm preskočim (ti). dia-novem delam naporno; M. na¬ penjam se, trudim se. Sia-jiogEvo) prepeljem; P. (s fut. M.) prehodim, prekorakam. dia-ngUTTio učinim; M. izvršim, opra¬ vim, opravljam, izposlujem: ti naga avog kaj pri kom; absol. prodrem (s svojim mnenjem), pogajam se, pogodim se. bi-agnago- di-agnaCco oplenim. dia-gglmsco in -giitzm razmečem, raztresem, razpršim. Sia-ggly)ig, ecog, fj razmeta(va)nje. dia-otj/naivca označim, namignem. dia-oneddvvvfu raztresem; P.raztresem se, razpršim se, razidem se. Sia-axt]vew 1) trans, razdelim v ta¬ borišča (kvartire); 2) intr. raziti se v taborišča, taboriti v oddelkih. d ia-oxt]vo(o — biaom/veco 1). Sia-OTzaco raztegnem, razkosam; P. razpršim se; ro diacmaoftai raz¬ kosanje, razdor. bia-onsigco raztresem, razpršim. bia-acpsrdovaco razstrelim; P. razpočim se, razletim se v kose. bia-zdzzca razredim, uredim, postavim v bojni red. dia -xdva> razpnem, raztegnem, na¬ pnem; M. pripravim se za strel, merim, napnem (za strel). dia-zeleco 1) skončam, dokončam (crjv obor); absol. (brez bSov) dospem; 2) vztrajam: S. /ua%o/uevog vztrajam v boju, sem neprestano v boju. dia-tfjxa> raztopim; P. (intr.) raz¬ topim se. (5 la-zcthj/M 1) razpostavim, razložim, uredim; spravim v položaj (v raz¬ položenje), (t iva) ovzco diazt&rj/ui pripravim v to, preustrojim tako; oyrco diati&emi tako se ž njim zgodi, tako se razmesari; 2) P. sem (prišel) v stanje, v razpoloženje, sem miš¬ ljenja; postopa se z menoj; 3) M. spravim svoje imetje v red, raz¬ polagam z imetjem; določim. dia-roisvo/uai (DM.) tekmujem v stre¬ ljanju z lokom. •bib&ouaAog. 27 dia-zgEcpco preživljam; prehranim docela. dia-zgiflcn trans, raztarem: /govov prebijem, porabim, potratim; intr. mudim se kje, bivam; bavim se, obotavljam se. dia-cpegovzcag (adv. k SiacpEgcav) iz¬ borno. Sia-cpegco 1) akt. intr. različen sem, odlikujem se: zivog živi pred kom v čem; impers.: diacpegei je raz¬ lika, razlikuje se; ovSev fioi dia- cpegsi na tem mi ni nič več, vseeno mi je; nokv Siacpegsi mnogo je na tem; ■— 2) P. razdvojim se, prepiram se, dficpt zi za kaj. dia-q)Evya> ubežim; d jioza/uog dia- QECO grem skozi, uhajam; dia- %wqeZ avzčg xazco drisko ima. bia-iprjcpitfopiai (DM.) glasujem (po vrsti). dia-cpf/cpioig, ecog, fj (diaiptjq)iCo/uai) glasovanje; ngozi&Evai diaipr/cpioiv pripustiti glasovanje. didaoxaUa, ag, fj (diddoxw) nauk, pouk, navodilo. SiddoxaAog, ov, d učitelj. 28 dtdaanci dtddoxa> (gl. disco, doceo) učim, po¬ učujem: ura ti. didi]pt (3. pl. dtdeaotv) = 2. dem (pri)vežem. didcopt (gl. du, donum) 1) dam, po¬ darim; 2) z infin.: dovolim, pre¬ puščam, dam na voljo. dt-eigyai ločim, delim. dt-exnXovg, ov, 6 razplovba (ladja se je na vso moč nenadoma zaveslala mimo tuje ladje, da ji je polomila ven moleča vesla); iva pi] diExnlovv dtdoiev da ne bi dali prilike za razplovbo. dt-elavvm trans.', tiram skozi; intr.: jašem skozi, prejašem. dt-sgyopat korakam (pohodim) skozi, proderem. di-eganaco izprašam. dt-Eyco trans, držim narazen, raz¬ stavim; intr. razstavljen sem, raz¬ prostiram se, oddaljen sem. dt-i]yEopat (DM.) pripovedujem. di-r/Ka) proderem skozi. dt-irjpt spustim skozi, dovolim pre¬ hod (prelaz). dt-iartj/u razstavim, r. s presledki; M. (z intr. obl.): stopim narazen, postavim se v presledkih; (dtordg v presledkih). Sty.dC m (S(y.i]) spoznavam pravico: r ivt komu; sodim, odločim o čem: Ttvog. Stxaiog 3. pravičen, pravi; nagci to dt- y.atov proti pravici, protipravično; dir.atog sipi imam pravico, upra¬ vičen sem, zaslužim „po pravici", dolžnost mi je; adv. -cog pravično, po vsej pravici. dtxatoovvi], tjg, fj (dtx.atog) pravičnost. — doneči. SmaOTrjgiov, ov, to (dtxaoTi]g) sodni dvor, sodišče. SiKaoTrjg, ov, 6 (dty.d(,m) sodnik. Sim], i]g, f] 1) pravica, pravda; ( Si- y.rjv vnsyetv pravnemu postopanju se podvreči, odgovornost dati); 2) sodba; 3) kazen: d(y.t]venm&evat kazen naložiti; Sim]v dedovat kazen trpeti, kaznovan biti (poenas dare ); daetjv eyetv sprejeti (zasluženo) ka¬ zen; d(xi]v Xa/u/3avEtv: kazen spre¬ jeti od k. (naga rtvog) = kaznovati ga, pozvati na odgovornost. di-xgoTog 2 ( dig, xgoxew tolčem) z vesli na obeh straneh; (vavg) dvoveslača. Sto (— dt d) zaradi česar; priredno (= dtd tovto) zato. Atopedoiv, oviog, 6 atenski strateg (proti koncu Peloponeške vojne). dt-OTt (= dtd tovto era) zato, ker; zato, da. di-nr\yvg, v dva vatla dolg. dt-nXdotog 3. dvojen, dvakrat tolik. di-nfaftgog 2. dvopletrski, dva pletra velik, dolg. dig (adv.) dvakrat. dto-yiXioi 3. dvetisoč. dtcp&ega, ag, fj krzno, koža. dicpgog, ov, 6 vozni sedež, voz. diya (adv.) v dva dela, na dvoje, loče¬ no (y.g(veodai); diya ytyvopat rtvog razstavim (ločim) se od koga. dtipdoi (ditjia, fj žeja) žejen sem, ždim. duliy.cn gonim, preganjam, tiram, za¬ sledujem; (govor) nadaljujem, do- ženem. Soxeoi 1) trans, mislim, menim; 2) intr. zdim se (videov)', doxet pot zdi se mi dobro, umestno, času primerno; sdoCe pot sklenil sem; douifiaoia — dgv-tpauTov. 29 edoge rama sklenili so (sklenilo se je); ra dedoyjueva sklep; doxco 1 uoi miki videor zdi se mi, da (jaz), mislim (da jaz); ra doxovvza miš¬ ljenje, mnenje; — 3) dogav (acc. abs.) ker se je sklenilo. doxi/uaoia, ag, fj (doxi/ua£co izkušam); izkušnja. dovleia, as, fj (doidog) robstvo, su¬ ženjstvo, hlapčestvo. doidevm suženj sem, služim; strežem (yaorg(). doviog, ov, 6 rob, suženj, sluga; podložnik. davnem bobnam; nvl ngog n razbijam (bobnam) s čim po čem. (X . Pod. 5. Voz na srpe. d6h%os, ov, 6 (dofa%6s 3. dolg); dir¬ kališče; trajni tek. Aolorp, onog, 6; ol A. narod v juž¬ nem Epiru. doga, rjg, fi (doxsm) 1) mnenje, miš¬ ljenje, domnevanje; 2) glas (dober in slab), slava. — Prim. doxew 3). dogi-dlmrog 2. (aXwxojuai) s sulico vzet, s silo vzet, zasužnjen; nohg v naskoku vzeto. dogxdg, ddog, fj gazela, srna. dogv, ar os, r 6 (drvo), kopje, sulica. Agaxovuog, ov, 6 Spartanee v grški vojski Kirovi. dgenavov, ov, ro (dgenco odrežem) srp, kosa. dgenavrj-rpogog 2. (dgenavov, cpegco) srpe noseč; ag/ia dgenavrjcpogov voz na srpe; gl. pod. 5. dgojLiog, ov, 6 (Sidgdoxco) tek, tek za stavo, dirka; tekališče. dgv-cpaxrov, ov, ro (od dgv-rpgaxrov; dgvg,fj dob, drvo, in cpgdrrm ogradim); ograj a, pregraj a (n. pr. okrog sodišča). 30 dvvauai — iv-uoariic. dvva/uai (DP.) morem, imam moči; c og dvvauai kakor (koli) morem; o denarju: vrediti, vreden biti, veljati, znesti. Svvafug, ecog, i) (dvvajuai) moč, sila, ugled; (tudi: nemoč, nezavest); vojaška moč, vojaštvo, obrambniki; xaru dvva^uv po (svojih) močeh. dvvarog 3. ( dvvaij.ru) 1) akt. vzmožen; močan, jak; mogočen, vpliven; avade(xvvfd nva dvvarov dam komu ugled, moč; 2) ^ass. mogoč, mo¬ žen ; ddog dvvari) nogevecdai hoden, hodljiv; ro dvvarov možnost, pre¬ moženje; lx rd>v dvvardbv po mož¬ nosti; fi dvvarov (lortv) in mg dv¬ varov kolikor (je) mogoče. dvvoj intr.\ 6 rjhog dvvei solnce za¬ haja, zaide, dvo dva, sig dvo po dva. dva-xoXalvm (dvoxolog 2. zlovoljen) cmerim se, čmeren sem, slabe volje sem. dvn-xoUa, ag, i) (gl. dvoxoXalvm) čmer- nost, slabovoljnost. dvo-fievrjg 2. (/uevog) sovražnega miš¬ ljenja, sovražen. dva-ndgaog 2. (nagei/ui) težko pre¬ hoden. dvo-nogevrog 2. težko hodljiv, brez- poten, nehoden, nepristopen. dvo-nogla, ag, f] (dvonooog) težak prehod; d. rov nora/zov težavnost prehoda čez reko; plur.: brezpotna mesta, brezpotja. dvo-nogog 2. nehoden, težaven. dvo-rv/Jm (dvozvftfjg, rvyi]) nesrečen sem. dva-cpogog 2. (cpegm) težko prenesljiv, neznosen. dvo-^mgia, ag, r\ (ymgog) neugodna tla (teren), neugodna lega (dif- ficultas loči). dmdexa dvanajst. drngeo/rai D M. (Scbgov) podarim, ob¬ darim. dčbgov, ov, ro dar, darilo. E. ehv (iz el av; soobliki rjv in uv) s konjunktivom: če, ako, kadar; lav re . . lav re bodisi—bodisi. lam pustim, dopustim, dovolim; ovx ld> oviram, prepovem. epdo[zrixovra sedemdeset. ly-ylyvo/uai rodim se v, nastanem; xojzog fioi lyylyvsrai loti se me utrujenost, truden postajam. ey-ygd dam prostora, vmestim; impers. iyya>Qei gre, da se, mogoče je. eyd> jaz; poudarjeno: eymye. eyd>/iai -—- eyu> oluai. edacpog, ovg, to tla, pod, temelj. edekovzr/g, ov, 6 (e&ekm) prostovoljec; vopioza/mi ponudim se kot p. stiskat (in tiskat) voljan sem, pri¬ pravljen sem, hočem; ovx etiekei ylyveotiai noče se zgoditi, navadno se ne zgodi. etivog, ovg, zo rod, narod, pleme. sl (coni.) če, ako, kadar(koli), ko; sl liga če torej; el ye če sploh; el xal če tudi (quamquam); el de xal ako pa celo; el /uit] če ne, razen; y.al el tudi če (etiamsi); el' notg ako morda. eldog, ovg, zo (deb. Feid, Fid; zidov, IdeTv) lik, postava, stas. elxaQat (prim. elxog, eoixa ) (izenačim), primerjam; sklepam, ugibljem. emog, ozog, zo (part. od eoixa ) naravno, verjetno; prikladno, umestno (elxog eoziv); elxog xal dixaiov prav in pravično; dtg (zo) elxog kakor se spodobi, — to se razume —. elxooi(v) dvajset. elxozatg (adv. k elxog) naravno, po pravici. elki-ngivr/g 2. jasen ko beli dan, čisto očiten. el/ul sem, bivam; el/ut zivog izviram od koga, pripadam mu; eoziv oi' -elo-ninva. so, ki = nekateri, eoti oze — evioze včasih; eozi — eljeozi: dovoljeno je, mogoče je (licet); zb ov in ta ovza resnično, istinito; zrn ovzi v resnici; zl ocpioiv eozai kaj jim bo? kaj dobe? kaj jih čaka? el/ui grem, korakam, pridem; el/u elg yeigag spoprimem se (zivl); did cpiklag občujem prijateljsko; dia navzog noke/zov voj skuj em se (ob voj skuj em) z vsemi sredstvi, na vse načine; itii pri konj. adhort. = pojdi! daj! — (Ind. praes. ima navadno pomen fut.). el-neo (coni.) ako sploh, ako baš. sinov aor. k keya>. el'gyat oklenem, ogradim, obdam, za¬ držujem, oviram. elgr/vz), r/g, •>/ mir. elg (praep.) z acc. 1) kraj.: v, na, k, proti; 2) čas.: do, v; elg xaigov ob pravem času; 3) vzročno: za, z ozirom na; elg dvva/uv po svojih močeh; elg /udyrjv nageoxev ao/is v o g; 4) pri številih: okrog; distrib.: elg dvo po dva. elo-jialvm vstopim, vkrcam se. elo-fldkkou vržem v; (o reki) iztekam se, izlivam se. elo-(kfkdt,at vkrcam. eio-dvo/uai potopim se, vderem, za¬ režem se. elo-ei/u (el/a) vstopiim, vnidem. elo-egyo/iai grem v, vstopim. elo-rjyeoficu vpeljem; nasvetujem (uvi zi). elo-xo/il^at spravim v, domov. elo-odog, ov, i) vhod, pristop. elo-nr/dam skočim v. elo-ntmat navalim v, vderem. 32 eio-nAovs — iu-nivco. eio-nkovg, ov, o vplovba; vplovišče. do-rtdrjfu postavim v; M. pospravim svoje stvari, spravim na krov. eto-TQ£%o) tečem v, vderem. eio-cpegco nesem v (noter), prinesem; yvu>firjv elg exxhjoiav elozpegco (tudi elcHpegm sam =) stavim predlog, predlagam. eio-(poQ£(X>: docpegm = nosim: nesem. ew(o (adv.) noter, vnotraj, znotraj (z genet.). dra (adv.) potem, nato; torej. ene . .. dre bodisi — bodisi (sive ... sive). eim&a (perf. s sedanjikovim pome¬ nom k e{H((o) navajen sem, obi- čavam. ex (e!;) (praep.) z genet.: iz 1) kraj.: iz, iz — ven, od, 2) čas.: od, izza, po: ix natScov od mladih nog; ex zovzov od tistega časa, potem; ex zovzov drj zdaj šele; g| ozov od¬ kar, v tem oziru; za ex zovzmv nadaljnje; 3) vzročno: iz, po, od, vsled; ex zovzov zato, potem, vsled tega, potemtakem; yLyve- oflm ex zcvog izvirati od koga, komu se roditi; ex zmv Svva- zmv po možnosti; ef ioov na enak način, enakomerno. exaozayooe (adv.) na vse strani, po¬ vsod. exaozog, rj, ov vsak. £xazeQaxig (adv.) obakrat. £xazeQog 3. vsakteri izmed obeh, oba. EKazegcottev (adv.) od obeh strani, na obeh straneh. exaz£Q(ooe (adv.) (tja) na obe strani. exazov sto. ex-fiaiv(X) prihajam iz, izstopam vzpenjam se (iz doline ven, na vrh). ex-(SdU.co vržem ven, izsujem; pre¬ ženem, zapodim, izobčim, odpra¬ vim; e. ex zrjg zi/zfjg uva izpodrinem iz častne službe. ex-)aoig, ecog, rj izhod, prelaz. , Ex)dzava, cov, za glavno mesto Medije. ex-f}if}d(m spravim ven, izkrcam. ex-yeldm udarim (prasnem) v smeh. £x-yovog 2. (exyiyvo/uai) izvirajoč, potomen; 6 e. potomec, vnuk; za exyova mladiči. ex-d£Qva komu suknjo; M. (z aor. II. in perf. A.): slečem se. £xei (adv.) tam, ondi. sxeivog, tj, o oni. exet-oe (adv.) tja, ondukaj. £x-&£(o izletim, provalim. kxxb]oia, ag, rj (prim. exxakea >) skup¬ ščina (narodna), vojaški zbor. ex-xUvco upognem; intr. odbočim, obrnem se v stran, spustim se v beg. ex-xQiv(o izločim, izberem. ex-xvfJ-aivrn (xvjua, zo val) vzvalujem, izlijem se; pridem iz reda, stopim iz vrste. £X-keyo> izberem, naberem. sx-ksmai trans, izpustim, zapustim; intr. odidem, izginem. £x-jiefzjzco odpošljem; nav. M.: od¬ pustim, odslovim. £x-7tivo> izpijem. 33 ČK-nmno — ‘E^kijO-novtog. bi-nimm padem ven (dol); proženem se, izobčim se (pass. k Exf>dkka>); S š%jzsmooxd)g prognanec, izgnanec, izobčenec. sx-jtkem odjadram. EK-nlrigom izpolnim, izpopolnim: L ozo^aCojusvog zadenem (z ugiba¬ njem), uganem. Ex-jthjrTa) prestrašim, presenetim; omamim; P. preplašen sem, osupel sem, zbegan sem. sx~nkovg, ov, 6 odplovba; odplovišče. EX-nodmv (adv. = ix nodtov) izpod nog, s pota; L noieiofkat s pota spra¬ viti, v kraj spraviti, odstraniti, ugonobiti (tollere). sx-noktoQxem prisilim k predaji (mesto), zavzamem, e? t-izco/ia, a rog, to (mvm) čaša, kupica. ex-zelvw iztegnem. sx-zEtoavTE? gl. ixzlvm. ex-ztvm izplačam, (po)plačam. EX-zQa%rjkitfu) (zga^tjkog, 6 vrat) vržem čez vrat (čez glavo), prekucnem. ek-toetio) obrnem, odvrnem; M. obrnem se, zavijem (od pota). Ex-qpa(vm pokažem, prijavim; L noks- /uov ngog z iva napovem javno komu vojsko. £x-v, ovoa, ov radovoljen, iz lastnega nagiba, rad; nalašč. skatov, ov, zo (skata, fj oljka) olje. 3 Ekatovg, ovvzog, 6 mesto na Trak. Hersonezu. skarzcov 3. (komp. k fuxQog) manjši, neznatneji; sup. (Idjtmog; m g ska- jiozot čim manj (jih). skavvco trans, ženem, podim, gonim; inir. vozim se, jašem, korakam; ijxm skavvcov prijašem. ekatpEtog 2. (ekacpog) jelenski, jelenji; xQsa sldcpsta jelenovo meso, jele- novina. skacpog, ov, fj (d) jelen, košuta. ekatpgog 3. lagek, uren, hiter; oprem¬ ljen, lahkooborožen. ska/jozog 3. gl. EAazzmv. ikeyxm 1) grdim, sramotim; 2) doka¬ žem komu; Ekey%o/uat dtaftdkkaiv dokaže se mi obrekovanje; 3) sku¬ šam, izkušam, izprašam. ekskUfco zaženem bojni krik, kričim za boj (Grki so, idoč v boj, kričali slskev ali dkakd = „ura!“); rep 3 Evvaktm Enialiju v čast. ekevftegta, ag, fj (sksv§EQog) svoboda, prostost. šksvfkEgtog 2. (3.) (eksv&£Qog) vreden svobodnjaka; plemenit, fin; sksv- f}£Qiwx£Qov tffjv dostojneje živeti. ekEvfkegog 3. svoboden. škevfregoco (ekevfksgog) osvobodim. ekt yfx6g, ov, 6 (ektizm, obračam) ovinek; nkavdofiat ekty/itovg blodim po ovinkih. skxco vlečem, tiram. Ekkdg, ddog, fj Helas (Helada, Gre- cija); preb. ’Ekhjv, ijvog, o Helen, Grk; (adj.) r Ekhjvixog 3. (fem. tudi Ekhjvtg, tdog) helenski, grški; to Ekhjvtxov grška vojska; adv. c Ekkrjnxčbg grški, v grškem jeziku. Ekkfjo-novzog, ov, 6 (morje Helino) I Helespont (Dardanelska cesta); 3 Tominšek, Ksenofontov slovar. 34 č/.nigo — iv-d.yKvi.aco. adj. c ELb]Ojiovnax6g 3. ob Heles- pontu. ikniCm upam, pričakujem. Ihti?, (dog, f] (ihtlCco) upanje, pri¬ čakovanj e, iv ilrdoiv dpi gojim nade. ip-fiaivm vstopim. ip-pahco 1) trans, a) vržem v; e. nhr\yag naložim (mu) jih (namr. udarcev), pretepem; b) prizadenem (cpojlov); — 2) intr. vržem se, vderem; e. rolg nolspioig udarim na sovražnike; vavg ipfidllei ladja trči; 6 Hozapog ipfiahei reka se izliva. ip-fSap.pa, azog, r6 (jiamm) omaka, juha. ip-fHinco gledam v koga, pogledam (uvl). spim (vomo) bljujem. (Vonih krajih ob Črnem morju surovi med še baje dandanašnji vpliva takisto hudo na želodec.) ip-piva) ostanem (notri) v. ipog 3. moj; ra ipd moj načrt, moje podjetje. ep-nahv in zovpnahv (=ro spnahv) adv. (zopet) nazaj. ip-mdom (epjiedog 2. trden; ev jiidco, v podu) pritrdim, pribijem; s. ogxov držim prisego. sp-neigog 2. (miga) izkušen, vešč: nvog; ipndgmg s%eiv zivog koga po izkušnji (po občevanju) poznati. ip-mpjthfjpi napolnim, iz —: rivd nvog koga s čim; e. anavzcov rij v yvcbpi]v izpolnim pričakovanje, obsipljem z obljubami; P. napolnim se, na¬ sitim se; e. aldovg poln sem boječ- nosti; Evejzhpdr] drjgmv hodil je na lov do sitega. ip~nipngt]pi zažgem, zapalim,- ip-jitmco vpadem, padem v; zajdein v (el? avayxag); napadem, zgra¬ bim; ipnlmei pol rt napade me kaj, loti se me, pride nad me; hjdij rcollolg elg rij v dtavoiav Elinima pozabljivost se pojavi pri spominu mnogih; a&vpla ivineos jzacuv malo¬ dušnost se loti vseh; svvoid /zoi ipjilnzEi pride mi na um (misel), pade mi v glavo. ip-jiodlCco (novg, prim. impedio) sem na poti, oviram. ip-jzodcbv (adv.; prim. ix-nodmv pred nogami, na poti, v napotje): rt ip- nodmv (ioziv) kaj ovira, kaj brani ? ip-noiia> vdenem, pripravim, priba- vim, vcepim. ep-nogog, ov, o trgovec,, veletržec. ep-ngoodev adv. (z genet.) spredaj, pred; ix rov epngoodev nasproti; zo epngoodev rov (lovhvzrjglov prostor pred zbornico („rotovžem“). ip- ipcpavel očitno, v očigled vseh. iv (praep. z dat.): „v“; 1) kra¬ jevno; iv Ilegocug pri Perzijcih; iv zolg agiozoig keysodai najbolj¬ šim prištevan biti; 2) časovno: v, med, ob, tekom; iv zovzcp med tem, v tem trenutku; iv co dokler; 3) vzročno: po, glede; iv zolg vopoig jiaideveiv po zakonih vzgo¬ jiti. iv-ayxvAdco (ayxvXzj, fj metalni jer¬ men) ovijem kopje z metalnim čv-avnoo/uai — šv-dvneoficu. 35 jermenom, objermenim. (Tak jermen se je ovil okrog ročaja kopja; kadar se je kopje vrglo, je desna roka pri zamahu obenem odvila jermen; leteče kopje se je na ta način zavrtelo in je sigurneje pogodilo cilj. Uspeh je isti kakor pri puškah risankah. Gl. pod 6.) Pod. 6. Kopje z jermenom. iv-avzioo/uai (DP. in fut. M.; ivavziog) uprem se, protivim se. sv-avziog 3. (avzi) nasproten, pro- tiven, nasproti stoječ; ex rov ivav- ziov od nasprotne strani, nasproti; subst. to evavziov (zovvavztov) nas¬ protje ; zovzov zdvavzia tioieTze š njim postopate nasprotno; zdvavzia rngscpco obrnem se na nasprotno stran, obrnem se, vrnem se; d ivavziog nasprotnik, sovražnik. evazog 3. (evvsa) deveti. sv-avco zažgem. iv-deijg 2. ( evčeco pogrešam) po¬ treben, ovdevog ivder/g elfu ničesa mi ne primanjkuje. evdeia, ag, rj (evdetjg) potreba, po¬ manjkanje. ev-Ssna, enajst; oi evdsxa „enajst- niki“ (atenski državni uslužbenci, ječarji in izvrševalci telesnih kazni), rablji. Sv-St]log 2. jasen, viden, očiten. sv-Sičm/ui vročim, izročim. evdo-dev adv. (evdov) od znotraj, iz hiše, iz mesta. evdov (adv.) znotraj, doma; za evdov razmere znotraj, kako je znotraj. iv-dvco oblečem': živa ozoirjv komu obleko; M. (s krepkim aor. in akt. perf.) oblečem: si (se). iv-edga, ag, fj (sdga sed) zaseda, preža; ivedgav noiovuai zasnujem zasedo, prežim. ev-edgevm (ivsdga ; aor. ev-rjdgevoa) v zasedi sem, prežim: živa na koga. h’-Eifu (elfd) sem znotraj, bivam v (z ivi in ev živi). evexa in evexsv (praep. z genet.) za¬ radi, zbog. EvevrjKovza devetdeset. eveog 3. nem, gluhonem. iv-EQy6g 2. (egyov) delaven, učinkovit. ev-eoiHo) gl. EfupayElv. er&a adv. (prim. evzavda, in-de) 1) kraj.: a) demonstr.: tu, tam; er&a xal Evtfa tuintam; ev&a imv — eviki. Se tu — tam; srda Sij tu torej; b) relat.: kjer, kamor; 2) čas.: tu, takrat. evda-de (adv.) tja(kaj), sem(kaj); tu, tam. Evda-nEQ (adv.) kjer pač, kjer baš. evdev (adv.) a) demonstr.: odtu odtod, odondod; svdev xal ev&ev od tu in tam, od obeh strani; b) relat.: odkoder, odkler. evdevjieg = (evzevdev) odevneg s tem, s čimer. evdovoidco ( ev-deog 2.) navdahnjen sem, navdušen sem. iv-dviueoiuai (DP.) k srcu si vzamem, pomislim, uvažujem. 3 * 36 čviavrog- iviavzog, ov, 6 leto; y.at’ eviavzov na leto, vsakoletno. svioi, ai, a nekateri. ivi-ozs adv. (evioi) včasih, tupatam. zvrta devet. ev-voeco in M. (z aor. P.) imam v mislih, preudarjam; uvažujem; ivvoico, fxrj bojim se, skrbi me, da. ev-voia, aq,fj (ivvoico) pomislek, misel. Ev-vo/aog 2. zakonit. Ev-oixeco prebivam v; d ivoixmv pre¬ bivalec. Ev-oixog, ov, d prebivalec. iv-ogdco pogledam v, uvidim, spo¬ znam. iv-o/Asco (gl. o/ilo?) nadlegujem, nad¬ ležen sem (uvl). ivzavfta (adv.): 1) kraj.: tu, tam, tja; 2) čas.: tu, tedaj, nato; e. dij tedaj (zdaj) pa. iv-zshrjg 2. (zelo?) popolen, dovršen. tvztoa, (ov, za („notranje“, interior) drob, čeva. ivztvdtv adv. (ev&a) kraj.: odtu, odtod, odtam; čas.: odtlej, odslej, potem. tv-ziOrjfu postavim v, vložim, na¬ ložim ; M. naložim (si, zase). ev-zifzog 2. (zl/ur]) 1) čaščen, cenjen; 2) časten, častit; adv. ivzt/ucog £%w v časteh sem. ivzog adv. (iv, intus) noter, znotraj (v); ivzog yiyvEo-&ai noter priti, priti v področje. iv-zgimo obrnem; M. obrnem se na, oziram se na kaj (zivog). ev-zgitpig, scog, r/ (iv-zgtfioo) vdrgnjenje, lepotičenje. iv-zvy%dvoo (živi ) zadenem (naletim) na koga, snidem se. -čg-erdgoz. ’Evvahog ov, d (Evvd), f] bojna bo¬ ginja) priimek Aresov, izražajoč bojno grozo, e? šest. e^-ayyiU.(o javim (ven), sporočim. iš-dyco 1 ) trans, vodim ven, izpe¬ ljem; zbudim; P. dam se speljati; 2) in.tr. krenem ven, odrinem. ii-aigico 1) vzamem ven; izberem; posvetim; vzamem (preč), odstra¬ nim; zavzamem, razdenem; 2) M. vzamem zase, izberem, izvolim si. e^-aizeco zahtevam; M. e. živa izpro¬ sim si koga, prosim za njegovo osvobojenje (pomiloščenje). Hg-aLcpvrjg (adv.) nenadoma. i^axig-yihoi 3. šesttisoč. E^axooioc 3. šeststo. ilg-afalcpco izbrišem, izčrtam. iig-avdganodiCa) (dvdgdjzoSov) in M.: zasužnjim, podjarmim. i£-aviozt]/ui postavim na noge; M. (z intr. obl.) vzdignem se, vstanem. itg-anazdm prevarim. it-amvalog 3. nenaden; adv. ef«- mvatcog nenadno. iiamvrjg (adv.), nenadno, nepriča¬ kovano. iig-dgfu) začnem kaj: zivog in zi. 1. EŠ-si/u (sl/zt), le impers.: e£eozi dovoljeno je, slobodno je; i^ov absol. accus. („ Grška slovnica" § 189). 2. (ei/m) grem ven, krenem (na pot, na pohod). i£-elavvco 1) trans, spodim; 2) intr. izidem, grem na obhod; odrinem, korakam dalje. iŠ-ig/o/uai grem ven, pridem ven. i^-Ezd^co izkušam, preiskujem. ec-eraoic — em. 37 elj-etaois, etos, tj (e^etd^ta) parada, revija, pregled. el;-r]yeofiai vodim ven; vodnik sem; izpeljem, e. ayad-ov n rep argatev- juau izkažem (aya r d'6v ti); ukažem. etš-Mveofiai pridem, dospem; (toiševfia strel) doseže, nese, zadene (avos koga). e^-iorrjfu postavim preč; M. (z intr. obl.) stopim preč, odstopim, od¬ idem. eŠov gl. 1) ei-eifu. sŠ-onllCm oborožim, opravim; M. (se). e^-onhaia, as, i] (e^onlt^co) popolna oprava, pregledovanje. e^-ogfidco naganjam, vzpodbujam. e!;-ovala, as, fj (e^sati) dovoljenje. š£co 1) zunaj, izven (dežele); 2) kot praep. z genet.: razen, izven. i^cofiido-noua, as, i) (norem) šivanje sukenj. ei-tOjuls, 'idos, fj ( cb/uos, 6 rama) kratka suknja brez rokavov (obleka sužnjev in delavcev), kamižola. eoixa (perf. s sedanjikovim pomenom; prim. elxd(m, elnos, elxmv) podo¬ ben, enak sem; zdim se; some dozdeva se. eogzrj, fjs, fj praznik, veselica. en-ayyelita naznanim; M. javim se, obljubim, ponudim se (rt ali inf.): t edvavai zastavim življenje. en-aivhrjs, ov, o (enaivem) hvalilec, slavite! j. en-aivem odobravam, hvalim, za¬ hvalim. en-axolov&em sledim, preganjam. EJiav coni. (snel av) = eneiddv. en-avaym peljem gori; P. odplovem, peljem se nasproti (r m proti komu). en-avatpega j privedem nazaj, po¬ ročam. en-aveg/opai grem nazaj, vrnem se. en-agxem pomagam. en-dg/m vladam, nadvladam (nvog). E-nag-opvi]oa gl. nag-oivem. en-Eye'igm zbudim. inei (coni.) 1) čas.: ko, potem ko; če, vtem ko, kadar, odkar; enel tacata cimi pr imuni bržko; 2) vzročno: ker; enel ye ker vendar, saj. enelym pritiskam, priganjam; P. hi¬ tim, žurim se. eneidav — Eneidi] av; eneiddv ta/iota ubi prinium bržko. ensidrj (coni) — inei -f- dr]. 1. en-eifu (sipi) sem zraven (na, nad). 2. en-Ei/u (eif.ii) pridem, prihajam; bližam se, sledim; eniovaa etos (vvg, ij/uega) nastopajoče (bodoče, prihodnje, nastopno: jutro, noč, dan). enei-neg (coni.) ker pač, ker vendar. en-eiantmm zraven napadem:itn'koga. en-eita adv. (eni in eha) 1) čas.: potem, nato, nadalje; ds tov eneita /govor za poznejši čas, za vse čase; 2) vzročno: torej; v vprašanjih tudi adverzativno = potem vendar. en-egmtdm vprašam nato; vprašam še (bogove). en-i]xoos 2. (enaxovm) vlečem na uho; to eni]xoov slišaj. enrjv coni. (enel civ) = endv. eni (praep.) „na w : l)z genet.: ffl)kraj.: pri, na, v, proti; b) čas.: o, ob, med; c) prenešeno: v, po: eni TETtagmv po štirje; 2) z dat.: 38 em-fiaivco — čm-Kovgeco. a) kraj.: pri, na, ob, za; b) čas.: pri, med, po; hzl zovzotg potem, v ta namen, v to svrho, pod temi pogoji (lep olg = eni zovzotg, d)-, c) preneseno: pod pogojem, za, zaradi, da bi, z ozirom na; eni zovzcp v ta namen, eni živi v kak namen ? eni vixij za zmago, za stavo; oi eni zovzotg o vres ki so imeli nadzorstvo čez nje; eni rep ddelpoo etui bratu sem pod¬ ložen, sem v njegovi oblasti; en e pot' eouv v moji moči je, od mene je odvisno; 3) z acc.: a) kraj.: v, na, do, preko; proti, nad; eni nolv daleč tja, v daljavo; b) čas.: do, ob, za; proti; c) preneseno: (mera:) okoli; namen: na, v; en ayce&q> v prid; ro eni oe kolikor se tebe tiče. em-fiaivcD grem na, stopim na, vstopim. ent-fidxx]g, ov, 6 (eniftaivoo) pomorščak. ent-fiovlevm 1) snujem kaj zlobnega, zasledujem, zalezujem, strežem po življenju: živi komu; P. ent- fiovhvopat preganjajo me, sovra¬ žijo me; — 2) imam v mislih, nameravam. em-fiovhj, fjg, »/ (emfiovlevm) za¬ sledovanje, naklep. Emyevrjg, ovg, o neki Atenec, Antifonov sin. em-ylyvop (naposled) vržem (zmečem) dol. eni-xeipai uvt ležim na; pritiskam na koga, za petami sem mu; na¬ padem, podim, preganjam. im-xivdvvog 2. nevaren, opasen. lni-xovQeco (živi) stojim ob strani, pomagam, branim; /eipmva uvt branim koga mraza. em-KOVQ)]fia — em-TEAeco. 39 tm-KOVorj/Mi, azog, to (šttixovqsco) pomoč, pomožno sredstvo (zivog proti čemu). zgzi-xQvjizo/xai (DM.) prikrivam, skrivam. Em-xvjizo) pripognem se nad (k). stu-xvq6(o potrdim, odobrim. tm-foifjijidvm (in M.) primem: r ivog kaj (z besedami), karam, grajam koga (tivog). im-hav&dvojuai (DP.) pozabim: zivog. em-kšyco rečem (pravim) zraven. sm-keimo 1) trans, opustim, izpustim, zapustim; P. zaostanem; to im- a srno [levov zaostali del; 2) intr. poide, zmanjka; z acc.: to ozgd- zevjua o oizog šnehns exercitum frumentum defecit (živež je pošel). fJti-Aemog 2. (indsyco) odbran, izbran. EJii-juagzvgofzai (DM.) pokličem za pričo. em-/iEiyvvfii intr. in M.: pomešam se s kom, družim se, občujem (jigog uva in živi). eju-fiškeia, ag, fj (em/UEl^g) skrbnost, marljivost. Im-fx&kr\g 2. skrben, skrbljiv, brižen. tru- iieh]ti'jg, ov, o (tmiirlouai) oskrbnik, upravitelj, varovalec. tm-iullofiai in tmiudJioimi (DP.) skrbim za, (skrbno) pazim, da: Tivog (ali stavek s ojimg in cdg); skrbno gojim, oskrbujem: tivog. im-vosco mislim na kaj, imam v mislih, nameravam, snujem. em-ogneco (imogr.og) prisežem krivo, zovg ftsovg pri bogovih. em- 0 Qxid, ag, fj kriva prisega, vero- lomstvo. £7ii-ogxog 2. krivoprisežen, verolomen. ijn-jisfinco dopošljem, pošljem k. Ini-ninzio padem na(d), napadem: ; ti vi koga. | hnni.a, mr, za premičnina, oprava, pohištvo. ; tm-JiMm priplujem, priveslam. int-jzlovg, ov, 6 priplovba, naval z ladjami. | em-jtovog 2. trudapoln, mučen. ' em-omCo/zai (DM.; oizog ) oskrbujem se z živežem (s potrebščinami\ dobavljam si..; grem na dobavo živeža, pr ovijan tu jem. fju-oniojiog, ov, 6 (emomCo/uai) do¬ bava živeža (provijanta). sm-oxemo/uai (v praes. in imperf. nerabljiv) gl. ejuoxo7iew. em-oxevdCco opremim, popravim. im-oxojiea> (le v praes. in imperf., ostali časi od lm-axEjixofxai) pre¬ gledujem, opazujem, preiskujem. im-oxdmz šalimse(zraven),rogam se. Im-ondo) pritegnem; M. potegnem nase, za seboj. tTiiazaiiai (DP.) razumem, vem, po¬ znam. j eju-ozeUco pošljem tja; javim, sporo¬ čim, naročim. EJiiozrjfiij, r\g, fj (imata/uai ) znanje, veda. tJTiozijfi.mv 2. (emozafzat) razumen, spreten, vešč: zivog v čem. ijn-ozoh], rjg, f] (ejiiozeA/m) poslanica, pismo. Ejii-otpdzTio zakoljem: umorim; živi nad kom. ETU-zdzzio postavim: zivd živi koga za kom; dam nalog, zapovem. ztu-teAem skončam, izvršim. 40 iaivndeiog — spimo). enizr/Seiog 3. (2.): 1) sposoben, spreten, ugoden, udoben, koristen; za emzrj- deia potrebščine, živila, živež; 2) naklonjen, vdan, prijateljski. em-zrjgeoj pazim, opazujem. sm-rc&rj/Lu naložim, dly.i/v uvl kazen, kaznujem; M. napadem, navalim na: uvl. im-ztfuov, ov, ro (nav. plur.; Tinrj) plačilo, kazen, gubitek. eni-zifiog 2. (zi/urj) vsečasten (uživajoč vse občanske pravice). eni-zgenco naklonim; dovolim. £7u-zoe%m pritečem; zaletim se v, napadem: (eni) živi. em-zvy/avm zadenem ob, srečam (uvl). em-ga) domač, domačinski. sno/uai (DM.) sledim, spremljam, za¬ sledujem, preganjam. en-oyog 2. (enexco) trden v sedlu. ingia/zi/v (def. aor. k bjvov/uai) kupil sem. Egaolvldr/g, ov, 6 zmagovalec pri Arginuzah. egaco ljubim, zahtevam, želim: zivog. egya^o/uai (DM.; egyov) 1) intr. delam, počnem; 2) trans, a) obdelujem (yfjv); opravljam: zl, naredim, pri¬ pravim, storim (/ueya aya$6v), pri¬ delam si, zaslužim. egyaola, ag, i) (egyaCopai) delavnost, delo. egyov, ov, zo 1) delo, vedenje; eoyov earl zivog (uvi) posel koga je, pri¬ pada mu, treba je; 2) čin, dejanje; egya> z dejanjem, v istini; loya> y.al egycg z besedo in dejanjem. egycodi/g 2. (egyov) naporen, težaven, nadležen. egda) (iz FkgCoi, Fegy-jm) storim, delam, izvršim; lega fteoloi egdeir (imperativni inf.; verz je vzet iz Hesioda) donašam darilo bogovom, žrtvujem. egezrjg, ov, 6 ( egeooa) veslam, remus) veslač. egrjpla, ag, rj (egrj/uog) samota, samotna pokrajina, pustinja. egrj/uog 3. in 2. samoten, zapuščen, pust; oza&fiol egij/ioi pot (pohod) po pustinji; egr/fiog uvog zapuščen (od koga), brez pomoči, oropan. egl£co prepiram se, tekmujem. egiov, ov, zo (nav. plur.) volna. eglcpeiog 2. ( egupog kozlič) kozlički. eg/urjvevg, ea>g, 6 (prim. sermo) tolmač. 'Eg/ir/g, ov, 6 bog H. "Eg/uon’, covog, 6 neki Megarejec, eggm/uevog 3. (ppp. od gmvvvfu) okrepljen, močan, pogumen; zb eggco/uevov moč, odločnost. egvdgalvoj ( egv&gog 3. rdeč) rdečim; P. zardim. egvxo ) zadržujem, (u)branim. šgvfia — sirdvuia. 41 e,gvfia, aro?, to (sgvopai čuvam) bramba, branik, nasip, zid; trd¬ njava, grad. egvjuvog 3. (egvua) zavarovan, utrjen; težko pristopen; za eov/ivd utrdbe. eo/o/MU (DM.) grem, hodim, pridem; e. odov hodim pot, potujem; ent uva grem proti, napadem; sig Xoyovg r ivi snidem se na pogovor; sni zi grem nad kaj, lotim se česa; sni nav nastopim vse korake, po¬ skusim vsa sredstva, napnem vse strune. egm, fut. k 1 syw. egcog, mrog, o (egaco) slast, strem¬ ljenje, ljubezen. egcoram vprašam: zivd tl sofhjg, rjzog, fj ( svvv/u, vestis ) oblačilo, obleka. softico ( edere , esca ) jem. eanega, ag, fj (vesper) večer (sig vljv sonsgav proti večeru); zapadne dežele, zapad: ngog sonsgav proti zapadu. sate (iz svg-TE = sig-Ts) 1) do, tja do; često z sig in sni; 2) (coni.) medtem ko, dokler. sorta, ag, fj (Vesta) ognjišče, oltar. ioTidco (sorta) pogostim, povabim na obed. eo^arog 3. skrajnji, zadnji; ra Eayma nafteiv najhujše pretrpeti; adv. io^dzajg skrajnje, silno, er aigog, ov, 6 prijatelj, tovariš, sočlan; član političnega kluba (szaigta). , ETe6vlxog, ov, o neki Spartanec. ezegog 3.drug (nasproti enemu), drugi: xfj ezega (fjpsga) prihodnji dan; drug (nasproti večim, alius), dru¬ gačen, različen. eti adv. 1) še; eri xal vvv tudi še zdaj; 2) o meri; ovxezi, firjxszi nič več, ovdsig eri nihče več; 3) še celo, vrhu tega (pos. en ds), sroifiog 3. pripravljen, voljan. srog, ovg, to leto. sv (adv.) dobro, prav. Ev-ayyshov, ov, to (ayyeXog) vesela vest; dar(ilo) za veselo vest. Evayogag, ov, 6 vladar v Salamini na Cipru; bil je zaveznik Atencev. svd aifiovta, ag, fj (sedat/icov) blaginja, sreča. sv-daijuov((co (evdat/ucov) blagrujem: Tiva uvog koga zaradi česa. sv-datpmv 2. premožen, bogat; srečen. sv-bijlog 2. čisto jasen, očividen. ev-dta, ag, fj (svdiog) jasno vreme, mir in sreča, varnost. Ev-diog 2. (sv, Aiog, divus) tih, miren, vesel; kompar. evdiatzsgog. sv-egakeinTog 2. (ahtcprn) lahko izbris¬ ljiv, izčrtljiv, da se izbrisati. ev-etgta, ag, fj (sv e%w) dobro telesno stanje, telesna vrlina. sv-sgy£ota, ag, fj (si>Egy ertjg) dobrota. ev-sgy ezeco (EVEgyszrjg) uvd storim dobro, izkazujem dobrote komu. sv-sgysT7jg, ov, 6 (egyov ) dobrotnik. sv-(tovog 2. (ifcbvij) dobro opasan, okre¬ ten, brhek, krepak; neobremenjen. ev-fjthia, ag, fj (svfjfhjg) dobrosrčnost, priprostost, glupost. sv-ijfhjg 2. (Jjdog, to navada, mišljenje) dobrodušen, pri prost; glup. Ev-ftvuEO) in M. (ev&vjuog 2. dobrovo- Ijen, ftvfiog) dobre volje sem, vesel. ev-ftvfita, ag, fj dobrovoljnost, veselje; sv&vptag nagsisiv uvt nuditi vese¬ lje (zabavo!), zabavati. 42 e titivs—eti-co/eco. Ev&vg 3. raven, naravnost. evftvg in evfru (adv.) takoj, na mestu, na tren. sv-h]jirog 2., ev-hjjiTcog adv. (Aa/r- ftdvm) lahko zgrabljiv, priročen, udoben. £v-/u.£vrjg 2. (jusvog) prijaznega miš¬ ljenja, blagohoten, naklonjen. ev- /.i£zd()oXog 2. (fi£zafjdXXa)) izpremen- ljiv, omahljiv. ev-voia, ag, f] (svvovg) dobrohotnost, naklonjenost; vdanost. ev-voi'x(bg adv. (k evro'(x6g 3.) dobro¬ hotno, prijazno. ev-vovg 2. dobrohoten, naklonjen. ev-^eivog 2. (l-eivog ion. nam. t;evog) gostoljuben; TLovzog Evfrivog Črno morje, imenovano gosto¬ ljubno" zaradi mnogih grških na¬ selbin ob obali; prej se je imeno¬ valo II. "Ageivog „Negostoljubno morje“. sv-odog 2. dobropoten, hoden, hodljiv. £v-oqx£co (ooxog) držim prisego, mož beseda sem. ev-jze zrjg 2. (jtimoi) lagek, udoben; adv. lahkotno, lahko. £v-jioq£(jo (evjzogog) dobro izhajam, živim v izobilju, imam (aor.: do¬ bim) zalogo česa: zivog. ev-nogog 2. dobrohoden, hodljiv, gladek; premožen. £VQlnog, ov, 6 morska ožina, preliv. £VQiaxm najdem; M. preskrbim si, dobim. evgog, ovg, z6 (evgvg) širina. EvgvXo/og, ov , d grški vojak pri Kiru. EvgvnzoXefiog, ov, 6 Atenec. evgvg 3. širok, daljen. ev-oe/)eco (EvoEjjrjg) pobožen sem, bogaboječ sem. ev-OEflrjg 2. (oijioLiai) pobožen, boga¬ boječ. ev-ozo/cog adv. (£v-ozo/og 2. dobro pomerivši) točno, dobro, vrlo. ev-o/j]fwvcog adv. (evo^/mov 2.,o/j],ua) dostojno; evo/. tud g kaj lično. £v-zaxzog 2. (zazzm) urejen, pokoren, disciplinovan. ev-za^ia, ag, fj (evzaxzog) rednost, poslušnost, disciplina. EV-zeX'ijg 2. ( zelog , to izdatek) po¬ ceni, priprost. EV-igsnEco (svzgEiajg 2. pripravljen) pripravim, zopet priredim. Ev-(pA£xzog 2. (cpX£/(o žgem; cplok) netljiv, gorljiv. Ev-tpgaivco ((pQiqv duh, evzpgcov ve- selodušen) razveselim, zabavam; P. — se, vesel sem; e. ogu>v veselim se, da vidim. Ev(pQ(izr\g, ov, o reka E. Ev-cpQoovvrj, rjg, f] (evcpgaivm) veselo- srčnost, veselost. ev/j], fjg, fj (ev/ofiai) prošnja, želja, molitev; obljuba. Ev/o/uai (DM.) prosim, molim, (za)- obljubim. EV-codr]g 2. (d C o) dišim; or/or) (dobro) dišeč. ev-obvvuog 2. (ovvfia aiol. = ovojua) „blagoimenski“, z dobrim pomenom, levi (s to besedo so se Grki izognili slaboslutne besede oxaiog = levi); zb evojvv/iov leva stran, levo krilo. £v-o)/J:o) (ev, e/jo) dobro pogostim; P. gostim se. šip-edgog — Zevg. 43 ecf-edoos, ov, 6 (eSga, fj seclež) nov nasprotnik. (Dokler sta se v ko¬ ritnicah dva borila, je sedel tretji borilec in čakal izida boja, da se je potem' on meril z zniagalcem). kp-E^fjg (adv.) po vrsti, zaporedoma. ”E(peaos, ov, fj ionsko mesto. kp-igpu pošljem kam; dopustim, do¬ volim: zivt in inf.; prepustim. — M. stremim, zahtevam: zivog kaj. ettp-mnog 2. na konju, jahaje, jež: d e. jahač, jezdec. icp-tozrj/u postavim nad, k (živi); ustavim, udržim (tudi z na¬ mišljenim ijijtov). — M. in iutr. stopim na, zraven; ecpeozgr.a. živi stojim pri čem. ecp-odog, ov. fj dohod, pristop. ecp-ogdco (aor. ejzeiSov) pogledam, ogledujem; doživim. ecp-ogpie (oggog, 6 pristanišče) pre¬ žim zasidran na (zevi), ezp-ogog, ov, 6 (kpogam) paznik; ol ecpogoi efori. (V Sparti najvišji urad peterih mož, ki so, voljeni vsako leto, nadzirali vso državno upravo). e%&ga, as, fj sovraštvo. k/p&gog 3. (e%&ga) sovražen; d L inimlcus in hostts. e yvgog 3. (exco) trden, močan. eym akt. (in P.) I. trans. 1) držim, ob-, za-; oviram, prenesem, zdržim; eyopxai dvdyxg v sili sem, prisi¬ ljen sem; — 2) imam, imam v posesti; sprejmem, dosežem, dobim; nleov e. na boljšem sem; gelov e. prikrajšan sem; partic. eymv cesto = s, z (eycov Axgo- izohv kot poveljnik A.); — 3) opisujejo se prosti glagoli: hu- dvedav žjelv = em&vgelv; — 4) (z inf.) morem, vem; ovdev eym eijzeiv nič ne vem povedati. — II. intr. biti, nahajati se, vesti se; ev (xaxmg) zyp zb od)ga te¬ lesno se dobro (slabo) počutim, zdrav, krepak (šibek) sem; evvoC- xd>g eym zivt blagohoten sem ko¬ mu; d&vgcog e. srce (pogum) mi upade; dneigrng e. nevešč sem; čbonzg sr/sv kakor je bil, nemu¬ doma, ročno; xaXmg eyei dobro uspeva, dobro stoji, v redu je, (zolg fteolg) pristoja; elrj xaXd>g eyov kazalo bi; ovzmg eyet tako je; ovzcog šy6vzcov (namr. zebv jrgay- pcdzmv) v takih razmerah, potem¬ takem. — Med. Ejopiai zirog držim se s kom (skupaj), sledim za, mejim ob. eio-Oev adv. (e m g) odjutra, zarana. ecog, eco, fj (durova ) jutranja zora, jutro, vzhod; elg zrjv emovoav eco do nastopajočega jutra, do bodo¬ čega jutra; ti gos eco proti vzhodu. ecog coni. 1) dokler, medtem ko; 2) dokler ne. Z. Zanazag, ov, o reka (zdaj Zab), južno od Niniveja, vzhodni pri¬ tok Tigrisov. Caa) živim, delujem. £evyos, ovg, zo (Cevyvvgi, iugum) 1) jarem; 2) vprega, voz. t,evyvvgc (iungere) vjarmim, sklopim, zvežem, postavim. Zevs, Aiog, d najvišji grški bog, z raznimi priimki: Z. l-eviog (kot 44 £>]/.6gj — fj/.idiog varuh gostinstva), Z. paadevg (kot kralj nebes in zemlje), Z. ocozfjg (kot rešitelj v sili). Crjldm uva poganjam se za kom, posnemam koga, skušam pre¬ hiteti. Cijhnzog 3. (A. V. od Crjloco) po- snemljiv, zavidan, vreden zavisti. Crj/uia, ag, fj škoda; kazen; globa (multa). Crj/uiom (Crj/ila) prizadenem škodo, bolečino komu (uva), kaznujem. Crjreco iščem, poiščem. Cavygew (Črnog 3. živ, aygsa) lovim) ujamem živega, ujamem. Ccbvrj, rjg, fj (Ccovvv/u opašem) pas; elaftov zrjg Ctdvrjg so prijeli za pas (to je bil pri Perzijcih simbolski znak smrtne obsodbe). Čipov, on. to (Ccdco — Cam) životinja, žival, bitje. H. r) (coni). 1) disiunc.: ali; rj . .. rj ali—ali; — 2) vprašalnica (an)\ ali; not egov (norega) . . . rj; el ... j); — 3) comparat.: ko, nego (quam , nisi)-, al)f rj (za nikalnico): razen, izvzemši. rj adv. 1) potrjujoč: zares, da, v istini; poudarjeno v zvezah: fj : ufjv (fiev), fj ydg zares, zares in resnično; — 2) vprašalnica ( num , ne): ali morda, mari, nemara? fj, jj adv. (dat. fem. od og, ij, o, t. j. odcp; lat. qua): 1) kjer; 2) ka¬ kor; pri superl. okrepljujoč = d>g, n. pr. f\ zaytoza čim hitreje, kar najhitreje. f)j}dax(D (ijfhj, fj mladost) dorasem, postanem mož. fjye/uovla, ag, rj (fjye/ud)v) vodstvo, poveljstvo. fjye/u6ovva, oj v, ra (namr. lega.) za¬ hvalna žrtva za srečno vodstvo, zahvalna vodnina. fjye)xd)v, ovog, 6, fj (fjyeofjiai) vodnik (-ica), kažipot, poveljnik, vojsko¬ vodja. fjyeofxai (DM.) 1) vodnik sem, kažipot sem, vodim: uvl; 2) grem naprej, korakam prvi (na čelu); ro fjyov- juevov prva četa, sprednjiki; 3) vod j a sem, načelnik sem, po vel j uj em, zapovedujem: zivog ; 4) menim, mislim. fjdeiog adv. (k fjdvg) rad, z veseljem, s tekom. rjdrj adv. (iz fj drj) že, zdaj, pravkar, takoj; rjdrj de nadalje (pa). fjdo,uai (DP.; iz afabotuu ; suavis, fjdvg) veselim se, zabavam se: uvl in s partic. fjdovfj, rjg, fj (rjdofiai) veselje, zabava, užitek, slast. fjdvg 3. (fjbouai) prijeten, ljubek, sladek, slasten. — Adv. fjdearg rad, z veseljem, slastno, stekom; fjdioza z največjim veseljem. fjxav = eloav (gl. irjfu): eavzovg (zdrsnem, smučim). fjxioza (adv.) najmanj. rjxco pridem; v ind. praes. navadno s perf. pomenom: prišel sem, tu sem; imperf. fjxov pa tudi z aor. pomenom: dospel sem; rjxoj em uva pridem po koga; rjxor elav- vojv prijašem. ijUDiog 3. neumen, bedast. fjbuia— rjhv.ia, as, fj (fjh£) doba (detas); moška doba; službena leta (od 18. do 60. leta); oi iv f\kvxla ovzsg krepko moštvo. fjhxudzr]s, ov, 6 (fibula) vrstnik; tovariš, sodrug, kamerad. txog, o — f]bxicozz]s. fjhos, ov, o (sol) solnce;° 'Hltos , ov, o solneni bog. fjfXEhr}[A,ivms adv. (k pjDp. od dfzeksa), zanemarjen), zanemarjeno, brez¬ skrbno. tj/Liega, as, fj dan; ngos fjfzeoav proti jutru. fjjuegos 2. (3.) krotak, ukroten. fjui-, predponka (iz orjfu-, lat. šemi-) pol(u). fjul-figojzos 2. (fj/zi- in fh(jgo’>oxo)) napol zaužit. fjfu-dagetx6v, ov, zo (fjfu-, dagsixos) pol dareika (ok. 10 K). fjfu-olios 3. (f]ju,i- in oAos cel) pol¬ drugi; fj/uiohos fziadog „ pol druga plača 1 ' (tj. sedanja in še polovica prejšnje). flfu-ovos, ov, o in f) ( fjfu - in ovos napol osel) mula, mezeg. fl/u-n/.efigov, ov, zo (f]fxi- in nlsfdgov) pol pletra. fjfuavs 3. (fjfzi-) pol, polovičen; (sv) fjfzlasi ygdvm v pol časa, za polovico prej; z d tjfivav polovica. fj/j.i-(of)6hov, ov, zo (f]jiu- in ofiolos) pol obola (= ok. 8 h). fj/lOVV gl. EjUECO. tjv — idv. fjvla, as, fj (nav. pl.) vajet(i), brzda. fjvlxa (coni.) kadar; takrat, ko, ko; bržko. -daQQECO. 45 fjvl-o/os, ov, 6 (fjvla, sym) voznik, kočij až. zjv-neg — idvnsg. fl-iiEo (adv.) kjer pač; kakor pač. c HgaxXrjs, sovs, o Herakles (-ej). f]ovyjfj (adv.) mirno, tiho; počasi. rjovela., ag, fj mir; fjovyJav sym (aya>) dam mir, mirujem. fjavyos 2. miren, tih, zmeren. fjzgov, ov, zo trebuh. fjzzaofiai (DP.; fjzzcov) slabši sem nego: ztvos; podležem: zivos komu; premagam se: fmo zivos od koga. fjzzcov 2. (komp. k xaxoš) slabši, manjši; tj. situ ztvos zaostajam za kom. — Adv. fjzzov manj. "Hcpaiozos, ov, 6 bog H. 0 . dd/Mzza, rjs, t) morje. ftalnos, ovs, zo sopara, gorkota, vročina. ffajuiva (adv.) cesto, večkrat. ftavazzj-cpogos 2. (davazos, (pegat) smrtonosen. Davazos, ov, 6 smrt, umor; smrtna kazen; im ftavazm v znak smrtne obsodbe. ffavazdio (&dvazos) usmrtim, kaznu¬ jem s smrtjo, obsodim na smrt. framat pokopljen. &aggaMos 3. (ftdgoog, zo drznost, pogum) drzen, pogumen, srčen. Adv. ffaggaAicos; zo ftaggaMcos E-/£iv hrabra zavest, hrabro razpolo¬ ženje. ffaggeat (§aggaXeos) hraber sem, trdno upam; dagget zanašaj se, trdno upaj; tiaggeTv zds fzdyas 46 da govvco — OiKVS- imeti pogum za boj, iti pogumno v boj. dagovvoo (daggaUog) hrabrim, bod¬ rim. dazzov adv. (zayvg) hitreje. dav/udCco (davfia, xo čudež; dea) občudujem, visoko cenim, začuden sem, (za)čudim se. dav/udoiog 3. (dav/ad^oo) čudovit; čuden, nenavaden. davfjLaoTog 3. (A.V. k dav/ud^m): ob¬ čudovan, čudovit, čuden, nenava¬ den; dav/uaozdv noielv čudno rav¬ nati; dav/uaozdg ylyvezai zbuja pozornost. Oayjaxrjvol, G)v, oi Tapsačani, prebi¬ valci mesta Tapsaka. Odipavog, ov, 1 ) mesto ob Evfratu. (V sv. pismu Tipsah, zdaj v razva¬ linah). Tu je bil glavni brod za karavane. dea., dg, fj pogled, prizor; ylyvexai se nudi. dea/ua, axog, x6 (dea) pogled, prizor. dedovat (DM.; dea) gledam, opazu¬ jem; občudujem; d dem/uevog gle¬ dalec. deiog 3. (deog) božji; delov, x6 božan¬ stvo; božja volja (ukrep). deiog, ov, o ujec, veliki ujec (Kia- ksares, Kyr. 3, 2). delm — edelm. dejuehom (de/uehov, xo temeljni kamen; zidoj/oi) postavim temelj. Qe6nojxnog, ov, 6 moško ime. deog,ov, 6, fj bog, boginja, božanstvo; xd xo)v dedov xalmg eyet dolžno¬ stim napram bogovom je zadoščeno (smo ... so zadostili); xd ngog rovg deovg (kot accus. ozira:) kar se tiče dolžnostij napram bogovom. deganela, dg, tj (deganevm) 1) služba, postrežba, postrežljivost, uslužnost, čaščenje (dedov, ngoyovoov) ; — 2) konkr. — deganovzeg služabništvo, spremstvo. deganevzfjg, ov, 6 = degdnoov. deganevoo služim, strežem; častim, ravnam (vedem se) vljudno s . . ; deovg častim. degdnoov, ovzog, 6 (deganevoo) sluga, hlapec. degltfm (degog) intr. na letovišču sem, letoviščujem. deg/uaold, dg, fj ( deg/uog 3. topel) toplota, gretje. degog, ovg, z6 (deg/udg 3. topel) vročina, poletje. Oezzaila, dg, fj Tesalija; preb. 0 £t- xaX6g, ov, 6. dem letim, tečem. Gtjflalog 3. tebajski, tebanski; d O. (Tebajec) Tebanec. dfjg, drjgog, 6 (fei'us) zver, zverina, divjačina, divja (deroča) žival. dfjga, dg, fj (dfjg) lov. fhjodfdvijg, ovg, 6 eden izmed 30 tiranov v Atenah. drjgam (dfjga) grem na lov, lovim, ustrelim. dfjgeiog 2. (3.) (dfjg) divji, divja¬ činski; dijgeia xgea divjačina (meso). drjgevm — drjgdm. drjgiov, ov, z6 — dfjg. drjoavgog, ov, 6 zaklad. Ofjpjg, ov, 6 gora v Pontu (lega je zdaj neznana). diyyav(j) — l/udg. 47 'fiiyydva> {{H'/}]? coni. aor.) primem, dotaknem se: zivog. fivr)axa> (nav. dnofivjjoxco) umrjem; t efivrjxa mrtev sem. fivrjzo; 3. (fivrjaxco) smrten, umrjoč. fiogvflog, ov, o hrušč, ropot, krik. Ogd^, xog, 6 Tračan. Sgaovfioviog, ov, o premagalec 30 tiranov v Atenah. Ogdovilog, ov, 6 atenski vojskovodja. figaovg 3. (fiaggaUog) drzen, hraber; prešeren, drzovit. figaovzrjg, tjzog, fj (figaovg) drznost, predrznost. figi!;, zgi%6g. fj las(je). figovo;, ov, d prestol. fivydzt]g, zgog, fj hči. fiv[Ao-eidfj; 2. (sldog) srčan, isker (konj). fiv/uooficu (DP.; fivpog, 6 duh, duša, vzdušenost) vzrojim, vzkipim, raz¬ jezim se: trn' nad kom. fivga, a;, fj duri, vrata; ai (fiaodecog) fivgai kraljevi (perzijski) dvor, dvorni šator; im zal; jiaoiMmg fivgaig na kraljevem dvoru, v sre¬ dišču (v osrčju) dežele. fivota, a;, fj (fivco) daritev, žrtev, žrtvovanje. fivm (prim. fivpog, fumus ) darujem, žrtvujem; M. za se, iz svojega, v svoje namene. fioogaxit(m (fiibgal;) oklepim, obdam z oklepom. fid)ga£, axog, o oklep. 0tbgaaxog, 6 neki Spartanec. I. iaofiai (DM.) zdravim. idzgog, ov, 6 (lao/iai) zdravnik. Tdio; 3. in 2. lasten, svojski, zaseben; zb idiov zasebna last, zasebno imetje, zasebna blagajna, „lastni žep“. — Adv. idia zase, sam zase, privatno ('pr iv a tim). Idubzijg, ov, 6 (idiog) zasebnik, lajik; (vojak) prostak; nerodnež, neizvež- banec. idia)zixčbg (adv. k iduozixog 3.) za- sebniško, pri prosto, klaverno; idioz- zixa>g e%oj zb ocbfia prostaško nerodno telo imam. idgom (St. ofid; sudare) potim se, penim se (o konju). iegeiov, ov, zo (lego;) žrtva, klavna živina. isgog 3. svet, posvečen: zivog komu; zb legov darilo, žrtva, svetišče, tempelj; za iega posvečeni pred¬ meti; za lega eigrjgrjpeva drob žrtvovanih živalij, proročni znaki v drobu. isgo-ovlog, ov, 6 (ovlaa> ropam) svetokradec, tempeljski ropar. hjju pošljem; vržem, zalučim (ka¬ men); živa in zivog za kom; t. ipavzov vržem se, spustim se dol. — M. vržem se, zakadim se, drvim, pridirjam. lxavog 3. (ixa> pridem) 1) zadosten, dovolj(en); ixavoi dovolj (jih); 2) sposoben, spreten; l. nofapeiv sposoben za vojsko, vojevit. — Adv. dovolj, zadosti. ixezevco (lxezr]g) prosim (ponižno). ixezrjg, ov, 6 ( ixm pridem) varstva proseč, prosilec, bednik. Vlago; 3. (hilarus) boder, vesel. ifihg, avzog, 6 jermen. 48 Ifidnov— tjuaziov, ov, zo (evvvfu) obleka (zlasti vrhnja), oblačilo, odeja. iva 1) adv. rel. loči: kjer; 2) (coni.) da, da bi; negat. Tva fifj . Innaoia, as, fj (mnd^o/uai gonim konje) jahanje, dirkanje. Innaoijiog 3. (innaota) jašljiv; \nnd- oijua xgia za konjico ugodni kraji, jašljiv teren. innevg, emg, 6 (innog) jahač, jezdec; vitez („vitezi“ so bili v Atenah v 2. volilnem razredu). ' 'Innevg , emg, 6 strateg (general) na Samu (Samos). Innevm (innog) jezdim, jašem. lnmxog 3. (mnog) konjski, jahaški; spreten jahač; zo inmxov konjiča, konjeništvo; fj inmxfj (zeyyrj) ja- haštvo, jezdarstvo. inno-dgo/aog, ov, 6 (konjsko) dirka¬ lišče, cirkus. mnog, ov, o, fj konj; fj mnog konjiča, konjeništvo. io-ijyog(a, as, fj (hog in dyogevm) govorna svoboda, enakopravnost. loti nog, ov, 6 ožina; ’Iof}ji6s Korintska ožina. loog 3. enak; zb hov ali za ha enak del, enak delež; adv. hov enako¬ merno; hov eym imam enako pravico; elg zb hov a)-, izvolim; b) intr. (z intr. oblik.) postavim se kam, pridem v; n. pr. ek deov spravim v red, na pravi tir; ev zrn aocpaheT v varnost, el? ovgov pod (ugoden) veter; xa{Korafiai el? rejv jiaodelav zasedem prestol. — V perf.: postavljen sem, stojim, obstojim. xa-&-ogda) opazujem, gledam (nizdol); zagledam, zapazim. ?tal (coni. eopulat.): 1) in, (in) tudi, in sicer, namreč; pri izrazih enakosti in sličnosti: kakor, ko (lat. ac, atque). Dvojno: xal — y.al, te — xal (et — et) i i, ka¬ kor — tako i; — 2) tudi, takisto (quoque), zlasti v zvezi: xal avrog, xal ovro?; celo, (celo) že; pri partic.: dasi, čeprav, kakor tudi (— xaineQ)\ — 3) v zvezi z drugimi vezniki: xa\ ydg kajti (etenim), „seveda; kajti"; xal... de in tudi, pa tudi, in celo; xal ... ye in sicer, in res; xal eyco /uev ye da! in jaz za svojo osebo; xal drj in že, celo že; xal Tominšek, Ksenofontov slovar. xal in tako pač, in potem¬ takem (tudi); xal pirjv in zares, in vendar, zdaj pa, kajpada; xal roi in vendar, (in) pač; xal el, xal eav (xav) tudi če, celo ako ( etiamsi ); el xai, edv xat četudi, čeprav (quamquam). xaivo? 3. nov, izvenreden. xal-neg (coni. s part.) dasi, čeprav. xaigo?, ov, 6 1) prava mera, pravo razmerje; nAelov? rov xaigov več nego je prikladno, nerazmerno mnogo; 2) ugoden čas, prilika; xaigo? e or/ (pravi) čas j e; ev xaigčp ob pravem času; ev rovzcp z xaigq> pri tej priliki, pri tej priči; 3) ugodnost, prednost. xai-zoi (coni.) in vendar; dasi. y,a'nx> žgem, palim. xaxo-daifiovta, a?, fj (xaxodalpuov 2. obseden) 1) obsedenost, bes¬ nost; 2) nesreča, beda. xaxo-vov? 2. zlohoten, sovražen. xaxo-na-&ea> (nd-do?) trpim nezgodo, slabo se mi godi; xaxonada>v diaCdo živim (neprestano) v ne¬ sreči. xaxo? 3. slab, plah, strahopeten, zanikaren, zloben; ro xaxov zlo, nesreča, škoda. xax6a> (xaxo?) storim kaj hudega, (hudo) zdelam, ravnam grdo, škodujem: zivd. xaxcooi?, ea>?, q (xaxom) grdo rav¬ nanje, gnjavljenje. vAlapio?, ov, 6 (calamus) bilka, trs. xaUo> ( Calendae, clamare) 1) kličem, pokličem, povabim, pozovem pred sodišče, tožim; 2) imenujem, zovem; 6 xolovpievo? takozvani. 4 50 KaMvdeofiai■ nahvbsopai (= nvhvdso pat) P. valim se, potakam se; n. sv rm bavim se neprestano s čim. Kalltfiiog, ov, 6 spartanski barmost (gl- ag/uooz tj s). Kal/unoazlbag, ov, o spartanski ad¬ miral. KaDliiajog, ov, 6 grški lohag (stot¬ nik) pri Kiru. KalKisivog, ov, 6 neki Atenec. nullog, ovg, to (nalog) lepota. nalog 3. a) lep, dober, vrl, priden; nalog xayadog lep in blag, vzor- mož (pl.: boljši sloji); ironično: imenitni gospodje; v polit, zmislu: patrijot, aristokrat; b ) srečen, ugo¬ den; elg nalov v pravem času, kakor nalašč; ev na/,m na ugodnem mestu; to nalov čast. nalmg, idog, fj vrč (za vodo). Kalyr]dojv, ovog, fj mesto v Mali Aziji nasproti Bizantiju; mesto se je 1.411. izneverilo Atencem, Alki- biad ga je 1. 408. prisilil, zopet plačevati davek. Ka/ifivorjg, ov, o oče Kira Star. (ok. 580. pr. K.). najuvm 1) truden sem, utrudim se: tpsgcov z nošnjo; oi na/uvovzeg utrujenci, maroderji; 2) bolan sem. ndv = nal sdv ali nal d.v. ndvdvg, vog, 6 kaftan, perzijska halja z dolgimi, širokimi rokavi. nav&fjhog, ov, o tovorni osel. Kavvcovog, ov, 6 neki Atenec. nanifhj, rjg, fj perzijska mera, ok. 2 1. Kannadonai, d>v, oi Kapadočani, pre¬ bivalci Kapadokije v Mali Aziji. nungog, ov, 6 (caper) veper, merjasec, divja svinja. -Kara-fiaOig. nag^auvtj, rjg, tj škorenj, opanek. nagdia, ag, tj (cor) srce. Kagbovyoi, mv, oi Karduhi, današnji Kurdi v Kurdistanu. nagnog, ov, 6 sad, pridelek, korist. nagjioofiai M. (nagnog) dobivam sa¬ dove, imain korist, okoriščam se; n. t ijv yd>gav izkoriščam deželo. nagzegsco (nagzegog 3 močan) močan (stanoviten) sem, zdržim, prenesem. ndgtprj, rjg, fj seno, slama. Kaozcolov nsdiov, zo Kastolska rav¬ nina v Lidiji, zbirališče čet za pregled (parado). nazd (praep.) 1) zgenet.: raz, s- (dol); čez, preko; proti (sovražno!). — 2. Z acc.: krajevno: čez, preko, po: nal nazd yfjv nal nazd fddlazzav term mariqite; nazd zovzo na tem mestu, blizu, na¬ sproti; časov.: za, med, ob: oi naz epe moji sovrstniki; vzročno: z ozirom na, glede: zo nazd zovzov slvai kolikor se njega tiče, kolikor je na njem; po, vsled, po zgledu: nazd čvvafuv po svojih močeh; nazd ngazog na vso moč; distri¬ butivno: naz" 1 Mvrj po narodnostih, narodoma; naz ’ eviavzov na leto; naf )’ sva posamezno, posamič; zo naf? avzovg oddelek, stoječ proti njim. naza = nal elza. naza-jfatvm grem dol, korakam dol, nazaj. naza-fiallm vržem dol, poderem, po¬ bijem, ubijem. naza-fiaoig, earg, fj (nuzajiazvm) po¬ hod dol, sestop (z dežele proti morju, gl. avaflaoig). uaza-fiifldtjco — uara-nA ea. 51 xaza-fhpaCco spravim dol, dovolim (zapovem) iti dol. xaz-ayyEV.a> naznanim, prijavim. xazd-ysiog 2. (yfj) podzemeljski. xaza-ys)Mw zasmehujem: zivog koga. xa,za-yiyvcbaxw spoznam (tudi sod¬ nij sko!), obsodim: uvog koga; od¬ ločim, izrečem sodbo (z acc. c. inf.). xar-ayvvfu zlomim. xax-ayoQEvm (za)tožim. xaz-dyw peljem dol, privedem nazaj (zlasti prognanca v domovino). xaza-drjAog 2. čisto očiten, jasen ko beli dan, očividen. xaxa-bixdCco obsodim, izjavim, od¬ ločim. xaxa-did>xcD preganjam. xaza-dvw potopim; M. potopim se, pogreznem se. xaza-§edojuaL gledam dol, opazujem od zgoraj, opazujem natančno. xaxa-'dtiw žrtvujem. xaz-atdeojuai imam strah pred kom (zivd)’, spoštujem. xax-aio%Vv(o sramotim, onečastim. xaxa-xaivm umorim, ubijem. xaxa-xaiw in xazaxdco požgem, po- palim. xazd-xEijuai ležim; polegam (leno). xa.za-xA.Eiw zaklenem; M. zaklenem se. xaxa-x6nx(o posekam, pobijem, ubi¬ jem. xaza-xgr]fivi^a) (xQt]fivog, o previseča skala, prim. xQE/aafxai) trans. strmoglavim dol, prekucnem, vržem dol. xaza-xQivio obsodim. xaxa-xxEivw usmrtim. xaza-xwA.V oviram, zadržim. xaxa-A.a/j,j5dvw a) dosežem, dojdem; /.ifloig xaxalafxfidvEoi}ai od kamenja zadet biti; b) zasačim, dobim. xaxa-Asyw izberem, izvolim. xaza-Aein(x> 1) zapustim, pustim za seboj (P. zaostanem); 2) pustim (ostanek), pustim odprt: acpodov zoTg nolEUUug. xaza-lEvm ( laag , d kamen) kame- nam; oUyov edsrjOE xazaA.£Vc{trjvai malo je manjkalo, da bi bil ka- menan; skoraj bi bil k. xaz-aV.dxzw zamenjam; spravim (sprijateljim); P. spravim se: trn' s kom. xaza-A.oyiCo/uai (DM.) računam med, štejem med (iv zoig adixoig). xazd-loyog, ov, 6 (xaxaMym) za¬ pisnik, imenik. xazd-Avaig, swg, tj (xazaXvw) raz¬ pust, padec, uničenje. xaxa-lvco 1) trans, razrešim, raz¬ rušim; 2) intr. spravim se, spri¬ jaznim se: 7iQog živa s kom (misli se na ob j. £-/$oav) ; izprežem (namr. živino), počivam, pomudim se. xaza-fj,avitdvo) spoznam natančno, zapazim, zagledam. xaza-VEium razdelim, zb ozodzev/m dwdexa /usQtj v 12 delov. xaza-voEco zapazim, uvidim, pre¬ mislim, pomislim. xaza-jiExQ6a> (jiszga) pobijem s ka¬ menjem, kamenam. xaza-Jzt]ddco (jtovg) skočim raz (dol). xaxa-nznxw padem (dol). xaxa-7iMw ladjam dol, plovem k bre¬ gu, pristanem. 52 Kara-nQatT(o—uelfiai xa.m-7iQ6.Txco dodelam, izvršim, do¬ sežem. xam-QQocpEco ( sorbere) posrebam, izsrebam. xax-dgyco začnem; (s partie.) storim najprej. xaxa-o>]ualvco zaznamujem; M. za¬ pečatim. xaxa-axa7ix(X) izpodkopljem, poderem. xaxa-axE7Txofiai gl. xaxaoxo7xea>. xaxa-axevdC(o pripravim, opravim, opremim; yojgav obdelujem zem¬ ljo; ovtco ae x. spiravim te v ta položaj, pripravim ti usodo; M. uredim si; x. fhaiav xx]v agyj)v za¬ snujem si samosilno vlado. xaxa-axojiEco (le v praes. in imperf., ostali časi od xa.TaoxEnxofj.ai) ogle¬ dam, opazujem. xaxd-oxaoig, scog, fj (xadx (dyogevco) govorim proti, tožim, dolžim: xivog n koga česa. xax-r\yogia, dg, rj (xaxx]yogeco) (ob)- tožba; xaxrjyogiav noiov/rai Tivog vložim proti komu tožbo. xax-ioym (— xaxeym) podržim, za —, nazaj —. xax-ogvxxco zakopljem, pokopljem. xdxco adv. (xaxa) spodaj, doli; x o xdxco tov to£ov spodnji del loka. xavfxa, axog, xo(xal(o) vročina, pripeka. xay-E^id, dg , ij (xaxog, syw) slabo stanje, zanemarjenost; rov ocd/ua- xog šibkost, neizurjenost. xdco gl. xa'uo. xufxai (xoixrj ležišče, xoifidm) ležim; obležim mrtev; cesto = teHei/jui; miga—ttoivcovog ov to. onXa nehal kjer so postali, se ustavili, kjer je bilo postajališče. xsiga> strižem; sv %gcd xexaofievoi do kože ostriženi. Kelaivai, mv, ai glavno mesto Frigije, (rij? d>gvyia? „v Frigiji“, Grška slovnica § 200, 5). nelevoo naganjam, poživljam, zapo¬ vem, prosim, predlagam. xšh\?, rjTo?, 6 (prim. celer) brzo- plovka (ladja). xevo? 3. prazen, brez (česa): uvog; brez ljudi, brez posadke. xevxem (nevrgov, to želo) pikam, bodem, sunem, prebodem. Kevrgivr)?, ov, d K., reka v Armeniji, vzhodni rokav Tigrisov. Kega/umv, mvo?, d moško ime. nega?, m?, to (cornu) 1 ) rog (vanj se je trobilo kot vojaško znamenje); 2) krilo (v armadi). necpah], fj?, fj glava. xijde/.id)v, ovo?, o ( xrjdo/uai skrbim se) priporočnik, zaščitnik. mjgiov, ov, to {mjgo? vosek; cera ) satovje. xrjgv£, vxo?, o glasnik, sporočnik. nrjgvrrco (nrjgvt;) javim, razglasim. Krjcptoodmgo?, ov, o grški lohag (stotnik). Kihnia, a?, fj K., maloazijska dežela; preb. Kihne?, mv, oi. mvdvvevm (nivdvvo?) podam se v ne¬ varnost, v nevarnosti sem; preti mi kaj. nivdvvo?, ov, 6 nevarnost; nivdvvo? eonv nevarnost je, bati se je. nlvem premičem, priganjam; P. (s fut. M. in P.) premaknem se, ganem se, odrinem. 53 Kiomj, tj?, fj čarovnica na otoku Aiaia. xXdm, xXaico jočem se. KXeavmg, ogo?, d, KMao■//)?, ov, o grška stratega (generala) pri Iviru. xXeico (xXei?, fj ključ; daviš, claudo) zaklenem. xXenzm kradem, izmaknem. xXfj'Qm (iz xhjF-lljm; prim. xXeo?, to slava, in-clutus, cliens) imenujem, dam ime: dno uro? po čem. xXfjoi?, eoo?, fj (xaXem) poziv pred sodišče, tožba; xXfjoiv acpievai tožbo umakniti. xXlaai?, axo?, fj (xXivm naslonim) lestva. xXtvrj, tj?, fj (xXivco) postelja, ležišče. xXivm (de-cUnare, cltvus) nagnem. xXvifco izperem, izplaknem, čistim. xvecpa?, ov?, (dat. nvecpa), to tema, mrak. xvrj/j,i?, ido?, fj (xvfjjaj kost-piščal) goleničnica (nožni oklep). xof}ogvo?, ov, 6 „koturn“; visok čevelj, priležen na obe nogi; metaf.: človek, ki hitro menja prepri¬ čanje: „šlapa“. xoiXo?, 3. (iz xoFiXo?, cavus ) votel; xoiXrj vav? votlina ladje. noijuam (xei/uat) spravim v mir, umirim; P. (s fut. M. in P.) grem k počitku, počivam, spim. noivfj adv. (xoivo?) skupno, vzajemno. koivo? 3. skupen, dno noivov iz skup¬ nega premoženja, iz skupne zaloge. xoivwv, mvo?, 6 (xoivo ?) tovariš, drug. noivmvo?, ov, d ( noivmvem imam skujmo) udeležnik, tovariš; xoivm- vol lxavoi t mv noayjiaTmv dovolj pomočnikov v stremljenju. 54 KOAagco—Koe/iavvvfii. j eo/idCa) kaznujem, strahujem, (na-) tepem. xo/mxhvco (xoka£, o lizun) laskam se, prilizujem se: uvd. Kollvz&vg, eozg, 6 prebivalec atiške občine Ko/dvzog. nolofiog 3. pohabljen. Koloaoai, mv, ai mesto v Frigiji, znano po pismu apostola Pavla (Kolosijcem); zdaj je razvaljeno. Kob/Jg, ibog, fj Kolhida, dežela ob Ornem morju. Preb.: Kolfoi, mv, oi. xolmvog, ov, o (collis) grič, gora. xoju,ij, rjg, fj (doma) las(je). xo/uiCm in M. vzamem, nesem (preč, kam); naselim se. xo/^yjmg adv. (k xofiy>og 3.) spodobno, fino, lično. xonazog 3. (A. V. k xovidm; xovia, fj prah) poapnjen, pobeljen. xovt-ogzog, ov, 6 ( xovig , fj prah, in ogvvjui dvigam) vihar prahu, oblak prahu. Kovcov, covog, 6 atenski vojskovodja. xonog, ov, 6 (xonzm) utrujenost, zdelanost. Kojigog, ov, fj blato, gnoj. xomm tolčem, bijem, pobijem; (po-) sekam. x6qij, rjg, fj dekle. Kogivfkog 3. korintski. xogog, ov, 6 ( xoqevvv[u nasitim) sitost, nasičenje; vneg rov xogov efmifX7ilao&ai se preobjesti. Kogomzfj, rjg, fj mesto v Mezopotamiji. Kogvcpfj, rjg, fj gorski vrh, vršac. Koo/Liea) (x6o/j,og) uredim, imam v redu, poveljujem; krasim, dičim, opremim. xoo/uog, ov, o red, nakit, dika; vesolj¬ ni svet. Kozvmgizrjg, ov, 6 preb. mesta Ko- zvcoga, ob Ornem morju. xovv 2. (gl. xgdzog\ kompar. k ayadog) močnejši (zov xagnov nego . . . , je gospodar čez . . .), boljši, vrlejši, odličneji. xg£judvvvfM obesim; M. xgi(xaixai visim. KffijV)j — r.orjvrj, gg, j ) vir, studenec. Kgfjg, z og, d KreSan, prebiv. Krete. y,ni&fj, rjg, fj (nav. pl.) ječmen. xoifhvog 3. (xoid'))) ječmenov; x. olvog ol, pivo. žgiva) ločim: 1) izločim, izberem; 2) sodim; odločim, razsodim (:adi- xelv), odločim se za: zavzgv rij v yvd)/,it]v za ta predlog, zfjv Evgv- nzoligov za Evriptolemov. xgiog, ov, d oven. mUivdeco 55 xz siva) usmrtim (nav. dno-, xaza- zzeivco). zzfjvog, ovg, zo (xzdo/Mu) last, posest, imetje (pos. živine); pl. živina (domača, tovorna), črede. (Pod. 7). Kzrjoiag, ov, 6 dvorni zdravnik Arta- kserksov; udeležil se je bitke pri Kunaksi in je spisal perzijsko zgodovino. xzfjoig, ewg, fj (zzdogai) 1) dobivanje; 2) last, posest. Pod. 7. Suovetaurilia. zgioig, ecog, fj (xg(vco) odločitev, sodba. zgizfjg, ov, 6 (xgivco) sodnik. Koiziag, ov, 6 eden izmed 30 tiranov, iz plemenitega rodu, skrajnji oligarh. KgoToog, ov, 6 kralj Lidije; Kir je Kroiza premagal, a mu je priza¬ nesel in ga je jemal s seboj za svetovalca. xgovco tolčem, udarim, udarjam, razbijam. xqvjzzw skrivam, prikrivam, kaj pred kom: ztva zi. xxdof.Hu (DM.) pridobim si, dobim, pribavim si; perf.: imam. xzvnog, ov, d hrušč, ropot. zvafbog, ov, 6 zajemača. xvfida, ag, fj (zvfiog kocka) kockanje. zvflegvdo) (guberno) vodim, krmim. zvfiegvfjzgg, ov, d (zvpegvdco) (guber¬ nator) krmar. xvxlog, ov, 6 krog; xvxlcp v krogu, okrog. xvxXoco (y.vy.log) in M.: obkrožim; postavim se v krogu. xvxlcomg, ecog, fj (xvxX6m) obkrožen je, obkoljen je. zvhvdeco in zvUvdco valim, potakam (dol). 56 K)-n oo g — Aeya>. Kvngog, ov, fj otok Ciper. Kvgrj/fog, ov, 6 neki pek v Atenah. xVgiog 3. gospodujoč, odločen, vpliven: xvgiog ec/il uvog moč (vpliv, oblast) imam nad čim, pooblaščen sem; 6 x. gospod, gospodar. Kvgog, ov, 6 Kir(os): 1) Starejši, utemeljitelj perzijskega kraljestva (559—529), glavna oseba v Kse- nofontovem spisu Kvgov jiatdeia; 2) Mlajši, drugi sin Dareja II. (423—404), glavna oseba v spisu Avaftaoig) L 407. je bil kot 17 letni mladenič postavljen za namestnika v Lidiji, Veliki Frigiji in Kapa- dociji; prestoloval je v Sardah. xvgr6a> (xvqtoš 3. zakrivljen; curvus) krivim; P. skrivim se, zvijem se. xvmv, xwog, 6, fj pes, psica. xmlvm oviram, zadržujem, odvračam: uvog in cino nvog. KCOjuaCm (xčd/uog) veseljačim, krokam. xa)jU-agyj]g, ov, 6 (xd>grj, dgyoj) vaški (občinski) predstojnik, župan. xw l uaorijg, ov, 6 (voogdlfa)) ponočnjak, pijanec. xd>fir\, rjg, fj vas. xwg,fjujg, ov, 6 (xco l ur]) vaščan, kmet. xd>/uog, ov, 6 slavnostni obed; krok, poulično burkarstvo. xd)veiov, ov, to trobelika, trobelikovec (pijača). A. / :ayvela, ag, fj slast, naslada; pohot. layydvm dobim po žrebu (layog, to), izžrebam: n kaj; dosežem, dobim: uvog ; L vjivov zaspim. layd>g, do, 6 zajec. //u) on adv. (7 lav&dva>) tajno, na skrivnem: r ivog pred kom, ne da bi vedel. Aaxedalgoov, ovog, fj glavno mesto lakonsko; Lakonija; prebiv. d Aaxedai/.i6viog (gl. Adxmv). ldxxog, ov, 6 (laeus) kotanja, jama. laxu£m brcam, bijem (o konju!). Adxcov, mvog, 6 Lakonec, prebiv. v Lakedaimonu, adj. Aaxoovixog 3. lakonski; fj Aaxcovixfj Lakonija (dežela). latern brbljam, besedičim, kramljam, klepetam, kvasim. lajufidvco vzamem: 1) primem; ra ojila za orožje; uvd uvog koga za kaj; 2) vzamem, ujamen, uple¬ nim; najdem, iznenadim; pridobim, najmem; L to ovgaTev/ua jtgdg e/mvtov potegnem na svojo stran; lajivov vzemši, „s, z“; 3) prejmem, prevzamem: naga r ivog ti dobim. Aa l u7iQoxlfjg, sovg, 6 Sokratov sin. Idgnm (nav. M.) svetim se - , bliščim se. Adjuyjaxog, ov, fj mesto v Mali Aziji; ra ti egi A. dogodki pri L. lavdavoo (laflga, lateo) skrit, prikrit, neopažen sem: uvd pred kom; elaOov TTgoosl&ovTEg prišli so neo¬ paženi; Toscpo/uevog lavddvo) (na skrivnem); elaffe Kvgov aTtetekov odšel je, ne da bi bil K. (to) opazil. teyu> (lego, leglo) 1) poberem, zberem; štejem med (sv Toig aoloToig); 2) rečem, pravim, govorim; pripo¬ vedujem, imenujem. — P. leyo- jiai (== dicor) veljam, sem na glasu; pravi se, da sem; fj ov/ucpogd teysTai gre od ust do ust; Ie/etoi lei/ucov — a6%os 57 y.ai adezai pripoveduje in poje se o njem. Asi/ud) v, zbvog, 6 livada, travnik. hlog 3 (leviš) gladek; gol, raven, plan (o pokrajinah). tebuo pustim, zapustim; pustim na cedilu; P. zaostanem, ostanem živ; zb Isinofisvov ostanek. leizovQyea> podpiram državo. — Prav¬ zaprav: „prevzamem leiturgijo“ (haovQyia). Leiturgije so bile posebne oskrbe za državo, ki jih je naložila bogatašem, nekatere redne, druge izredne. Redne so bile n. pr. prireditve velikih slav¬ nosti o glavnih praznikih (n. pr. za gledališke predstave). Izredna leiturgija je bila nabava in oprema bojnih ladij, tkzv. trierarhija. /.ey.agiov, ov, zo skledica. Asjzzog 3. (lenco lupim) tenek, suh, droben, nežen. Asa (log, ov, ?; otok L. kevy.o--&ojQai;, ay.og z belim oklepom. Isvxog 3. (luceo, lux) svetel, bel. lecov, ovzog, 6 (leo) lev. Aeoov, ovzog, 6 1) atenski vojsko¬ vodja; 2) neki Salaminec. Aszhvvfiog, ov, o neki Lakedaimonec. h)yco neham, končam se; zb nvsv/ua lrjysi veter utihne. (DM.; h]lg — Ida, fj plen) uplenim, na-; oropam, opustošim. IzjUrj, z]g, rj (lav&dvco) pozabljenje; pozabljenost. hjozijg, ov, 6 (hj£ouai,) ropar, razboj¬ nik, gusar. M§og, ov, 6 kamen. hfirjv, svog, 6 luka. M/uog, ov, o glad. hvovg 3. ( Uvov, zo lan; Urnim) lanen. Mnogem (Mnagijg 2. vztrajen) vztrajno prosim, goreče prosim. Mnagog 3. (Mnog, zo mast; a-lebpm mazilim) tolst, rejen. ),oylt,ofxai (DM.; loyog) zračunim. loyog, ov, o (leym) I. govor,beseda; 1) loyov didovai dati besedo (za govor!); 2) pogovor (zagovor); slg X6yovg soyoaai živi pridem na pogovor s kom, pogovorim se ust¬ meno (osebno); 3) govorica; 4) pripoved, basen; 5) (sodnijska) razprava: dgym Mr/ov] — II. raču¬ nanje: račun, proračun, obra¬ čun: vnsjuv dati; — III. preuda¬ rek; vzrok, namen (sm zlvi loyq> v kak namen?), razum. X6yyr), »;?, fj (lancea) ost, sulica. loibogem (in M.) oštevam, zmerjam (v aktivu z dat. in accus., v M. z dat.). lomog 3. (lelnm) ostal (reliquus); zb lomov in zov lomov v ostalem, v bodoče, odslej. Aovaisvg, emg, 6 prebiv. mesta ^louoot v Arkadiji. Iovoj (luo, lavo) umivam, kopljem; M. lov/uai umivam se, kopam se. loipog, ov, 6 grič, hrib. loy-ayia, ag, fj (loyaybg) stotniško mesto, st. služba. loy-ayog, ov, 6 (loyog, rjyšo[iai) loliag (načelnik loha), stotnik. ).6yog, ov, 6 (lsyog, zo ležišče) lohos (oddelek pešcev), stotnija (kom- panija); ogthoi lo/oi (strme) hri¬ bovske stotnije (čete), stotnije v koloni. — Te so razvrščene tako, Avdia — Mdxga>vsg. 58 da je globina večja nego širina (gl. pod. 8). Avdia, ds, ?) Lidija (dežela); adj. Avdios 3. lidijski; prebiv. oi Avdoi, cdv. Avx&oves, mv, oi prebiv. Likaonije, dežele v Mali Aziji. Avhios, ov, 6 poveljnik konjiče v Kirovi armadi. Avxioxos, ov, 6 neki Atenec. lvxos, ov, d ( lupus ) volk. Ivpaivopai (DM.) umažem; pokva¬ rim, (po)škodujem, skvarim: uva in nvi Ivnem (Ivmj) užalostim, užalim; nad¬ legujem, škodujem. P. žalosten sem, žalujem. Mi ji?], ?]s, ?) bolečina, bolest. Iv7irjQos 3. (Ivnrj) boleč; žalosten, žaleč, težaven, mrzek. AvoavSgos, ov, 6 spartanski vojsko¬ vodja. Avoids, ov, 6 atenski strateg (general). Avoi-rslem (Ivoaelrjs 2.; Iva), zelos: plačam stroške) koristim: živi komu. Ivm ( iuo, solvo iz se-luo) razrešim, ločim; tov oqxov, tus onovdds pre¬ lomim prisego, pogodbo; lelvphos odvezan, neuklenjen, prost. lcoTO-cpdyos 2. (lanos, o lotosov sad, cpayeiv) lotojedec; oi Aanocpdyoi Lotojedci. Icospaco popustim, ne¬ ham. Idomv, lipov (komp. k ayad-os) boljši, ugod- neji, koristneji. M. /ud (prisežna členica z aceus.): pri: pa tovs -&EOVs pri bogo¬ vih! val pd Aia tako mi boga (Zevsa)! ov pd Aia pri Zevsu, da ne! pdyos, ov, 6 magijec (perzijski svečenik). padrpr/s, ov, 6 (pav&dva)) učenec. Maiavdgos, ov, 6 reka v Mali Aziji (zdaj Mendere). paivopai (DP.; prim. ?nens) besnim. paxagi^co (pdxag blažen) blagrujem. paxdgios 3. ( paxagiCco ) blažen, srečen. paxagioxos 3. (A.V. k paxagi£w) bla- grovan, poveličavan, blagrovanja vreden. Maxedovia, ds, ?) Makedonija. paxgos 3. dolg; paxgov fjv predolgo¬ trajno bi bilo. Maxgcoves, cov, oi narod ob Črnem morju. ud/. a — ,ua%aiQa. fxdXa adv. (prim. mel-ior) kaj, zelo; ov /udka ne posebno, ne zelo (ni¬ kakor ne); v trdilnem odgovora: y.al /uč'da prav zelo, zares, pač.— Komp. fidkkov bolj, prej (nego: fj)\ rajši; temveč; ovdev juakkov nič manj, pri vsem tem, vendar. — Sup. jidkiaza največ, najbolj, zlasti; v odgovorih: gotovo! kajpada; cbs /adkioza čim najbolj, kar najbolj. 59 ^agamos, ov, 6 ( marsupium ) vreča (ijuazicov z obleko), žep. Magovds, ov, 6 1) eden izmed Sile- nov; s svojo piščalko se je v god¬ beni spretnosti skušal z Apolonom, brenkajočim na citre (kitaro). Določila sta, da sme zmagalec početi z nasprotnikom, kar hoče. Zmagal je Apolon, obesil je Mar¬ ži j a na drevo in ga živega odrl. Pod. 9. Marzija(s) in Apolon. (Gl. MagOvas.) jxa.hrMQoji(u (wu.ay.6q 3. mehkužen) mehkužen sem, pomehkužim se. Maksa, dg, fj rtič na Lezbu. /xdkrj, rjs, fj rama, pazduha. Mavdavrj, r/s, fj Kirova mati. juav&avco učim se; izvem (ovdev zi- vos), uvidim, razumem. l-iavid, ag, fj (iMiivojMu) besnost. juavos 3. tenek, redek, pičel; adv. luavcbs redko. /mvTEia, ds, fj (/udvzis) prorokba, orakelj. !uavzis, sms, d vedež(evalec), prorok. Mdodoi, (ov, oi bojevit narod v Ar¬ meniji in Mediji. Gl. pod. 9. — 2) Reka v Frigiji. juagzvgiov, ov, zo (juagzvs) izpričevalo, dokaz. /udgzvs, vgos, 6 priča. Muoxas, d, 6 (gen. Mdoxa; „Grška slovnica" § 38, Op.) (bajevna) reka v Mezopotamiji (dandanes je tam le neki Evfratov pretok, reke ni). f.iaozlyo(o (fidozt f, fj) strahujem, bičam, tepem. /uaozos, ov, 6 prsi; grič, holm. ,m dmios 3. (2.) ničemuren, bedast, neumen. fzdyaiga, ds, fj (jidc/ouai) nož, sablja, meč. 60 fiayjxiQiov — nivo . f.iayaioiov, ov, to (demin. od i.idyaioa) kratka sablja. frdyrj, rj?, f\ (fidyoixai) bitka, boj. jua/o/uai (DM.) bojujem se s kom: tivi ali Hod g nva; jiayovi.ievog bo- jaželjen. /xEyako-jiQEm)g 2. (jiqstmjo) velikanski, krasen, imeniten, radodaren. fj.eyahx >5 gl. fieyag. Meyaga, oov, Ta glavno mesto dežele Megarske; prebiv. MeyaQsvg, ecog, 6 Megarejec. fieyag, /x£ydkrj, jueya ( niagnus) velik, važen; silen, mogočen; imeniten; silovit. — Adv. /ueydkcog in neutr. fieya (snperl. /ueyiOTOv) zelo, močno, silno, izborno; to jaeyioTov (accus.) poglavitno, zelo. fiEye-&og, ovg, to (jxeyag) velikost, veličina. /ue^-iOTrj/M preobrazim, preobrnem (ri]v nohzeiav ); u. navza Jigog Aay.edat/xovlovg spravim vse pod oblast L. /u£&-oq/zi£w izpremenim pristanišče, preložim ga. Meftvdgievg, ecog, 6 Metitrijec, pre¬ bivalec mesta Msftvdgiov v Ar¬ kadiji. /ue&voko) (jueftv, ro medica, vino) opijanim; P, opijanim se, pijan postanem. fiEftvco (le v prež. in imperf.) pijan sem. /ie'iyvvgi (misceo iz rnic-sceo, mešam) mešam, zmešam. geioco (/uticovj zmanjšam, slabim; M. manjši sem, zaostajam: Tivog za kom. /ueicov 2. (komp. k /iixgog) manjši, pičleji, manj; tovto (ali: sv tivi) /neiov eyoo v tem oziru sem na slabšem. Msldvdhog, ov, o neki Atenec. gelavia, ag, ?/ (ui/.ng) črnilo, črna proga, črn oblak. ui/.ag 3. črn. geksi impers.: je na tem: fiekei goi Tivog ali jteqi Tivog na srcu mi je, brigam se za, moja skrb je, skrbim, da: omog in indik. fut. gelsTaco (/ue/Jtij skrb; gekm) urim se, trudim se, bavim se. [xeUvt], gg, i) ( milima ) proso; oizog geUvgg prosen kruh. gekkco 1) sem na tem (da kaj storim) nameravam, mislim; ra /uslkovTa bodočnost; 2) obotavljam se, opre¬ zam, pomišljam se. gegcpogai (DM.) očitujem: tivi ti komu kaj; nezadovoljen sem. fiEv (coni.) 1) = juijv: res; akka . . . fxh (pa) — toda, res; ov juh Srj pa zares ne; 2) adversat., od¬ govarja često nastopnemu de, fievToi, alka (in se mnogokrat ne prevede): sicer — pa, deloma, — deloma, ta — oni, eden —■ drugi. Mevavdgog, ov, 6 atenski strateg (general). /usv-Toi (coni., zapostavljena): 1) po¬ trjujoč: res, pač, seveda; 2) ad- vers.: vendar, pa; xai /ievtoi in vendar, in sicer; ye /ievtoi pač res. /jievoo ( maneo) ostanem; d dovlog /ievei izdrži (t. j. službo; naspr. dnodidgdoKEi)-, r ivd zdržim, ča¬ kam na. Mevcov — fttjde-nco. 61 Mevcov, covog, 6 grški strateg (ge¬ neral) v Kirovi vojski. pegog, ovg, to del, delež; juegog ti (ema&ag) dobršen kos, dober zgled, imeniten slučaj. Heo-rj/ji^gia, ag, fj (iz fiea-vj figia', jueoog in fj/uag = r//uega) opoldne, jug; tu jtgog luorjiiflgiuv kraji proti jugu. ntoog 3. (iz lueooog = medius ) srednji, v sredi; /ueoov fjfxegag opoldne; to fisoov sredina, centrum, središče; ev peoco v sredi, na razpolago; ev /ueocp Tivog vmes med čim. jueoTog 3. poln, napolnjen (z gen.). fiETu (praep.) 1) z genet. (spremstvo ali pomoč) „s, z"; 2) z acc.: po (časovno in krajevno). IUETa-/3dMw izpremenim; M. a)obrnem se, zavijem (na levo, na desno); menjam mnenje; b ) (za)menjam (tol ifirnia). /uera-fiifidtcD spravim drugam. fiEra-ftolrj, rjg, fj (fietafidklm) izpre- memba; /.iezafloA.ai nohzEimv me¬ njava ustave. juETa-yiyv 100 x 10 premislim se, izpreme¬ nim mnenje. fiETa-bidco/u dam delež, dovolim udeležbo: tivl Tivog ali Tivl ti komu v (pri) čem. /j.ET-ahiog 2. sokriv. /nETn-iue^EL (impers.) žal mi je: uol ; kesam se česa: Tivog (in rt). /MTa-/u;?Mfuu (DP.) obžalujem, ke¬ sam se. /UETa-voeco premislim se, obžalujem, kesam se. /uet a^v v sredi: 1) adv.: vmes, med govorom; 2) praep. z genet.: med, v sredi med. fiETa-neidco pregovorim (k čemu drugemu), odvrnem. fHETa-TiEimoo (nav. M.) tivu: pošljem po koga, grem ponj. 1. fiET-Eifu (eijui) sem vmes; impers.: /ueteoti fioi uvog delež imam pri čem, deležen sem česa. 2. fiET-eifu (elfu) grem po kaj (za ejuzr/deia). [E£z-E%w imam delež, deležen sem: uvog česa. Iuez-ecogog 2. (peza in aelgco) viseč, kvišku dvignjen; /ueTecogov algeiv ti vzdigniti kaj, dvigniti v zrak. fiET-omog 2. sostanujoč; subst. d / 1. sostanovalec, metoik (tuj nase¬ ljenec v Atenah). /uezgeco (fihgov) merim, odmerim. /uezgiog 3. (juetqov) zmeren, pičel; adv. fiETgicog zmerno, pičlo. iiergov, ov, to (rnetiri) mera. jUET-coTtov, ov, to (&xp, fj oko; prostor med očmi) čelo; (pri vojstvu in ladjah) pročelje, fronta; nageTa- šavTo ev /EETcbmo v frontni (čelni) progi, drug poleg drugega. /ue%gi 1) praep. z genet.: do, tja do; fxeygi ov do tja, kjer; 2) (coni.) dokler (ne). firj 1) nikalnica: ne; 2) (coni.) da (bi) ne (pri glagolih bojazni: da) jutj-be in ne, tudi ne, niti. [Mjd-sig, /utjbe-jula, /urjb-ev (niti eden) nobeden, nikdo, nihče, nič. Adv. jurjdev v ničemer, v nobenem oziru. fxr]be-iioTE (adv.) nikdar, nikoli. fM]be-Juo (adv.) še ne, nikoli. 62 f<7]d-STEQ0g — fiva. I urjd-exegos 8 . nobeden (izmed dveh). Mr/dia, as, fj Medija; Mrjdiag TE~iyos „medijski zid". (Ta zid so po¬ stavili babilonski kralji od Evfrata do Tigrisa, za obrambo proti Me¬ dij cem; že v Ksenofontovem času je razpadal, zato ga je Artakserks proti Kiru izpopolnil z jarkom.) Mrjdmos 3. medijski. Mfjdoi, wv, oi Medci, Medijci. Mfjftvpiva, as, fj mesto na otoku Lezbu; prebiv. oi Mr/'9vpivaioi. [Mjx-eu adv. (tvorjen po ovx-eu) ne več, dalje ne. pvfjros, ovs, to dolgost, dolžina. Mfjlos, ov, fj otok med Kikladi; prebiv. Mfjkioi, cov, oi. —• Atenci so 1. 415. otok premagali, moške pomorili, žene in otroke prodali v sužnost. I ufjv (adv., zapostavljen) 1 ) zares, v istini, pač; vendar, pa(k). — ov pajv zares ne; ov piijv alXd (sicer ne, ampak), ali ipak, vendar; dlld /ufjv (ys) da, zares, dakako; y.a\ fifjv in vendar, in zares (često ugovarjajoč, često le misel nadalju¬ joč), dalje, celo. jufjv, piijvos, o (mensis) mesec; rov pirjvos mesečno, na mesec. fxfj-noxe (adv.) nikoli. p.fj-iuo (adv.) še ne; nikar ne. pcijgog, ov, o bok, bedro. juf]TrjQ, fMjtgog, fj (mater) mati. jufj-re in ne; pifj-TE — niti — niti; pifjxe — r« ne — pač pa. pif]yavdopiai (DM.; pujyavfj) izmislim, zasnujem (lokavo), skovarim. fxijyavfj, fjs, fj 1) orodje, stroj, bojni stroj; 2) sredstvo, način; ndotj xeyvtj r.ai purjyp.vfj z vsemi sredstvi, na vsak način. pita fem. k elg. /uai-cpovos 2. (/uaivo) oskrunim, (porog) okrvljen; d pi. morilec. puagog 3. oskrunjen; zanikaren, grd. Mi&gaddrrjs, ov, o satrap v Likaoniji in Kapadokiji. pur.go-nohrrjs, ov, 6 malomeščan. Iulr.gos 3. mal, majhen; adv. puy.gov malo, malo časa; puy.gov e£e(pvye jedva je...; puy.gov domala, skoraj. Mihjrog, ov, fj mesto v Joniji. Adj. Mdfjoiog 3., prebiv. Mdfjaioi, oi Milezijci, Milečani. /upieopiai (DM.) posnemam (xivd). pupivrjonoo spominjam; zbujam spo¬ min; pvrjodfjvat Tiri u omeniti komu kaj, sporočiti; — M. spomi¬ njam se: tivos česa; perf. piEpivrjpiai (s prezent. pomenom) spominjam se, imam v spominu. piloeco (puoos, to sovraštvo) sovražim. puofto-dooia, ag, fj (didmpu) izplačilo (plače). puo9o-doxijg, ov, 6 (d(dcopu) izplača- telj, gospodar. puodog, ov, o plača, nagrada. puoffo-cpogos 2. dobivajoč plačo; d pi. plačanec, najetnik. piioddo) (puc/dos) dam v najem, v službo; M. najmem si, vzamem v službo; P. najmem se, stopim v službo. puoo-drjpiog 2. sovražnik ljudstva, nasprotnik demokratije. J uio6-ygijoxos 2. nasprotnik plemstva. piva, ag, fj mina (denar) = 1 / 60 ta¬ lenta = 100 drahem (a ok. 1 K) = ok. 100 K. (Gl. dpokog). /ivij/ueiov- Hvrjjunov, ov, to ( uiuvfjoy.m) spo¬ minek), spomenik. fivij /uovev oo (/ivfjfuov2.'poiameč; fiifivrj- oxoo) 1) spominjam se, pomnim: zivog in rž; 2) omenim. fioyig adv. (fioyog, 6 trud) s trudom, s težavo, jedva. fidhg adv. = fioyig. f.iovayjj (fiovog) adv. sam(o), poedino. /Aov6-xQorog 2. (gl. dixgozog) enoves- laški; vavg /u. enoveslača (t. j. le ena vrsta vesel je zasedena). juovog 3. poedin, sam; adv. /lovov samo, edino. fiogcpfj, rjg, fj postava, lik. juooyeiog 3. (fiooyog) telečji; xgsa fiooyeia teletina. fiv^m sesam, vsesavam. /uvgidg, adog, fj (fivgioi) mirijada, desettisočica. fivgiog 3. premnog, neštevilen; fii- gioi 3. desettisoč; sing: danlg fiv- gia 10.000 ščitonoscev. /uvgov, ov, to dišeče olje, dišava. /ivoazTOficu (DP.; /avaog, to mržnja) gabi se mi, mrzi mi: rž. Mvaoi, čdv, ol prebiv. Mizije, dežele v Mali Aziji. Mvrdfjvrj, rjg, fj mesto na otoku Lezbu. fivyog, ov, 6 kot, kotlina, globel. /icogfa, ag, fj (fimgog) neumnost, . bedastoča. judigog 3. neumen, bedast; ro ficogo- mzov naj večja bedastoča. JV. val (vr)-, lat. ne) pri prisegah: zares, istinito, resnično; z accus.: val fia Ala resnično pri Zevsu! Nacaoxog. 63 vamj, rjg, fj šuma, gozdnata kotlina. vav-ayog 2. ( vavg in dyvv/u) ladje- lomski, brodolomski; subst. d v. ladjelomnik. vav-agyog, ov, 6 admiral; pri Atencih tudi poveljnik treh državnih ladij (Tldoa/.og, 2aXafuvia, Arjhag). vav-xhqgia, ag, fj (vavxhjgog, 6 lastnik ladje) ladjarstvo, brodarstvo. vav-fiaye (fidyjj) bojujem se na morju, bijem pomorsko bitko. vav-fiayia, ag, fj (fidyrj) pomorska bitka. vavg, veidg, fj (ndvis) ladja, brod. Navoixijdrjg, ovg, o neki trgovec z moko (v Atenah). vavol-nogog 2. ploven. vavzixog 3. (vavg) ladjarski; vavuxfj dvvafug vojaška moč na morju, mornarica. veavlag, ov, 6 (veog) mladenič. veavLOxog, ov, 6 mladenič, mladič, mlad gospod. vsxgog, ov, 6 ( necare, nex ) mrtvec, (mrtvo) truplo. ve/im 1) delim, pridelim; 2) pasem; M. pasem se. veo-dagzog 2. (degco; gl. degfia) prav¬ kar odrt. veog 3. (novus) nov, mlad; d v. mla¬ denič. vsvfia, zog, to (vevco kimam, mio, adnno; namen) migljaj. vevgd, ag, fj kita, tetiva. vEipehj, rjg, fj (nebula , megla) oblak. vsa) (fut. VEvoofiai) plovem, plavam. vecootL adv. (veog) nedavno. vfj gl. val. vf/ipm tešč sem. Nixagyog, ov, 6 grški lohag (stotnik). 04 viiida- vlxda> zmagam, premagam; (Jtdfjjv v bitki; praes. s perfektovim po¬ menom: zmagalec sem. vixrj, rjg, fj zmaga; im vlxjj za zmago, za stavo; Ntxr/ boginja zmage (Victoria). NlxfjQazog, ov, 6 neki Atenec. Nlxidg, ov, 6 atenski državnik in vojskovodja (f 413). voko (vovg) zapazim, spoznam; na¬ meravam. vo/u£m (vojLiog) 1) običavam; vo/ulCezat običaj (navada) je; 2) spoznam za, smatram za (z dvojnim accus.); mislim, menim. vo/Mmog 2. (3.) (vo/uog) običajen, na¬ vaden ; zakonit. vofiog, ov, 6 (vi) običaj, navada, šega; zakon. vov-dezko (vovg, ztftijfzi) polagam na srce, opominjam, karam. vovg (—voog), vov, 6 misel, um, pamet. vvxrEQsva) (vv£) prenočujem, prebi¬ jem noč. vvxxwq adv. (vv£) ponoči. vv/tuplog, ov, d (vv[xqprj, fj nevesta), ženin. vvv adv. (nune) a) zdaj; zb vvv elvat (absol. inf.) za zdaj, začasno; b) torej, potemtakem — vvv de zdaj pa, tako pa. vv£, vvxzog, r) (nox) noč; vvxzog ponoči; ix vvxzog tekom noči; fzeoai vvxzeg polnočne ure, polnoč. Eavfhnkrjg, iovg, d strateg (general) v grški armadi Kirovi. -dfloAog. Eav&iJimj , tjg, fj Sokratova žena; Ksenofon omenja, da je bila silno huda in sitna. Zevidg, ov, o strateg (general) v grški armadi Kirovi. £evixog 3. (£evog) tujski, iz tujcev; zb £evixov najemna vojska, na¬ jemne čete. £ iv to g 3. (£ivog) gostoljuben; Zevg £. varuh gostinstva; zb £ iv tov (t. j. dcbgov) gostinski dar. £ivog, ov, 6 1) tujec; 2) vojak-na- jetnik; 3) milogost, gost. Eevocpmv, mvzog, 6 pisatelj in vojsko¬ vodja (govori o sebi vedno v 3. osebi). Zig£rjg, ov, 6 perzijski kralj. £zjgog 3. suh; to £>jobv zov jioza/uov suha struga reka. £tcptbtov, ov, zo (demin. od £lcpog) (kratko) bodalo. £ljb), rjg, fj strugalo ; kriv meč (kratek, zakrivljen spartanski meč). £v/uvog 3. (£v),ov) lesen. £vXov, ov, zo les, drvo. O. d jttev — d Si (ta) — oni (pa); oi fiev — oi bi ti — oni, nekateri — nekateri; za /m v — ra de deloma — deloma; d de ta (on) pa. biolog, ov, 6 oboi, atiški denar (= ok. 16 h). Pod 10. kaže oboi v naravni velikosti; a — sprednja stran = averz, r — zadnja stran = reverz. Pod 11. je drahma, Srebrnjak v vrednosti 6 obolov (ok. 1 K). dydorjuovTa — oio/iai. 65 bydoi']xovza osemdeset. oydoog 3. osmi. o-de, fj-de, zo-be ta(le), to(le). oSo-noieco nadelam pot. oSog, ov, fj 1) pot, cesta; t) tov noza- fiov obog struga reke; 2) hod, pot, pohod (vojaški); i) av obog pot navzgor. ’Obvoc£vg, scog, d Odisej. Pod. 10. ’ OfioMs ■ Pod. 11. Jga/ftij. o-ftev adv. (og) 1) odkoder; (exeToe) ofiev tja, odkoder; 2) zaradi cesar; xal !>dev — xal zoiavza (noiovv- rsg), ef cbv in tako (ravnate), da morete . . . Hell. 2, 17. oftev-neg (adv.) = okrepljen oder. 61 (iz oFot) dat. osebn. zaimka: šibi in ei (gl. ov). olda (perf. k deb. F ib) vem, znam, urnem; olda (616) or i = vem da, sigurno, gotovo; elbebg vedoč, po¬ učen, za gotovo. oixa-be (adv.) domov, v domovino. otxEiog 3. (olxog) 1) domač, obiteljski; lasten; soroden; ol olxe!oi sorodniki. — Adv. olxEimg prijateljski, pri¬ jazno; olxdwg bia.xEif.iai v prija¬ teljskem razmerju sem. oixhi]g , ov, 6 (olxog) domačin; hlapec, suženj. otxea> (olxog) 1) stanujem, bivam; zasedam; nohg olxovfievr\ obljudeno mesto (nasproti „zapuščenemu“: igr/fU ]); n ohg otxeixai šm rij ‘dai.az- zr\ mesto leži ob morju; 2) uprav¬ ljam; 3) počutim se (sv, xaiwg, xaxcbg). olxla, ag, tj = olxog. olxo-bofiEm (olxobofiog stavbenik; dsfico gradim, domus) zidam hišo, zidam, postavim. oixo-§ev (adv.) od doma, iz domovine. oi'xoi adv. (lokativ k olxog) doma; oi oixoi domačini, rojaki; za oi'xoi domače (domovinske) razmere, „dom“, življenje doma (res dome- sticae). oixog, ov, 6 (FoTxog, vicus) hiša, dom. oIxi(s)(qco pomilujem, usmilim se. oifiai gl. oiofiai. olficoyrj, rjg, i) (oifimCco) vekanje, tarnanje. olfia>C (kličem: oifioi gorje mi!) tožim, tarnam; (žugajoč:) olfirn^Ei jadikoval boš, slabo se ti bo go¬ dilo, slaba ti bo pela. olvog, ov, 6 (Foivog, vinum) vino. olro-%o£co (oivo%oog) točim vino; opravljam točajski posel. Pod. 12. Dečka zajemljeta iz mešalnika. olvo-/6og, ov, 6 (/Jo) natakar, točaj. oiofiai in oifiai (DP.) slutim, do¬ mnevam, mislim, menim. Tominšek, Ksenofontov slovar. O A0 o to g — djuo/ioyovju£i'cos. olog, ola, otov kak, kakršen ( qualis ); oloi rj/tuv ljudje naše vrste; oldg te eijlu Myeiv sposoben sem (morem) govoriti; olov te Ioti mogoče je; — olov (ola) (adv.): kakor, ko, liki, kolikor mogoče, čim; pri partic. navaja stvarni vzrok (= Site): ker pač; v zvezi: olov dfj, ola dfj. olog-neg 3. kakršen pač, prav kakor; otaneg eygfjTO nam. ToiavTij otaneg iygfjTO čemu je rabil; ev oiotg v kakem položaju. olg (oig), olog (oiog), 6, fj (ovis) ovca. oloTog (in otoTog), ov, 6 puščica. ol'yo/Mi grem, odidem; izginem, umrjem. ■— Navadno s perf. po¬ menom: odšel sem, ni me, izginil sem; (s partic:) brzo: w%eto nletov jadrno je odplul; w%eto ni ga; oiyo/.iai tpego/uevog strmoglavim se. — Včasih = anod^vijovM. olcovog, o v, 6 (iz dFt-cov6g\ avis) ro¬ parska ptica; proroška ptica; ptičja prorokba, usoden znak. oxveco (oxvog) obotavljam se, po¬ mišljam se, bojim se : ti ali z infin. 6xvjjgo)g adv. (oxvijgog 3. oklevajoč) leno, boječe. oxvog, ov , d oklevanje, pomisleki, spornost. bxTa-xooiot 3. osemsto. 6xtco osem. d X i y-av D g m n la, ag, fj pičlost pre¬ bivalstva; 6. yeyovev število pre¬ bivalstva se je zmanjšalo. ohy-agyia, ag, fj oligarhija, malo- vlada. 6Uyog 3. malo, premalo, kratko; adv. ollyov ; oUyu> (za) malo. ohy-(bgcog (adv. k 6Uy-mgog 2.) maloobzirno, malomarno; d. eyco vedem se maloobzirno, malomaren sem. bhoDrjoog 3. (dlto&avco drsim) polžek, gladek. dloi-Tgoyog, ov, 6 (volvo in Tgoyog, 6 kolo, t geyco) okrogel kamen, gru- dasta skala, klada. olog 3. celoten, cel; ves; olov to OTg&TEVfia vsa vojska (armada); ra ola vesoljni svet, vesoljstvo. ’01v/unla, ag, fj grška božja pot v Elidi. ’Olvvfhog 3. olintski; ol "Olvvfhot Olintijci, prebivalci Olinta, boga¬ tega mesta na Halkidiki. ofialfjg 2. = dialog, o/ualog 3. (gl. ojuooe) enak, raven, plan; ev ra> 6/ualq> v ravnini, na ravnem. — Adv. djualmg enako¬ merno, v enaki črti (smeri). ojuijgog, ov, 6 talnik. o(uyhj (in 6ftiyhj), ijg, fj megla. ofivvfju (o/uvvm) prisežem, navTag Seovg pri vseh bogovih. 6ij,o-yvmfJtow 2. (gl. ojuooe; yvu>(Mj) istega mišljenja s kom: nvl. o/uotog 3. (gl. djuooe) podoben, enak; (adv.) enako, na isti način, enako¬ merno; navTeg ojuotu)g enakomerno vsi, vsi brez izjeme. o/uo-loy£a) (gl. ojuooe; leyto pravim isto) 1) skladam se; 2) priznam, pripoznam, pritrdim; df.toloyehat Mavdavrjg yeveof)at priznava se (splošno), da izhaja (izvira) od M. o/uoloyov/UEva>g adv. (ojuoloyeco) pri¬ znano; d. sx TtdvTotv po soglasni sodbi vseh; ol 6juoloyovjuevo)g ov- o/ao-f J t 1 qtQLOS — bnoT£QOS- xoqxxvTcu očitni (javno znani) siko- f ant j e. 6[io-/m']tqios 3. (gl. ojudoe; /ur/Trjo) od iste matere; adslcpog polubrat (po materi). d/ro-oe adv. (o/rog 3. skupen) v (na) isto mesto, v isti kraj: o/uoas q)SQeo^ai drveti drug nad drugega, levai iti nad. Sfio-rgdneCos 2. (gl. o/udoe; TgdnsCa) „sojednik“, tovariš, zaupnik. (Na perzijskem dvoru so zvesti dvorjani baje jedli v sosednji sobi in pili v isti sobi kakor kralj, oziroma njegova družina. 6fxov adv. (gl. ofiooe) skupno, na istem mestu, istočasno; d. ylyve- od-cu sniti se, združiti se: uvl s kom. ofio-ipvlog 2. (gl. d/.ioos; cpvlov) istega rodu, iste vrste, istovrsten. dficpalog, ov, 6 (umbilicus) popek. o/Mog adv. (od df/og, gl. df.idoe) vendar. drag, to (pl. ovsigaza, cov) sanje, sen. owV»//« koristim, pomagam: xivd komu. ovo/ua, arog, to (nomeri) ime; kot accus. ozira: „z imenom 1 ', „ime- novan 11 . bvoj-idCco (ovohaj imenujem, pokličem. dvo/uacni adv. (ovo/aa^co) imenoma, z imenom. ovog, ov, 6 osel; gl. dMrrjg, Kavftrjhog. onr] in onn a< iv. (correl. k nfj) 1) kod(er), kje(r), kamo(r); z av ali z opt.: kjerkoli, kamorkoli; 2) kakor. dmofiev (adv.) zadaj za (z gen.), vzad, odzad; oi in ra omo&ev zad¬ njiki, zadnja straža; d. yiyvouai 67 pridem za hrbet; b/, tov omoftev iz ozadja, odzad, za hrbtom. dniofto-cpvlatteg, wr, oi zadnjiki, ozadnji stražniki, zadnja straža. oTuofto-cpvlaKea) (cpvMnco) sem v zad¬ nji straži, vodim z. str. onUCto (onlov) oborožim, pripravim; M. in P.: ob. se, pripr. se. onhoig, emg, t) (dnM£co) oborožen j e, priprava. dnklTEvoo (dnlmjg) služim za hoplita (težkooboroženca). onltnjg, ov, 6 (onlov) hoplit, težko- oborožen pešec; glej podobo v I. zvezku (spredaj). onlo-fia^ia, ag, fj (/udyj]) orožni boj onlov, ov, to orožje; nav. pl.: orožje, bojna oprava (tu onla Tiftsod-ai gl. t l&eo&ai) ; 2) orožni prostor, tabor; 3) (meton.) ra onla — oi 071/1x01. dnoftev adv. (correl. k noftsv) od- kod(er), odklej, odkler. onoi adv. (correl. k noT) kam(or)- koli. onolog 3. (correl. k noTog) kak(r)šen; onoTov ti /uhv drj eotiv kaj pač po¬ meni. onooog 3. (correl. k nooog) kolik(ršen), koliko(r), tolik(o) ko; onooa ftov- Ietoi kolikor se mu ljubi, pa bodi, zaradi mene. dnoTav (coni. = ojtote av) kadarkoli, kadar pač. otiote (correl. k ttote) 1) kedaj; eotiv onoTE često(krat); 2) kadar, ko; ker; otcote ye kadar pač. dnoTegog 3. (correl. k noTsgog) kateri (izmed dveh). 5 * 68 dnov — oonpiov. onov adv. (correl. k nov ) kje(r); z av ali z opt.: kjerkoli; povsod, kjer; •— ovx rjv, onov ov ni kraja, kjer(bi) ne; kjerkoli, povsod. onmg (correl. k nmg) 1) adv.: kako(r), na kak(ršen) način; 2) coni.: da (bi); prj onmg (ne boj se, da, t. j.) kaj šele! niti. onmo-zi-ovv (adv.) kakorkoli; ovS > on. niti najmanj, nikakor ne. ogam vidim. ogyrj, fjg, fj (razburjenost), jeza. bgyitouai (s fut. M. in aor. P.; oqyr\) razjezim se, jezen sem na (živi). ogyvid, as, f\ (ogeym stegnem) seženj (premer stegnjenih rok) (l'8o m), bgsivog 3. (ogog) gorat. og&tog 3. (2.) (ogftog) navkrebern, strm; zo og&iov strm vrh; ogfhoi Ibjoi gl. loyog\ ogfiog 3. pokončen, navpičen, raven. bg$o m (og&og) dvignem; P. postavim se po koncu, stojim ravno. dg&gos, ov, 6 jutro, jutranja zora. og&mg (adv. k og&og) prav, po pra¬ vici, pravilno; ovk og&mg krivično; bg&cbg eyei spodobno je, spodobi se. og/fco (gl. ogiov) omejim, ločim; d ogtCcov nozapog (ob)mejna reka. ogiov, ov, zo meja. dgxog, ov, 6 prisega; ogxoi $ewv pri¬ sege pri bogovih. ogpam (bgprj) 1) a) trans, naženem, tiram, priganjam: ogpdv bbbv na¬ stopiti pot (pohod); b ) intr. ganem se, krenem; dvignem se, drvim; z inf.: začnem. — 2) M. (z aor. P.): odrinem (brzo), odhitim; na¬ padem; og/uao&ai ex uvog odriniti z izhodišča; cpavsgog ei/ui oTxade ogpmpsvog kažem očitno, da hočem domov (odriniti). ogpem (gl. og/utCm) usidran sem; d. iv Kaleh ugodno sem usidran. oqfxr\, rjg, fj 1) napad, naskok, naval; odhod; pohod, podjetje; 2) nagon: fxiq og/ufj (uno impetu) v enem navalu, z eno gorečnostjo, isto¬ časno, namah, zajedno. ogpfcm ( ogpog, o pristanišče) usid¬ ram; M. (z aor. P.) usidram se, pristanem (ob breg). dgvi'&£tog 3. (2.) (ogng) ptičji, ko¬ košji. ogvig, idog, d in t) ptič; at ogvifteg ptiči, kokoši, perutnina. 5 Ogovzag , a, d 1) plemenit Perzijan v vojski Kira Ml.; 2) satrap v Ar¬ meniji. ogog, ovg, zo (genet. pl. tudi ogemv) gora, grič, gorovje. oovKzog 3. (A. V. od ogvzzco) izko¬ pan; zdcpgog ogvKzi] umetno narejen jarek. dgvzzco kopljem, iz-. bg/Jouru (DM.) plešem. , Ogxofieviog 3. Orhomenijec, iz mesta Orhomenos v severni Arkadiji. os, rj, o pron. rel.; xal os in ta, in on. ooiog 3. pobožen. ooog 3. (correl. k zooog) kolik(or)- šen; kakor daleč (dolgo); kolikor; (tolik, tako dolg, toliko) kakor; ooov (kot adv. pri številih): nekako, okoli; oocg pri komp.: za kolikor, čim. oo-neg , rj-neg, o-neg pron. rel., (isti) ki; zavzd aneg prav isto, kar. oongiov, ov, zo sočivje. do-ns — d\pi£,o). 69 oo-zig, tj-zig, o ti 1 ) kdor(koli), ka¬ terihkoli); vsak, ki; e£ ozov odkar; 2) v indir. vpraš.: kdo (pač), kaj (pač). ooipgaivofiai (DM.) voham, duham: nvog kaj. ozar coni. (oze av) kadar, če, ako. Ote (coni.) ko, kadar(koli), ker; eoziv ote včasih, čestokrat, ort coni. 1 ) da; 2) ker; pri superl.: čim (najbolj): ort ranima; /uti ozi — aUa xa'i ne baš (samo) — ampak (celo); ovde ■— /ug ort niti — kaj šele. OTOV gl. oozig. ov (ovx, ovy, ovyi) nikalnica: „ne“; o v %Aog, ov, 6 1) nadlega, pritožba; oyXov naoEjEiv siten, nadležen postati; 2) mnoštvo, ljud, ljudstvo; negiyeizai truma se usuje. byvQog 8. (eym) trden; rd oyvgd utrjeni kraji, utrdbe. bige (adv.) pozno, prepozno. oigi^m (oipe) pridem pozno (pozneje). čipov — 7tavzayov. 70 oipov, ov, to prikuha, prislastica (vse, kar se je h kruhu: glavni jedi; torej: meso, ribe, sir, sadje). n. nay-xgdziov, ov, to (nav in ngazog) pankration (-tij), vseborba (zdru¬ ženo borenje in pestenje). Gl. pod. 13. Pod. 13. Borba. ndftog, ovg, zo bolest, nesreča, ne¬ zgoda; kar se je pripetilo. jiaiav, dvog, d bojna pesem; slavospev. nmaviQo) (naidv) zapojem paian (bojno pesem), zapojem zahvalno pesem. :zaiyvidrjg 2. (nar/via, fj šala, naitfio) šaljiv; z6 naiyvid)deg dobrovoljnost, humor. naiddgiov, ov, zd (demin. od nalg ) otroče, deček; otrok. nadela, ag, fj (naidevco) vzgoja, pouk. naidevco (ndlg) vzgajam, poučujem, izolikujem. naidlov, ov, zo (demin. od naZg) otročič, otrok; ex naidlov od mla¬ dih nog. jicudioKZj, ijg, fj (demin. od nalg) deklica, dekletce. nal^co (naig) igram se, šalim se. ndlg, naiSog, 6, fj otrok, deček, dek¬ lica; oi naZdeg otroci. nalco bijem, tolčem: ollyag (namr. nlrjydg) pripeljem (pre)malo udar¬ cev; sunem, zadenem, ranim. nalai (adv.) že dolgo, davno. na/.aidg 3. (ndlai) star. nalalco (nalij) borim se. nalapvaZog, ov, 6 (nald- /uzj, fj roka, palma) 1) morilec; 2) mašče¬ valec, maščevalni duh. nalij, rjg, fj borba. naliv (adv.) nazaj, vzad; zopet, iznova. jzalzov, ov, zd (ndllco vihtim) kopje (metalno). na/u-nav adv. (dvojni nav) docela, povsem, skozi in skozi. nap-nhjfhjg 2. (nlfjflog) premnog, premnogoštevilen. ndp-nolvg, nap-nollrj, na/u-nolv pre¬ mnogi), zelo mnogo. nav-dijpiel adv. (dijpog) s celim na¬ rodom, z vso vojsko, z vsemi četami. nav-ovgyog 2. (egyov) vsega zmožen, zvit, lokav, zloben. navzd-naaiv (adv.l povsem, vseskozi. navzayfj (-yrj) (adv.) povsod. navzayov (adv.) povsod; zd n. bogas¬ tvo vse zemlje. irav-nAoig -nagd-vopog. 71 nav-zekcbg adv. (k navzeXi]g 2. čisto dovršen, zeMco) popolnoma, čisto. jidvrrj in ndvzrj (adv.) povsod. navzo-danog 3. vseh vrst, vsevrsten, mnogoličen. ndvzo-ftev (adv.) od vseh strani. navzolog 3. (nag) različen, marsikak. ndvzcog (adv.) povsem, docela, vseskozi, vsekako. ndvv adv. (prav) zelo; ndvv ngog blizu pri. ndnnog, ov, 6 stari oče (dedek papa) naga praep. 1) z genet.: od — sem, od; 2) z dat.: poleg, zraven, pri, o b; 3) z acc.: p o 1 e g, ob (vzdolž!), t j a k,blizu; preneseno: mimo, proti. naga-fiaivao grem mimo; prestopim, prekršim. naga-pd)d vržem ob, ogrnem, oblečem. naod-ftlrj/ua, to (nagafidlkco) ladjin oklep. naga-florj&sco hitim na pomoč, po¬ magam. nag-ayyelho 1) javim, razglasim; 2) izdam povelje, zapovem: nagay- yeXkovzog uvog na poziv; n. elg ra onla kličem k orožju (tudi abso¬ lutno, brez elg xd onXd). nag-dyyt/.oig, ecog, fj (nnoayye:/J.o>) povelje; dno nagayyeXoEoog na (ust¬ meno) povelje. naga-yiyvopai 1) pridem k; name¬ rim se na; 2) sem navzoč, ude¬ ležim se (ev rfj pdyr\). nag-dyoo odpeljem, odvedem. nagddeioog, ov, 6 vrt, divnjak, park. naga-de/ppai prevzamem, sprejmem. naga-didcopi predam, izročim, raz¬ širim. naga-daggvvco ohrabrujem. naga-fteco letim mimo (nvd)\ pre¬ tečem, prehitim. nag-alveoig, ecog, rj (nagaivko) opomin, nauk. nag-aivEco prigovarjam. nag-aigem odvzamem; M. odvzamem zase, odvrnem, iztrgam; izneverim. nag-aizeopai (DM.) izprosim, ublažim, pomirim (deovg). naga-y.aUco pokličem, povabim (elg ih)gavj, pozovem; zanetim (nuna nagajale! — nag-e/o. 72 sodnikom. Ako je dobil tožbo tožitelj, je trpel oni predlagatelj hudo kazen: v denarju, včasih celo smrtno; podobno pa se je koznoval -— tožitelj, ako njegova tožba ni prodrla.) naga-ne/unm pošljem tja. naga-nleai plovem ob (obali); plo- vem tja. naga-nh)oiog 3. (2.) sličen, podoben. naga-ggeco tečem mimo, smuknem (zdrsnem) dol. nagd-(g)gvyia, arog, to ( gvofiai va¬ rujem) oklopje ladij. nagaoayyr]g, ov, 6 (perzijska izpo¬ sojenka, zdaj „farsang“) parasanga, ura hoda (ok. 5 1 / 2 Jan). 7 iaga-oxevd£a> (axEvdQo'>, gl. onevog) pripravim, dovršim; napravim, naščuvam (tivd). — M. pripravljam se (cbg amcbv na odhod); ta e/uavzov izvršim svoje priprave. naga-oxevr\, rjg, fj (naoaoxevdCo)) priprava, uredba. naga-oxrjVEw taborim (počivam) zra¬ ven. naga-rdrrco postavim v bojni red; M. postavim se v b. r. jiaga-teivco iztegnem, pomolim; na¬ vežem na tezalnico; M. iztegnem se; raztezam se. jiaga-zidrj/LU postavim pred, k; ra jtagare&eifigva prinesene jedi. jiaga-tge/u) letim mimo (ti česa); letim k, na (elg to ycog(ov). naga-rvyydva> pridem baš tja, po¬ nudim se slučajno, zadenem ob. naga-cpegco prinesem, ponudim (jed). naga-ygfj/m adv. (— naga to yofj/ia) na licu mesta, v hipu, takoj. naga-ymgeu) izognem se; ti vi tfjg odoD grem komu s pota, pustim ga mimo iti. ndgdafag, emg, 6 in y panter. 7tag-eyyvdo) sporočim povelje (sosedu) dalje; zapovem, poživljam; vzpod¬ bujam. 1. jidg-eifu (el/ul) 1) a) tu sem, na¬ vzoč sem; pridem, dospem (elg ždgdeig) ; oi nagovteg navzoči, zbrani, svedoki; tv trn nagovn v se¬ danjem trenutku; td nagona ( ngay - /.lata) sedanji položaj (t.x■ ..v)', b) stojim ob strani, pomagam, sem na razpolago: nvi; ra nagdvza zaloga, kar imam(o); — 2) impers.: ndgeort slobodno je, dovoljeno je, mogoče je (licet): nvi komu; nagov (absol. acc.) ker je mogoče. 2. jiag-si/M (el/u) 1) grem mimo, hitim mimo (ti); 2) grem v, ude- rem; 3) grem preko česa, prehitim, prekosim. jrag-tJMvvm irans. ženem mimo; intr. jašem mimo. nag-egyofiai 1) grem (korakam), tečem mimo, ob: r ivd (mimo koga), prehitim ga; (o času) mine; 2) prehodim, prekoračim (nagodov), 3) nastopim (kot govornik): elg rljv iy.xlr]o(av v narodni skupščini. nag-eym 1) nudim, preskrbim, po¬ vzročim ( ngdy/uaza nadlegujem, (popov pripravljam v strah, stra¬ šim); 2) naredim za kaj (nvd n); n. nvd raneivov koga ponižnega; n. E/uavzov izkažem se. —■ M. 1) ponudim iz lastnega; 2 ) nva £d>vra nudim komu življenje, navdajam z življenjem, vcepljam življenje Jiagdevog — nehajo. 73 nag&evog, ov, tj devica; i%ydzr)Q nag&evog deviška hčerka. nag-iozrjpi postavim zraven; M. (z intr. oblikami): pristopim. nag-odog, ov, tj 1) pot mimo, dohod, pristop, prehod; 2) pohod mimo. nag-oivsco (aor. sjiagcpvtjoa z dvojnim avgmentom) pijan sem, vedem se kot pijanec, nedostojno. nag-otjVvm ostrim; dražim,naganjam, vzpodbujani. Uaggdznog, ov, d preb. Parazije, mesta in dežele v Arkadiji. Uaovoazig, idog, tj žena Dareja II., mati Artakserksa II. in Kira Ml. nag-mDem sunem v stran, odrinem. nag, naaa, nav 1) vsak; plur. vsi; 2) ves: ndoa tj no kug vse m.; zco jiavzl v vsakem oziru, daleko; ndvza r.ald noXkd vseh vrst lepe stvari. Ilaolcov, covog, 6 strateg (general) v grški armadi Kirovi. nao%a> (iz nd$-oxco: prim. naftog, nev&og) 1) trpim, pre- (xaxa, adixa); 2) zgodi se mi, zadene me; ev jzdoyot izkusim kaj dobrega, uživam (prejmem) dobrote; Qa rep), c) al n/.evgai. d) 6 noAvg Pod. 16. Načrt pohoda v četverokotu (jr/.aioiov n/.fjoeg). jiLaloiov, ov, r6 četverokot; nlaioiov jrhfjpeg sklenjen četverokot, kare. Gl. pod. 16, 17. 7i/Mvda> zapeljem; DP. blodim. nXdrog, ovg, r6 (jrlarvg širok) širina. nkarvrgg, grog, g (nhivig, nldrog) širokost, (velik) obseg. nle&gialog 3. (jz hefigov) pletrski, eden pletron dolg (visok itd.). itAe&gov, ov, to pletron (pleter); ok. 30 m, šestina enega stadija. IJkeioftev rjg, ovg, 6 vojak v grški armadi Kirovi. nXeovdy.ig adv. (nkeov) večkrat, cesto. jiLeov-emea) (nXeoveyrgg 2. pohlepen; ji leov, e/m) 1) povečani vpliv; 2) pohlepen sem; 3) prevarim: nvog koga; 4) obogatim (—eti). jzlevga, ag, g (nav. plur.) 1) rebra; bok; 2) krilo (pri vojski). Jikevgov, ov, rd — TiLevod. gtMa> (jtUFm) plovem, jadram, ladjam; oi/ofi/u jiMojv odplujem jadrno. jiLecog, 7z/J:a. jzLecdv, neutr. plur. ti Lea (jzipizkrjui) poln; pomazan. nkr\yg, gg, g (jtXrjrrco; p)lUga) udarec. jiXgz}og, ovg, ro (nlpnkg fu) množica; mn. (ljudi), ljud, ljudstvo. nXr)fta< (jilpnlg/u) poln sem, napol¬ nim se; a/ucpl 7ih)dovoav dyoodv gl. ayoQU. nLgv (adv.) razen, izvzemši, le; kot praep. z gen.: razen. Jthjggg 2. (jiifmXrj/ui) poln, napolnjen: nvog; (vavg) zaseden, popolnoma opremljen. nlggoto (nlgggg) napolnim (sposadko). TrLrjomim, arog, ro (jiLggoco) napol- njenje; napolnilo; posadka. nXgoid£a> (nlgolov) bližam se. rrhjoiov adv. (k Jibjoiog 3. bližnji, jteXd£a)) blizu, v bližini: nvog. nlgrroo (plangere, pluga) tolčem, udarim; ranim. n/.oiov — 7101ECO. 77 nkoTov, ov, zo (nleco) ladja; tovorna (prevozna) ladja. nkovoiog 3. (nlovzog) bogat. nAovzeco (nlootog) sem bogat. nkovzi'Q ali aya&ov sivcu vrlemu biti; c) spodobi se. ngoo-dsv (adv.) a) kraj.: spredaj, naprej; elg ib ngoodsv bolj na¬ prej; rd jiooa&sv bojno ospredje, fronta; sl? ro ngoo&sv na sprednji konec; b) čas.: prej, sicer; ib ngooftev prej; 2) kotpraep. z gen.: pred: ib ngoodev rmv onlmv pro¬ stor pred orožjem (taborom). ngoo-fisio? 2. (ridvjfu) dodejan; ngoa- fisioi Kojuai vstavljeni, kupljeni lasje, lasulja. ngoa-trj/M pripustim, uva jigog ib jivg. — M. 1) pustim k sebi, pri¬ pustim; slg lamov fj/Mv trpim med nami, v naši družbi; 2) dovolim; ov ngoaisfial u ne dopustim, ne upam si, ne spuščam se v kaj. ngoa-nalsm prizovem; M. zovem pred sodišče; vložim veliko tožbo proti komu (uva). Ttgb-aKono?, ov, o (ngo-oitonsm) ogleduh. jigoo-Kvvsoj ( xvvso) poljubim) uva poljubim tla pred kom, poklonim se mu; molim, častim ga. (Pri orientalcih se je dotičnik vrgel pred čaščencem na tla in je po¬ ljubil tla, noge ali obleko njegovo.) jigoo-lMjufidvoi privzamem, vzamem s seboj, na pomoč. ngoo-/udyofiai bojujem se proti, na¬ skakujem; jigoo/ua^ojuevov nohv aigeiv v naskoku vzeti mesto. 7igoo-[Aslyvv/M pomešam, vmešam; intr. pomešam se, pridružim se. ngoo-obo?, ov, f] dohod, pristop. ngoo-o/uvv/M prisežem zraven. jigoo-jrinim padam na; 1) pridrvim, naskočim, lotim se, pridružim se (uvi ); 2) padem pred koga, prosim kleče (im in uva). ngoG-jileco priplovem, priladjam. ngoo-nole/usco (uvi) vojskujem se s kom. ngo-oiaisco (ngooidu]?) načelujem, imam nadzorstvo, nadzorujem: uvog kaj; s ojicog: uravnam stvar tako, da; skrbim. ngo-ordrri?, ov > o (ugoioiauai) pred¬ stojnik, voditelj. jigoo-ianco odredim, zapovem. ngo-oisgvidiov, ov, io (oregvov) prsni oklep (konjski). 7igoo-i(dr]/M pristavim, dodenem; M. (dodenem zase), glasujem za, pri¬ trjujem. ngoo-xgs% tečem k, pritečem: uvi ali ngog uva h komu. ngoo-cpegoo nesem tja, ponudim; P. (za)nesem se tja; ngog ir j v yrjv zanese me na suho. ngoo-cpdčbg (adv. k ngoocpih)g 2.) ljubezniv, ljubek, prisrčen. ngoom (— noggco) adv. (ngo) 1) na¬ prej, dalje; io ngooco levai dalje, naprej korakati; ngoamisgm rov xaigov dalje nego pripušča čas, preko primernega časa, predaleč; 2) oddaljeno, daleč; tudi z genet.: ngooco imv mjyd)v daleč od izvira. — Komp. ngooonegco, superl. ngo- ocordim. ngoo-mnov, ov, io ( ain/j oko) lice, 7TQ0T8Q0g — JTC0A8G) 83 obraz; larrjfu onovdauog to ng. de¬ lam (napravim) resen obraz. ngozegog 3. (komp. k ngo) (s)pred- nji, prejšnji, adv. ngoregov preje, prej; to ngoregov prejšnji krat. ngo-udrj/u predložim, ponudim; ng. rov loyov dam besedo. ngo-rlgaco nva nvog častim (cenim) koga višje nego, odlikujem koga pred kom (včasih se pristavlja nleov). —■ P. imam prednost, imam ugled. ngo-rge^m tečem naprej. ngo-cpaivoo pokažem; M. (z aor. P.) pokažem se, prikažem se. ngocpaoUfo gai (DM.; ngoepacng) izgo¬ varjam se, pretvezujem. ngo-cpaoig, ecog, fj pretveza; ngocpaoiv noieio&ai vzeti za pretvezo. ngo-cpvlaxfj, fjg, fj predstraža. ngo-epvkdrroo imam predstražo, stra¬ žim koga pred čim (ura ti). ngo-yovg, ov, fj (ngo-yeco) vrč. ngo-^cogeco grem naprej, prodiram, imam uspeh; fj yemgyia ngoymgei poljedelstvo napreduje. ngvjuva, gg, g ozadnji del ladje, krma. ngvravig, ecog, 6 pritan, svetnik. (Odbor 50 pritanov je izmed državnih svetnikov atenskih oprav¬ ljal tekoče posle 35—36 dni.) ngcg in ngmi, adv. (ngo) zgodaj, zarana. ngčgga, ag, g sprednji del ladje, prova. ngcogevg, ecog, 6 (ngčgga) podkrmar. ngcorevco (ngonog) prvi sem, za¬ vzemam prvo mesto. IlgcoTOfM^og, ov. o atenski strateg (general). ngčbrog 3. (ngo) prvi; ngčbrov pri- mum; to ngmtov prvikrat, najprej, izprva; oi ngčbroi prvi, (s)prednjiki, predstraža; eni tov ngcbrov (namr. legeiov) pri prvi žrtvi, prvo pot, prvikrat. nragvvpai (sternuo) kihnem. (Kih- njenje je veljalo pri Grkih in Rimljanih za dobro znamenje; kakor pri nas „Bog pomagaj!" tako so rekli Grki „Zev, očboov\ u ). nregvi, vyog, fj (nexo[xai) perot, pe¬ ro tnica; nregvyeg tudi: (usnjati in krznati) obšitki na oklepu. nrgvog 3. (nho/uai) krilat, leteč. nvypg, gg, fj (pugnus, pugna) pest, borba s pestmi. IIvfHa, ag, fj Apolonova svečenica v Delfih. nvy.vog 3. gost, stisnjen, nabit, mnogo- brojen. nvxrgg, ov, o (nvygg) rokoborec. TLvkai, mv, al trdnjava v soteski, ki pelje iz Mezopotamije v babilonsko nižino. nvlg, gg, fj vrata. nvvffavopai (DM.) 1) povprašujem, poizvedujem: nvog ti pri kom očem; 2) izvem, zaznam, adv. (nvygg) s pestjo. nvg, nvgog, to ogenj; ra nvga (stražni) ognji; eni nvg da bi zakurili. nvgyog, ov, 6 stolp. nvgivog 3. (nvgog) pšeničen. nvgog, ov, o pšenica. neb (enkl. adv.) še (v zvezi: ovneo, pgnoo še ne); kdaj, kako. ncoleco prodam. 6 * 84 jitiAos — oiy/.og. jtcbkog, ov, 6 (prim. pullus) žrebe. nčopa, atog, to (nivco) požirek, pijača. juh-note, (adv.) nekoč, kdaj še. nčbg (adv.) kako? na kak način? jtwg (enkl. adv.) nekako, kakim po¬ tem; morda; d' nmg ako morda (nemara). P. gddiog, 3. lahek, brez truda; adv. gadimg lahko, rad. ga-ftvpeco (gd-ftvpog 2. lahkomišljen: Qqdiog in fivpog) živim lahko- mišljeno, udobno. (.la-Svpia, ag, tj (od-dvpog) lahko- mišljenost. paatmvg, gg, g (gaozog) popustljivost, nemarnost. Qsm tečem (voda!). gfjpa, axog, to beseda, izrek. Qiyog , ovg, to (§iyeco otrpnem; frigus ) mraz. glntsm in gbitco vržem, mečem, lučam. gocpeco (sorbere) srebam. gv&pog, ov, o (gl. geco) ritem, takt; iv gvftpčg po taktu. gcbpg, gg, g (gcbvvvpi, rob ur) moč, jakost. oayaQig, ewg, g dvorezna sekira. Zaxag, ov, o Astiagov točaj. Zalapig, ivog, g otok S.; adj. ZaKa- pinog 3., preb. d Zalapmog. oaniov, ov, to (demin. od oaxog, d, saccus) vrečica, mošnjiček. odkniyš, iyyog, g tromba, trobenta. oalm(y)xxgg, ov, d (aalnZ.to) trobač, trobentač. Zapog, ov, g otok S.; adj. Zduiog, 3., preb. d Zdpiog. Zdgdeig, ecov, ai Sarde, glavno mesto Lidije (mesto je zdaj v razvalinah; ime „Sart“ imajo še zdaj koče, ki stoje ondi); adj. ZagSiavog 3.; preb. d Zagbiavog. oatganevco (oatgdngg) sem satrap, vladam (kot s.). aatgdngg, ov, 6 satrap, namestnik v perzijskih provincijah. Zazvgog, ov, 6 eden izmed enajstnikov v Atenah (v dobi 30 tiranov); gl. svbexa. oacpa adv. (gl. oacpgg) jasno, gotovo, sigurno. oacpgg 2. jasen, očiten; adv. oacpčbg jasno, očitno, sigurno. Zs/daola, ag, g mesto v Lakoniji. ogpaivco ( orjpa, to znamenje) dam znamenje (znak, signal); naznanim, javim, signalizujem; zapovem; M. označim zase, zapečatim. ogpeiov, ov, to (gl. ogpaivco) znamenje, znak; signal; zastava. ogoapivog 3. ( ogoapov, to „ sezam 11 , rastlina, koje seme se je jedlo v soku in porabljalo za olje) sezamski: %Qipa ogodpivov. Zgotog, ov, g mesto na Trakijskem Herzonezu. Zftevelaog, ov, 6 spartanski harmost (gl. dgpootgg). olyaco molčim, tiho sem. olyg, gg, g (oiydco) molk, tišina; oiyfj molče, tiho. oiylog, ov, d (hebr. šekel) „sigel“ (staro ime za perzijski Srebrnjak = 1'20 K, l l j 2 atiških obolov). SlUVOiVlOS- 2ixvmviog, 3., adj. k 2ixvmv, mvog, fj (mesto v severnem Peloponezu). 2davog, ov, 6 vedeževalec v grški armadi Kirovi. 2ivm:zevg, kog, o prebiv. mesta Sinope ob Črnem morju. airevm (onog) redim, onkjuai: redim se, jem, obedujem. altiov, ov, to = onog. otto?, ov, o 1) žito, kruh; 2) živež, jed, jedila; pl. ra ona. ouojiam (gl. oiydm) molčim, zamolčim. oimnfj, fjg, fj = oiyfj; oioojtfj = oiyfj. oxedavvvfM raztresem; P. in M. raz¬ tresti se, razpršiti se. oxelog, ovg, to piščal (kost), noga, bedro. ax£mo]uai (v praes. in imperf. se rabi oxonem v A. in M.) gledam, opa¬ zujem, preudarjam. oxev?], fjg, fj (oxevog) oprava, obleka, orožje. oxevog, ovg, to priprava, prtljaga; rd oxevt] (pri vojstvu) pratež (im- pedimenta). ox£vo-cpoQ£m (cpegm) nosim prtljago, postrešček sem, nosač sem. cxevo- sem sopoveljnik; d ovv- dgytov tovariš, sovodja. ovv-dyj)ofiat (DP.) žaluj em, sožaluj em: zivl s kom. ovv-deinvos, ov, 6 (deijzvov) soobedo- valec, gost; ovvdemvov živa jtoiei- oftai povabiti koga za gosta, na obed. ovv-diajigdzzm dosežem skupno; M. posredujem. ovv-doxel impers.: /uoi tudi meni se zdi; absol. acc. ovvdoxovv zj/mv anamv po skupnem sklepu nas vseh. ovv-eiHIo) hočem isto; ol ovveftelovzEs somišljeniki. 1. ovv-ec/m (eljut) sem s kom skupaj, občujem s kom; ol ovvovzes dru¬ žabniki, prijatelji, učenci, pristaši. 2. ovv-EifiL (elfu) snidem se, občujem s kom: zrn. ovv-einov aor. k ovfjtprj/ji. ovv-Eigm (eigm iz oegjm sporejam; sero, series, ser mo) združim, zve¬ žem; intr.: ovvslgov (namr. ra firj/zaza) amovzes odšli so kora¬ koma, pospešili so korake. 90 6VV-£l08Q%0/U pridobivam skupno, po¬ magam pridobiti. ovv-ekavvm seženem. ovv-e£eifu (elfu) odidem skupno, od¬ rinem skupno. ovv-enaivEco pohvalim tudi, pristanem na kaj. Gvv-eneviojiai zaobljubim skupno (z inf. fut.). ovv-emojievdco sopospešujem, (vozove) pomagam izvleči. avr-EJingi^m uničim skupno. avv-£nofj,cu sledim skupno, spremljam. Gvv-ČQ%oj.i zlagam se, pritrjujem (tt v čem); priznam, pripoznam: t£ kaj. ovv-ogaoj uvidim, spoznam. ovv-ovoia, ag, fj (avvelvat) sestajanje, družba, občevanje; shod, pogovor. avv-ovGiaotrig , ov, d (ovvovoia) dru¬ žabnik, prijatelj, učenec. ovv-zdzzco postavim skupaj, razposta¬ vim, postavim v bojni red; M. postavim se v bojni red. Gvv-TT&rjtu sestavim; M. sestavim si, določim,' dogovorim; zpuiav ovvtl- fteo&ai skleniti prijateljstvo. ovv-zgscpm redim (vzgajam) skupno; P. vzrasem skupaj s kom. Gvv-rgtftco zdrgnem, starem, razbijem. ovv-myxdvco snidem se: zivl s kom, zadenem na, združim se (nvi); za omfzazi ovvzvyydvovza kar za¬ dene telo. avr-rncpeUm pomagam (koristim) skupno. 2vgaxooiog, ov, 6 Sirakužan. Zvgia, ag, fj Sirija; tudi poznejšo Mezopotamijo so Grki izprva ime¬ novali Sirijo. avgiozL (adv.) sirsko, v sirščini. žvgoi, cov, ol Sir(ij)ci. ov-ggem stekam se, tečem. avg- — obedov. 91 avg, ovog, o, fj (sus) svinja. ov-oy.£vdCco (po)spravljam; M. sprav¬ ljam svoje stvari, pripravljam se na pot (na pohod). ov-oy.rjvog , ov, o (oHtjvfj) sostanovalec, tovariš, kamerad. ov-oy.oTa£u (ax6tog) inipers.: temni se, mrači se, noč nastopa. ov-ondco potegnem skupaj, sešijem. acpuXlw izpodnesem, zrušim; P. ma¬ jam se, zrušim se; rž: izpodleti mi kaj, nesrečo imam; škodo trpim (fieydla veliko). opdrrco koljem, žrtvujem, ubijem, umorim. opsvdovdm (opevdovtj) mečem, lučam, streljam s fračo. ocpevdovr /, rjg, fj (funda) frača, prača. Pod. 19. Asirci preplavajo reko z mehovi. ov-onttgdm (prim. spira spirala) zvi¬ jem; P. (čete:) se stisnejo, tvorijo močne kolone. ov/vog 8. 1) češč, mnogobrojen; 2) (prostor:) daljni, dolg; adv. av%vov daleč, v daljavi, oddaljeno; 3) (čas:) mnog, trajen. opayfj, fjg, fj (acpdztm) klanje, umor- stvo. o(payidif(o, nav. M. -o/ucu (opdytov), koljem žrtve, žrtvujem. acpdyiov, ov, to (opdrtco) žrtvena žival; (pl.) žrtva; proroški znaki, prorokbe (iz gibanja in droba žrtev). otjpEvdovfjTrjg, ov, d (opEvdovrj) fračar, pračar, strelec. opodga (adv. k opodgog) hudo, zelo; vestno. opodgog 3. hud, močan, delaven. oiedia, ag, fj splav. obedov (adv.) skoraj, malodane, skoraj le, nekako. 92 a/iC]a >—r avgog' o/t£a> cepim. a/okaiog 3. (a/okr]) polagan, počasen; a/o/.aiav noieiv zgv odov pot (po¬ hod) zakašnjati. — Adv. a/okaicog polagano, počasi (pre-), leno. a/oh], fjs, g brezdelica, mir, počitek, počasnost; a/ohj počasi, leno. ooifct) (oa>g) rešim, ohranim, ob¬ držim; P. rešim se, rešim si živ¬ ljenje, odnesem pete, vrnem se zdrav. 2ozxgdzgg, ovg, 6 1) strateg (general) vKirovi vojski; 2) slavni modrijan (469—399 pr. K). amga, azog, to 1) telo, truplo (tudi: mrtvo); 2) oseba, človek: ornima ehvftsga svobodni ljudje, svobodni ljud. acbog 3. = owg. acug , amv (iz oaog) zdrav, živ, rešen. žčboig, sojg, 6 strateg (general) v grški vojski Kirovi. amzgg, ggog, 6 (amg) rešitelj. amzggia, ag, g (amzgo) rešitev, (srečna) vrnitev. ZonggLdag, ov, 6 grški vojak. amzggiog 2. (oojCoj) rešilen, bodrilen; ra amzggia (t. j. lega) ftveiv žrtvo¬ vati v zahvalo za rešitev. acocpgovem (amcpgmv) sem razumen, zmeren, skromen, pošten. Zo)cpgov'ioxog , ov, 6 Sokratov oče. amcpgmv 2. (amg, cpggv) razumen, preudaren, zmeren, skromen, pošten. T. zdkavzov, ov, zo talent (kar j e stehtano); kot utež 26 l / 5 kg; kot denar 60 min, 6000 drahem, 5400 K; veljava pa ji bila v raznih državah in dobah različna. (Grl. gva, ofio/.og). zdlag, aiva, av (prenašajoč, gl. zh)- gmv) beden, nesrečen. zagievogai (DM.) sem hišni upravitelj (zagiag); odmerim, določim, pro- računim. Tagcbg, m, 6 admiral Ki ra Ml. zatgi-ag/og, ov, 6 (dg/co) 1) taksiarh (poveljnik ene zd£ig), polkovnik (strateg je višja stopnja!); pri Atencih je bilo 10 taksiarhov pri hoplitih, iz vsakega okraja (cpvlg) po eden; 2) stotnik (centurio). zdigig, eoog, g (zdzzco) red, uredba; t. zmv olmv uredba vesoljstva; 2) bojni red, bojna vrsta, odločeno mesto, postojanka; zd agcpl zd^eig pravila za upostavo čet, taktična pravila, taktika; — 3) vojaški od¬ delek, čete. Tdo/oi, mv, ol Taohi, narod ob Pontu. zaneivog 3. nizek, ponižen, vdan, pokoren. zagdzzco zburkam, vznemirim, spra¬ vim v nered. zdga/og, ov, d (in zaga/g , fj g, g, gl. zagazzoz) nered, zmešnjava. Tagaog, g in Tagaoi, ol mesto ob Kidnu, rojstno mesto sv. Pavla. Današnje mesto Tersus leži 3 / 4 ure zapadno od starega, zdaj razpadlega mesta. zdzzm 1) urejam, postavim, postavim v bojni red; zszaygevog urejen, v bojni vrsti; 2) napovem, za¬ povem, ukažem; določim: zivd em zi koga za kaj. — M. postavim se (v bojni red). zavgog, ov, 6 (taurus) bik. ravty — zeXog. 93 zavzrj (adv. k orno?) 1) na tem potu, na tem mestu; tu, tam; 2) tako, v tem oziru. zdcpog, ov, 6 (framco) grob, grobišče. zacpgog, ov, fj (ihinzm) jarek, r aya adv. (zayvg) hitro, brzo, kmalu; zdya d )'] zdaj hitro, brzo pa. zdyog, ovg, to (zayvg) brzota, naglica. zayvg 3. hitro, brzo; adv. zayewg in zayy\ superl. n/r zayiozrjv (namr. reiyjC (zelyog) postavim zid, sezidam trdnjavo. zuyog, ovg, zo zid, trdnjava, grad. zer/vdgiov, ov, zo (demin. od zeTyog) trdnjavica, gradič. zs^/Liaigo/zai spoznam, sklepam ( živi po čem, iz česa). zexfxr\giov, ov, zo (zex I uatgo/uai) do¬ le azilo, dokaz. zexvov, ov, zo (zir.zco) otrok. Pod. 21. Reverz y desetaka: \ nad njo nudeča ga drahemskega jFJt četverovprega, 873 Nike, j venec. / Pod. 22. Dirka s četverovprego {reOgijuzov). odov) kar najhitreje, čim prej; Sid zayewv = zayemg. ze (enklit): in (veže stavke in po¬ samezne besede); ze — ze in ze — y,ai i — i, deloma — deloma, kakor — tako; ovze — tš, — zz (sicer) ne — ampak (neque — et). zeyog, ovg, zo (iz ozeyog’, gl. ozeyaofxa ) streha. rerto-innov, ov, zo (zezzageg, mnog) četverovprega, četverovprežen voz; gl. pod. 21 in 22. zeivco (potegnem) trans, natezam; intr. stremim za čim, hitim (jigog zi). zeleftm (zekog, konec) le praes. in imperf.: (skončan sem), sem, bivam. zehevzalog 3. (zeAevzrj) končni, zadnji; ol zslevzaloi zadnjiki, zadnja straža. zekevtam (zeAevzrj) 1) trans, skončam; 2) intr. končam se, bližam se koncu; umrjem (tudi s zov /Stov); 3) s partic. zeAevzmv. „naposled“, „slednjič“. zelevzr}, rjg, fi (zsAeco, zeAog) končanje, konec. zelog, ovg, zo 1) konec, cilj; adv. zeAog naposled, nazadnje; 2) urad ; 94 repevog — TipouQdr>]g. dostojanstvo; ta xeh] višje oblasti, oblast; 3) davek, stroški, plačilo. re/uevog, ov?, to (Tspvco , templum) (odrezan kos zemlje, posvečen kakemu bogu) sveto zemljišče, po¬ svečen gaj, svetiščje. xepvm odrežem. Tegpivlhvo? 3. od terpentinovega drevesa (teo/luv&os in TeoF.fkv&og), terpentinski. TEtaQTog 3. četrti. TETQay.io-%t)aoi 3. štiri tisoč. TETTagmovm štirideset. TEtragEs, -a štirje. Tsodgaria, a?, fj pokrajina in mesto v Miziji (Mvoia v Mali Aziji). tevjo?, ov?, to (tei> jm naredim) pri¬ prava, orodje, posoda; x. ahpkmv posoda za moko, kad. x£%vr], rjg, f] umetnost, spretnost, premetenost; naor\ tej?]] stal poj- javfj na vse vrste in načine. tejvUi]?, ov, 6 (tej vi]) umetnik, roko¬ delec. t eco? (adv.) dotlej, nekaj časa. t fj pev — xfj Se: tu — tam, nekaj — nekaj. ty]xo) 1 ) trans, topim, talim; 2 )intr. stopim se; skopnim. Tr]Xe(i6a?, ov in a („Grška slovnica", § 38, op.) 6 reka v Armeniji, pritok vzhodnega Evfrata. rr]hxovTo?, avxi], omo(v) tolik, tako star. Trjpvht]?, ov, o preb. mesta Trjpvo?, na obali Male Azije. TT]pEQov adv. (= oijpegov, tega dne; liodie) danes. TTjvuiavTa (adv.) ob tem času, tu, tedaj. xio.Qa, a?, i) „ ti a ra". (Perzijsko po" krivalo, čepica, podobna turbanu, spredaj viseča v čelo; le t (gl. r h~]vai) drznem se, upam si, opogumim se. TO^£v/,ia, mog, to (t o£evco) 1) strela, puščica; 2) strel, streljaj. to£evw (toŠov) streljam (z lokom); t. Tivd zadenem, ustrelim (s puščico). Totjov, ov, to lok. To^oTrjg, ov, 6 (to^ov) (lokostre¬ lec. TOJiog, ov, 6 prostor, mesto, kraj. Togmvij, rjg, fj mesto na polotoku Sitonia; preb. Togmvtiioi, oi. rooog 3. = Tooovmg. Toooo-de, t oofj-ds, rooov-de tolik, toliko. Toooinog, TooavTij, tooovto(v) tolik, toliko; (samo) tolik; adv. tooovtov 96 TOTE - TQOTCaiOV. tako zelo, toliko, tako daleč; ro- oovzcp (pri kompar.) (za) toliko. zore (adv.) tedaj, tu, potem; zoze gev — zoze de zdaj —■ zdaj; ol zoze tedanjiki, sodobniki. zovfinaliv gl. e/anahv. zgay-q>Sia, as, fj (zgayog, 6 kozel, adfj petje) žaloigra, tragedija. zganeta, gg, fj (zezzageg in novg: štiri noge) miza. odvrnem koga od sebe, zapodim ga v beg (zivd koga). zgecpco 1 ) redim, vzdržavam (l-evovg), zredim; (o živalih:) krmim, pitam; P. vzrasem; 2) vzgajam. zge/m (zgo%og, o kolo) tečem, hitim. zgt,Uxovza trideset. zgimomoi 3. tristo. zgifjg-ag%os, ov, o (zoifjggg, ag%co) trierarh (zgraditelj in zato po- Pod. 24. Triera. Tganegovg, ovvzog, fj Trapezunt, mesto ob Črnem morju; (zdaj Trebizonde, turško Trabuzun, važ¬ no trgovinsko mesto). Adj. Tga- jzeCovvziog o.; preb. d Tgane^ovvziog. zgav/ua, azog, zo (zizgd>oxm) rana. zgayj]Xog, ov, o vrat, tilnik. zga%vg 3. robat, hrapav, kamenit. zgenm akt.: obrnem; eig cpvyijv zgeneiv in fugam vertere. — M. 1 ) (aor. ezganoggv ): a) obrnem se; ngog živa ostanem pri kom, ugostim se, pre¬ nočim (devertor); eig avtoj Toajifp na isti način; 2) običaj, vedenje; značaj. TOorprj, yg, y (toapoj) živež, oskrba. tgvnuco prevrtam. tgvcpij, yg, y razkošnost, razkošje. tgcotog 3. (A. V. k titgcooxco) ranljiv, lahko raniti. tvyycxvco (tvyy, tevyog) 1) trans, za¬ denem (s strelom): tivog koga; dobim, dosežem: tivog kaj, ti tivog ali tl naga tivog kaj od koga; 2) intr. nameri se, da, „slučajno“; nav. s partic.: zvyyuv(o nagcov slučajno (baš) sem navzoč; — dijoovoiv uycdva, otav nr/omiv (t. j. ayd>va Hevteg) pričeli bodo borbo, ako usoda pripušča („ako Bog da“). Tvdevg, ecog, 6 atenski strateg (ge¬ neral). rvgavveco (tvgavvog, 6) tiran (samo- silnik) sem; P. tiransko se postopa z menoj. tvgavvixog 3. (tvgavvog, 6) tiransko, samosilno; to tvgavvixov tiranstvo, tiranska načela. tvgavvig, (dog, y (tvgavvog) tiranija, samosilje, despotstvo. tvgdg, ov, 6 sir. zvgoig, ecog, y (turris) stolp. tvcplog 3. slep. tvyy, yg, y in pl. (tvyydvm) slučaj, usoda; sreča, nezgoda. F. vfigiCm (vflgig) intr. prevzeten sem, drzen sem; trans, ravnam prevzetno (okrutno) s kom: tivd. vfigig, ecog, y oholost, prevzetnost, vihravost; vno zrjg . . vsled . . vf$Qioxyg, ov, 6 (v/3gi£co) prevzetnež, kletnik; tudi kot pridevnik (s komp. vjigiototegog in superl. vjigi- ozozazog). vyiaivoo (vyiyg 2. zdrav) zdrav sem. vyieivog 3. (gl. vyiaivco) zdrav. vygotyg, yxog, y (vygdg 3. moker); vlažnost; prožnost. vdgia, ag, y (vdcog) vedro; vrč, vrč za glasovnice. vdgo-cpogeco (cpegco) nosim vodo. vdoo-cpogog 2. (cpegm) vodo noseč; y v. vodonosilja. vdcog, atog, to voda; v. (ig ovgavov) dež. vlog, ov, 6 sin. vbj, yg, y drvo, les (tudi v pomenu gozd), šuma. vji-dyco trans, vodim pod; peljem pred sodišče, tožim (tiva ilavizov na življenje in smrt); intr. grem polagano naprej, prodiram; M. vodim zase, zapeljem. vji-aiziog 2. (altia) dolžan, kriv česa (tivog)', odgovoren; tovto vnahidv fioi eoti Ttgog tivog to se mi od koga očita, zameri (ti, accus. ozira: nekaj, nemara). Tominšek, Ksenofontov slovar. 98 vn-auovt j — vno-gvviov. vn-axovco 1 ) slušam na kaj, poslu¬ šam: uvog; 2) slušam (pokorim se: uvog). vn-avzam (avti) pridem nasproti, srečam. vn-agyog, ov, 6 podpoveljnik. vn-dgyco 1 ) začnem; 2) sem, na¬ hajam se: na uslugo (pomoč) sem komu (uvi); naklonjen sem; — rd vndgyovra kar imam, imetek, premoženje; t oiomcov (neutr.) vn- ag/ovrmv dasi obstoje taki razlogi. vn-aoniorr/g, ov, 6 (aonig) oproda. vn-exxavpa, atog, to (vn-EX-xaim) netilo, podžigalo. vneg (praep., super) 1) z genet.: a) nad, zgoraj nad; preko; b) za ( pro ), v korist, zaradi; c) na¬ mesto; — 2) z a c c.: čez, preko, onstran. vneg-anoloyeojuai (DM.) govorim v obrambo koga, zagovarjam (uvog). vneto-palico prekoračim (to ogog). vneg-poh), fjg, i] (vneopalloj) 1 ) pre¬ hod; 2) prehodi šče, prelaz. vneg-dt^iog 2. (nad desno ležeč), višje ležeč. vneg-Eg/opai jjrehodim, prekoračim kaj: xi. vjieg-e/ji) intr. molim ven; nerga vnege^ovoa štrleča ven. vneg-'ioyvgog 2. sila močan, sila trden. VTTEg-peje&Tig 2. (peyeA}og) prevelik, sila velik. vneg-oodm rt preziram, zanemarjanj ne obziram se na kaj. vneg-cpileoo ljubim nad vse. vneg-cpoPeopai (DP.)silno se bojim: rt. vneg-yaigm neizmerno se veselim. vn-f:ym držim pod; vzamem nase, pod vržem (uklonim) se; v. loyov dam račun, pozovem se na račun, na odgovornost; v. dixv]v stopim pred sodišče, položim račun. vn-T]xoog 2. (axorj fj sluh; dxovm) poslušen, pokoren, podložen: im komu. vn-TjgeTEO) (vnvjgEUjg) služim, pokoren sem (rm rt komu v čem); v. r ivl g prijateljsko; (p. didy.ui.iai uvi občujem prijateljsko s kom. cpikiog 3. (2.) (epiXog) prijazen, pri¬ jateljski; g cpdia (ftarga) prijatelj¬ ska dežela. 9 niX.6-m.Xiog 2. ljubitelj lepote, bleska, sijajoljuben. v kot filozof. 102 cpiAo-OOtpia— (pvkdtza. cpdo-oocpia, ds, i) (cpddooepos) filo¬ zofija, modroslovje. cpdo-oocpos 2. modrost ljubeč; d cpdooocpos , ov filozof, učenjak, modroslovec. cpdo-oxogyos 2. ( ozegym ljubim) srčno ljubeč, ljubezniv. (fiko-xlf.ua, as, fj (cpddzifios) časti- lakonmost. (fd.6-xlfios 2. (xifirf) častilakomen. cpdo-cpgoveo/iai (UM.) prijaznega mišljenja sem, pokažem naklonje¬ nost, dobrohotnost; noim xi cpdo- cpgovov gevos storim kaj iz pri¬ jaznosti; pokažem, označim; javim; povem, rečem, pravim. cpgeag, azos, xo vodnjak. (pgovem 1) imam pamet; mislim; čutim; xal cpgovmv tudi misliš, čutiš (kar govoriš) Kir. 4. 8; pieya (pg. ponosen, ohol sem, ponašam se (xivl ali eni xivi); 2) nameravam, imam v mislih. (pgovrj/ua, axos, xo (cpgovem) mišljenje; plemenito misij., pogum; ponos; v slabem zmislu: ošabnost. cpgonfjos 2. (cpgovem) razumen, pameten, preudaren; x6 cpgovifiov razboritost. cpgovziCm (cpgovzig) skrbim, brigam se, v brigah sem: zivog za kaj. cpgovzig, idog, fj (cpgovem) briga, skrb. < pgovga , as, fj (iz ngo-oga, ogdco) straža, posadka. e pgovg-ag%og , ov, 6 poveljnik posadke, trdnjave. cpgovgiov, ov, z6 (cpgovgd) Stražišče, posadka trdnjave. cpgovgog, ov, 6 ((pgovga) stražnik; ol cpgovgoi stražniki, posadka. c pgvyavov, ov, x 6 (cpgvym sušim: fr igo) suhi les, suhljad, treske. ( Pgvyeg, mv, ol preb. Frigije. ( Pgvyid, ds, fj Frigija, dež. v Mali Aziji. (pvyadevm (cpvydg) izobčim. cpvyds, ddog, 6, fj (cpevym) ubežen, prognan, izobčen; d ep. ubežnik, prognanec. (pvyfj, fjs, fj (cpevym) beg. , cpvlov) narod, rod. — (V Atiki so bile najprej štiri file, izza Kleistena jih je bilo 10). cpvkov, ov, to (cpvoi, (pvh)) pleme, narod. cpvoig, ecog, g (cpvo) priroda, prirod- nost, nadarjenost (ingenium); cpvoei od narave, od rojstva. (bxaia, as, g mesto ob obali Male Azije, nad Smirno. cpoovg, gg, g (iprjfri) zvok, glas, jezik, narečje; vpitje, jok. (pcovgeig 3. (quort}) z govorom obdarjen, govoreč. cpa>s, (pcoTog, to (iz cpuos, cpdFos', gl. (paivco) luč, dnevna svetloba; n gos cpms nolv pri svetli luči, pri raz¬ košni razsvetljavi. X. yuLQu> veselim se: rt vi česa; s partic.: yaigo> noubv storim rad; yaige! (kot pozdrav) Na zdravje! (Pri slovesu): Na svidenje! yaMw intr. odprt sem; nvlai yalmoai odprta vrata. XaX6(uot, mv, ol Haldajci (Kaldejci), bojevit narod v Armenskih in Kurdskih gorah. yaiena'iv(o (s fut. M.; aor. tudi eyafo- ndvftgv) nevoljen, hud, jezen sem na koga: nvi. yalen6s 3. težak 1) nadležen, teža¬ ven, neugoden, hud, nevaren, grd; yahnol xv v es hudi psi; to %alenbv tov nvevgaTOS silovitost vetra; /ahnojs q)EQ(o gl. (pego )! 2) O lju¬ deh : hud, robat, pust; — to yalen6v sila, silovitost, odurnost. yahsjiOTyg , groš, g (yalen6g) hudost, zadirljivost, sitnost. yalxog , ov, 6 med, baker; kovina, jeklo. ydhi(nga , amg, to (yaAxds) kovinska posoda. XuAvfies, cov, ol narod ob južni obali Ornega morja. yagd, ds, g (yaigm) veselje. yagd(5gd, ds, g kotlina, soteska. yaQteis 3. (ydoig) mil, ljubek, čeden; ironično: yggiev, d ta bi bila lepa, ko . . . •/agitofiai (DM.; ydgig) izkažem uslugo, uslužen sem: im ti komu v čem. — ppp. xeyagiogevog 3. ljub, drag, prijeten. ydgis, nos , g (%v, čbvos, o (prim. /nov, hiems) 1) zima, mraz; 2) nevihta, vihar. ydg, yeig6g, g roka; els ydgag levai Tivi (manus conserere) spoprijeti se, spestiti se s kom. 104 XfAOlOO(pO £— VQVdLOV. Xeigioocpog, ov, 6 strateg (general) v grški vojski Kirovi. jEigo-fmxxgov, ov, zo (/uuooa) gnetem) obrisača, prtič. yeiQo-noirjxos 2. z roko narejen; oSog umetno narejen. Zeigdojuai (DM.;prim. ^e/^ojr=slabši) nadvladam, premagam, spravim v oblast. Zetgmv 2. (komp. k xaxog) slabši, nižji. %e(>q6-vi]oos, ov, fj (ysgo6g 3. trd) polotok; X. fj xazavzuiegag Afivdov polotok nasproti Abidu, t. j. Tra- kijski Herzonez. yllt-agyog, ov, d hiliarh, načelnik tisoč mož (polkovnik). /ihoi 3. tisoč; tudi sing.: 'innov elg yiktav e%w konjenikov imam do tisoč, blizu tisoč (gl. innos\). yjhoozvg, vos, »j četa tisoč mož. yjldg, ov, 6 sveža krma, trava, y. fj jgog seno. ytfiat ga, as, fj koza. Xlog 3. iz otoka Hios, Hijski. yixd)v, mvog, 6 spodnja obleka, suknja (turnim,). yiztovtoxog, ov, 6 (demin. od yixcov) kratka suknja, jopič. yid)v, drog, fj sneg. yla)xvb-ovgytd, as, fj (yla/j,vs, egyor) izdelava plaščev. yla/ivg, vdos, fj vrhnja obleka, plašč. ylavibo-noda, as, fj (ylavtg, fj drago¬ cena ogrtača) izdelava ogrtač. yotvd, i.xos, fj merica (za žito) = ok. 11. yotgeios 3. (yoTgogj svinjski, xoea svinjsko meso, svinjina. Zogevco (yogos, 6 kolo-ples) plešem, rajam. ydgzog, ov, o (hortus) krma. yQaoi.iai (DM.) 1) rabim, poslužim se: xivl; živi zi storim, počnem s kom kaj; yg. epilta zivos okle¬ nem se prijateljstva koga (s kom); 2) občujem s kom, družim se, ravnam: zivl cbg noh.idro /q. so¬ vražno nastopam proti komu, so¬ vražno ž njim ravnam; 3) kakor lat. utor : „imam“ (utor te amico), n. pr. xq. xoTg zoŠsvfzacnv dxov- ztois porabim puščice za kopja; zoig ozgazimzaig ocpodga nsifto/UEVoig yg. imam jako poslušne (disciplinovane) vojake. ygetd, dg, fj (xgfj) raba, uporaba; ev žgeta elvai biti v rabi, dokler uživam, med uživanjem. ygfj potrebno je, mora se, dolžnost je (z- ace. c. inf.). ygrj'Co) (ygy) potrebujem; zahtevam, želim. Zgij/za, azog, zo (ygdo/Mu) 1) stvar, reč, predmet; ralov n zgfj/ua lep eksemplar (/ueya kapitalen). 2) Plur. imetek, denar, zakladi, blago, posest. Zgfjot/zog 3. (2.) poraben, koristen. ygi]ox6g 3. (zgfj, zgijoi/zog) poraben, dober, priden. ZgTfia, azog, zo (ygtco) mazilo, dišeče olje. Zgtoo mažem, barvam, mazilim. Zgovog, ov, 6 čas. Xgvodvzds, d, 6 plemenit Perzijec v vojski Kira Star. Zgvotov, ov, z d (demin. od ygvoos) kovano zlato, cekin, zlat, denar. XQvo6s—& ga. 105 Xgvoog, ov, 6 zlato. /gvoovg (iz %QVoeog) 3. iz zlata, zlat. 1 Qvao~ialivog 2. (-/allvog, 6 brzda) z zlato uzdo, brzdo; zlatovbrzdan. ygd)/M, azog, to (xQmg) barva. XQ(o S, XQ on os> o koža; e v xQ(p (dat.) x£xag/uevog do kože ostrižen. X(oA6s 3. hrom, kruljav. Xd>jua, arog, to ( j^oco nasujem, k nasip, okop. XmQa, ag, fj 1) prostor, kraj, mesto; odrejeno mesto, stališče, Stražišče, straža; xazd xrji)(pio/m, azog, to (rpijcpfeco) sklep, ukrep, narodni sklep; rp. ylyvezm pride do sklepa. ipfjzpog, ov, f/ kamenček, glasovni k., glasovnica, glas (oddan); fj avzrj yjfj(pog isti glas, isti predlog; n]v ipfjcpov zi&eo&ai glasovnico oddati, glasovati, sodbo izreči, soditi. (Sod¬ nik je dobil za glasovanje dva kamenčka, belega za oprostilno sodbo, črnega za obsodbo, ali:, za prvi namen prevrtano, sicer pa celotno ploščico.) ipllog 3. gol; razgaljen, nag, ne¬ oborožen. i potpog, ov, 6 zvok, šum, ropot. ipvXTj, fjg, fj (ipvxog) 1) duša, duh, srce, čut; pogum; 2) življenje; 3) nagon, nagnjenje; tek. ipvx°Si ov s> r ° {yvx(o diham) hlad, mraz. xpcogaMog 3. ( ipcoga, fi krasta) kra¬ stav, garjav. Si. d> (interiectio) o! aj! gorje! iode (adv.) tako, na ta način; (kažoč posebno na naslednje:) takole; a>de mag nekako tako. (h&eco suvam, tiščim, odrivam; M. odrinem od sebe, odpahnem. (bim-fioeiog 3. (d>/uog, jiovg) iz ne- ustrojenega usnja. J)/mg, ov, 6 (umerusj rama. < b/iog 3. surov. ( bvio/mi (DM.) kupim: zivog za kaj. &ga, ag, f/ 1) letni čas, dnevni čas; mladost; 2) pravi čas; doga eoziv čas je; 3) (sploh) čas. 7 ** 106 Qalo£ — (b