•S)D Banka Ideje premikajo meje. LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2012 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 2 2 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 3 Vsebina I. POSLOVNO POROČILO_7 Nagovor predsednika uprave 9 Poročilo nadzornega sveta 13 1. POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 15 2. PREDSTAVITEV SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 17 2.1 PREDSTAVITEV SID BANKE 17 2.2 PREDSTAVITEV SKUPINE SID BANKA 22 3. UPRAVLJANJE SID BANKE 25 3.1 ORGANIZACIJSKA SHEMA 25 3.2 IZJAVA O UPRAVLJANJU 26 4. STRATEGIJA SID BANKE 34 5. DRUŽBENA ODGOVORNOST 38 6. POSLOVANJE V LETU 2012 47 6.1 Mednarodno okolje in slovensko gospodarstvo v letu 2012 47 6.2 Finančni rezultat 52 6.3 Finančni položaj 54 6.4 UPRAVLJANJE TVEGANJ 57 6.5 POSLOVANJE NA KLJUČNIH PODROČJIH SID BANKE 60 6.6 POSLOVANJE SKUPINE SID BANKA 72 4 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 II. RAČUNOVODSKO POROČILO 77 Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 79 Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 81 1. RAČUNOVODSKI IZKAZI SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 83 1.1 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 83 1.2 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA 84 1.3 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA 85 1.4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA 86 1.5 IZKAZ DENARNIH TOKOV 88 2. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 89 2.1 OSNOVNI PODATKI 89 2.2 IZJAVA O SKLADNOSTI 89 2.3 POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE 89 2.4 POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 105 2.5 POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA 110 2.6 OSTALA POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 117 3. UPRAVLJANJE TVEGANJ 124 3.1 Kreditno tveganje 124 3.2 Likvidnostno tveganje 132 3.3 Obrestno tveganje 135 3.4 VALUTNO TVEGANJE 137 3.5 OPERATIVNO TVEGANJE 138 3.6 UPRAVLJANJE S KAPITALOM 139 3.7 POŠTENE VREDNOSTI FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI 142 4. POROČANJE PO POSLOVNIH SEGMENTIH 144 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 5 5. Ostala razkritja 147 5.1 SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI, ZMANJŠAN ZA OSLABITVE OZIROMA REZERVACIJE, BREZ UPOŠTEVANJA UČINKOV KREDITNIH ZAVAROVANJ TER POVPREČNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI V POROČEVALSKEM OBDOBJU, RAZČLENJEN PO VSEH KATEGORIJAH IZPOSTAVLJENOSTI 147 5.2 Porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih področjih, razčlenjenih na pomembne KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI 148 5.3 PORAZDELITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA GOSPODARSKO PANOGO ALI VRSTO KOMITENTOV RAZČLENJENIH NA KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI 149 5.4 Razčlenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti do enega leta in nad enim letom 150 5.5 Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki VREDNOSTI ZARADI OSLABITEV IN REZERVACIJ ZA POMEMBNE GOSPODARSKE PANOGE 150 5.6 Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki VREDNOSTI ZARADI OSLABITEV IN REZERVACIJ ZA POMEMBNA GEOGRAFSKA OBMOČJA 151 5.7 PRIKAZ SPREMEMB POPRAVKOV VREDNOSTI IN PRIKAZ SPREMEMB REZERVACIJ PO VRSTAH SREDSTEV 151 5.8 Dodatna razkritja banke, ki uporablja standardizirani pristop 152 5.9 Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo 152 5.10 POMEMBEN POSLOVNI STIK 153 5.11 Kreditna zavarovanja 153 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 6 6 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 7 I. POSLOVNO POROČILO Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 8 8 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 9 Nagovor predsednika uprave Spoštovani, SID banka je, tako kot v preteklih letih, kljub težkemu položaju slovenskega gospodarstva v letu 2012 uspešno poslovala, vendar so se ti pogoji poslovanja odrazili tudi v našem delovanju. Uspešen rezultat banke, upoštevajoč recesijo gospodarstva, pa je pokazal našo robustnost ter prihodkovno in produktno moč tudi v težkih razmerah. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2012 spopadalo z nadaljnjim padcem investicij, padcem potrošnje gospodinjstev ter krčenjem potrošnje države. Krčenja domačega povpraševanja pozitivni prispevek menjave s tujino ni nadomestil, tako da se je BDP zmanjšal za 2,3 odstotka. Za odprto gospodarstvo, kot je slovensko, je to, poleg povečanja nezaposlenosti na 12 odstotkov in ponovnega zmanjšanja obsega tujih naložb, zelo slab kazalec konkurenčnosti in zmožnosti premagovanja sedanje recesije in širše krize. Skladno s predvidevanji o gibanjih v gospodarskem okolju in izvajanjem naše strategije je SID banka zmanjšala dolgoletno izjemno visoko rast in v minulem letu dosegla enainpolodstotno rast bilančne vsote, ki je dosegla 4,1 milijarde evrov. Pri tem je delovala v skladu s potrebami gospodarstva, vendar ji kljub temu ni uspelo, tako kot v preteklih letih, omiliti negativnih gibanj v slovenskem gospodarstvu. Krčenje skoraj vseh sektorjev slovenskega gospodarstva se je odrazilo tudi na našem kreditnem, zlasti pa na zavarovalniškem poslovanju. Najbolj je na to vplivalo poslabšanje stanja v slovenskem bančnem sistemu, ki je za nas najpomembnejši finančni posrednik do gospodarstva. Skoraj vsem slovenskim bankam so bile v preteklem letu bistveno znižane mednarodne bonitetne ocene. Ob tem so banke stalno zmanjševale svoje bilančne vsote, skupaj v celem letu za več kot 3 milijarde na 46 milijard evrov. Zato je kreditni portfelj bančnega sektorja dosegel manjši obseg zlasti do podjetij in drugih nefinančnih družb. Znižanje posojil podjetjem je medletno znašalo 10,3 odstotka. Hkrati so se banke večinoma ukvarjale s problematičnimi in nerazvojnimi naložbami, saj je delež slabih terjatev v bančnem sistemu presegel 14 odstotkov, stanje oslabitev in rezervacij pa je v 2012 poraslo za 1,6 milijarde na 4 milijarde evrov. Ob 13-odstotnem padcu obrestnih prihodkov se je vse to odrazilo v izgubi bančnega sistema pred davki v višini 769 milijonov evrov ter v skorajda nedelovanju medbančnega trga. S temi trendi se je bistveno povečalo kreditno tveganje slovenskih bank. Pri našem neposrednem financiranju podjetij so isti vzroki povzročili manjšo možnost kreditiranja podjetij, zato se je stanje kreditov zmanjšalo za 7 odstotkov. Poleg tega so podjetja povpraševala pretežno po refinanciranjih ali obratnem kapitalu in ne po investicijah ali razvojnih naložbah, ki so naša primarna naloga. Ob tem je treba poudariti, da je kreditni krč slovenskih podjetij v minulem letu zaradi njihovih slabih bilanc izhajal predvsem iz kapitalskega krča, zaradi prevelike zadolženosti in kroničnega pomanjkanja kapitala. Kljub tako negativnim trendom je SID banka s svojimi produkti financiranja in zavarovanja nadaljevala z uspešnim spodbujanjem razvojnega dela slovenskega gospodarstva. Zaradi opisanih gospodarskih in bančnih razmer so se obrestne mere v slovenskem finančnem sistemu poviševale, za razliko od evro območja, kjer so padale, ročnost kreditov pa se je skrajšala. Zato je bila ena naših poglavitnih nalog zagotoviti gospodarstvu dolgoročno razvojno financiranje pod ugodnimi pogoji. Najuspešnejši produkt v preteklem letu je bil finančni inženiring za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov v gospodarstvu, kot del projekta Spodbujevalno razvojne platforme, ki smo jo v preteklih letih razvili skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo. S tem 10 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 produktom je SID banka podprla 15 podjetij oziroma več njihovih tehnološko razvojnih projektov v višini skoraj 100 milijonov evrov. Za to specifično in bolj rizično financiranje smo oblikovali tudi poseben rizični kreditni sklad tehnološko razvojno raziskovalnih projektov. V letu 2012 smo neposredno in posredno financirali več kot 1.000 podjetij, od teh približno 800 malih in srednjih podjetij v okviru že obstoječih programov varstva okolja in energetske učinkovitosti ter razvoja konkurenčnega gospodarstva, internacionalizacije in razvoja družbe znanja. Tem podjetjem smo namenili 765 milijonov evrov, pri čemer je višina upravičenih stroškov vseh naložb, ki smo jih financirali, presegla 1,1 milijarde evrov. Na področju financiranja mednarodnih gospodarskih poslov je s pomočjo naših finančnih in zavarovalniških produktov več kot 450 podjetij tudi v preteklem letu uspešno nastopalo na mednarodnih trgih, saj je izvoz kljub upadanju rasti nudil edino osnovo za gospodarski razvoj, ki ga spodbujamo v okviru razvoja konkurenčnosti gospodarstva. V preteklem letu smo razmeram na trgu prilagodili tudi financiranje infrastrukturnih in okoljevarstvenih projektov, zlasti projektov občin, v obliki neposrednega financiranja z zagotovitvijo dvajsetletnih dolgoročnih virov. Na področju nemarketabilnih zavarovalnih poslov v imenu Republike Slovenije in za njen račun je bil zaradi omenjenih negativnih gospodarskih razmer padec obsega poslov in posledično zavarovanj 22-odstoten. Obseg je dosegel 942 milijonov evrov. Manjši obseg je, poleg recesije gospodarstva, predvsem posledica propada nekaterih gradbenih in inženirskih podjetij, ki so v preteklih letih izvajala investicijska dela v tujini, ter odpovedi zavarovanj investicij v tujini zaradi kriznega in splošnega varčevanja v podjetjih. Kljub temu smo izdali več zavarovalnih polic kot preteklo leto, dosegli pozitiven rezultat za državni račun ter povečali varnostne rezerve na 132 milijonov evrov. V povezavi z upravljanjem tveganj je SID banka, tako kot v preteklih letih, upravljala predvsem kreditno in operativno tveganje, ostala tveganja pa minimizirala ter pri tem upoštevala vse posebnosti izvajanja spodbujevalno razvojnih nalog, tako v lastnem imenu, kot tudi v imenu Republike Slovenije in za njen račun. Poleg tega smo prilagodili sistem upravljanja tveganj spremenjenim ekonomskim in nastalim regulatornim pogojem na način, da profil tveganosti in proces ocenjevanja notranjega kapitala odražata sposobnost SID banke za prevzemanje tveganj. V skladu z opisanimi trendi v gospodarstvu in bančništvu se je kvaliteta portfelja poslabšala. Stroški oslabitev in rezervacij so znašali 79 milijonov evrov, pri čemer se 21 milijonov evrov nanaša na omenjeni rizični kreditni sklad za tehnološko-razvojne kredite. Kljub temu smo istočasno ohranili našo kapitalsko moč, saj je kapitalska ustreznost, tako kot v letu 2011, presegla 14 odstotkov, čeprav se je tveganost aktive povečala zaradi že omenjenih negativnih pogojev gospodarjenja. Likvidnost banke je bila vse leto 2012 na visoki ravni, prav tako tudi naša sposobnost refinanciranja, čeprav so se tu najprej pokazale posledice recesije. Tako smo na področju zadolževanja v preteklem letu občutili posledice padca mednarodne bonitetne ocene Republike Slovenije, ki je neposredno vplival na ceno našega zadolževanja na mednarodnih trgih. Za razliko od preteklih let, ko smo redno izdajali evroobveznice, smo se v letu 2012 v sklopu ponudb za 3-letno dolgoročno posojilo zadolžili pri ECB, ob koncu leta pa izdali tudi kratkoročno zadolžnico v višini 210 milijonov evrov v obliki privatne izdaje. Kljub negativnim trendom je bil izkaz finančnega položaja v okviru planiranega, saj se je bilančna vsota povečala za približno dva odstotka, struktura aktive in pasive pa se ni bistveno spremenila. Prav tako je razmerje med neposrednim financiranjem (20 odstotkov) in posrednim financiranjem prek bank (80 odstotkov) ostalo na ravni preteklega leta in skupaj doseglo 3,3 milijarde evrov. Tudi izkaz poslovnega izida se je gibal v okviru planiranega, saj so čiste obresti porasle za 15,7 odstotka, na 63 milijonov evrov, čisti neobrestni prihodki pa so dosegli 688-odstotno rast zaradi dobičkov iz Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 882 finančnih sredstev in obveznosti, ki jih je v največji meri povzročilo prevrednotenje obveznosti opisanega posojilnega sklada do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gibanje stroškov je bilo pod planom in kaže na zelo učinkovito upravljanje stroškov in sredstev, saj je razmerje med operativnimi stroški in čistimi prihodki s 13,1 odstotka v 2011 padlo na 8,7 odstotka v 2012. Tako smo dosegli dobiček pred obdavčitvijo v višini 5,8 milijona evrov in 5 milijonov evrov čistega dobička. Pri tem gre posebna zahvala vsem zaposlenim, ki so v tem spremenjenem okolju prilagodili naše zunanje in notranje delovanje. Tako je bila leta 2012 namesto količinske zunanje rasti bistvena notranja kvalitativna rast in še boljše obvladovanje tveganj s posodabljanjem poslovnih procesov in produktov ter informatizacije (projekt brezpapirnega poslovanja). Na ta način smo diverzificirali naš dosedanji poslovni model in tako zmanjšali nekatera tveganja. Ob stabilnem okolju bo to omogočalo nadaljnji kvalitativen razvoj SID banke, ki bo tako lahko še naprej uspešno spodbujala nova delovna mesta in povečevala dodano vrednost ter konkurenčnost gospodarstva in s tem trajnostni razvoj. Tudi Skupina SID banka je poslovala dobro in v skladu s planiranimi cilji. SID - Prva kreditna zavarovalnica je dosegla dobre rezultate in čisti dobiček višini 2,7 milijona evrov, čeprav je poslovala v zelo negotovem okolju. To velja tudi za družbo Prvi faktor s 600 tisoč evri čistega dobička, ki je pretežni del posla opravljala na zelo zaostrenih trgih jugovzhodne Evrope, podobno kot družbi Pro Kolekt in CMSR. V teh razmerah je tako poslovanje vseh družb v skupini dober dosežek. Na marsikatere dosežke v letu 2012 smo lahko, zlasti zaradi opisanih težav v okolju, ponosni. Vendar pri tem nismo ponosni samo na dober poslovni rezultat, ki smo ga dosegli, ampak tudi na konstantno rast, nova delovna mesta in vse, kar smo v teh težkih razmerah zadnjih let ustvarili in dosegli. Skupina SID banka s svojim poslovanjem ne dosega le dobrih ekonomskih rezultatov, ampak v skladu z svojim trajnostnim poslanstvom dosega tudi različne okoljske in socialne učinke. Te učinke SID banka meri z neodvisno evalvacijo svojih aktivnosti. Zadnja evalvacija za obdobje 2007-2011 kaže, da je preko 5.500 podjetij, ki so prejela naše financiranje in zavarovanje, ustvarilo za skoraj 45 milijard evrov dodatne prodaje, 18 milijard evrov dodatnega BDP, 20 milijard evrov dodatnega izvoza in preko 40.000 novih ter dodatno ohranilo še 80.000 delovnih mest. Poleg tega se je z našim financiranjem razvojnih projektov realiziralo preko 200 tehnoloških inovacij in patentov, s čimer je bilo doseženo zmanjšanje CO2 za približno pet milijonov ton na letni ravni. Dodana vrednost naših finančnih storitev je predvsem v raznovrstnosti finančnih virov in njihovi dolgi ročnosti ter nižji ceni oziroma izenačevanju s pogoji konkurence v svetu. To dodano vrednost vedno prenesemo na končnega upravičenca v gospodarstvu, saj lahko le tako prispevamo k trajnostnem razvoju slovenskega gospodarstva. Finančna in gospodarska kriza sta vlogo in položaj bank v družbi postavili v poseben položaj. SID banka jemlje svojo vlogo in poslanstvo, tj. delovanje na tržnih vrzelih z namenom trajnostnega razvoja Slovenije, zelo odgovorno in zavzeto. Prepričani smo, da je naša pot delovanja najboljša in da prinaša dodano vrednost za vse deležnike, tako za gospodarstvo in lastnike kot tudi za zaposlene in širšo družbo. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 883 Izgledi slovenskega gospodarstva za leto 2013 ostajajo negativni, zato v našem okolju vidimo pomembna tveganja v volatilnosti, bodisi gospodarske, pa tudi politične in socialne narave. Prav tako še ni prišlo do pomembnejšega premika od nepovratnih k povratnim oblikam financiranja gospodarstva oz. evropskim instrumentom finančnega inženiringa, kar je ob sedanjem omejenem javno-finančnem položaju za razvojno financiranje slovenskega gospodarstva nujnost. SID banka je dobro pripravljena tudi na obvladovanje teh tveganj in bo izkoristila vsako priložnost, ki se bo v tem volatilnem in signifikantnem času ponudila. Vendar smo lahko trajnostno uspešni le, če nam zaupajo vsi deležniki, zlasti gospodarstvo. To zaupanje pa moramo vsak dan znova zaslužiti in potrditi. Zato v SID banki delujemo zavestno odgovorno, kar smo v preteklih letih že dokazali in nameravamo dokazovati tudi v prihodnje. Prepričan sem, da bomo dovolj prožni in ustvarjalni, da bomo dosegli zastavljene cilje. Vsem deležnikom se zahvaljujem za lojalnost in podporo na dosedanji poti SID banke. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 13 Poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila SID banke in skupine SID banka za leto 2012 V letu 2012 je poslovanje SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka nadziral nadzorni svet v dveh sestavah: od 1.1.2012 do 5.4.2012 Andreja Kert, predsednica nadzornega sveta, mag. Samo Hribar Milič, namestnik predsednice, dr. Aleš Berk Skok, dr. Marko Jaklič, mag. Gregor Kastelic, dr. Peter Kraljič in Hugo Bosio, od 5.4.2012 dalje pa Matej Runjak, predsednik nadzornega sveta, Janez Tomšič, namestnik predsednika, mag. Marjan Divjak, Štefan Grosar, Martin Jakše, mag. Robert Ličen in Milan Matos. Nadzorni svet je redno spremljal in nadziral poslovanje banke z vidika doseganja zastavljenih strateških, poslovnih in finančnih ciljev, skladno s poslovnikom o delu nadzornega sveta, statutom banke ter ob upoštevanju zakonsko določenih pristojnosti in pooblastil nadzornega sveta. Strokovno podporo je delu nadzornega sveta zagotavljala revizijska komisija, ki je obravnavala zadeve in pripravljala stališča predvsem na področju računovodstva in računovodskih informacij, upravljanja s tveganji in ocene profila tveganosti banke notranjega in zunanjega revidiranja, ter delovanja notranjih kontrol. Komisija za prejemke in kadrovske zadeve je v letu 2012 nadzornemu svetu nudila strokovno podporo pri obravnavi zadev s področja prejemkov zunanjih članov komisij nadzornega sveta in pri obravnavi vprašanj povezanih z upravo, kot na primer pri sprejemu pravil za sklepanje pogodb o zaposlitvi članov uprave in pri vrednotenju dela uprave. V letu 2012 je imel nadzorni svet deset (10) rednih in tri (3) korespondenčne seje, na katerih je obravnaval letno in medletna poročila o poslovanju banke in povezanih družb Skupine SID banka, poročila notranje revizije, poročila službe za varovanje zakonitosti poslovanja in drugih služb banke, oceno profila tveganosti banke ter druge splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na poslovanje banke, ter odločal o poslih v svoji pristojnosti. Nadzorni svet je v letu 2012 obravnaval oziroma odločal zlasti o naslednjih pomembnejših zadevah: - letno poročilo za leto 2011 z revizorjevim poročilom ter predlog razporeditve bilančnega dobička 2011 - akcijska strategija banke za obdobje 2013 do 2015 in doseganje strateških ciljev v letu 2012 - letni operativni plan in finančni načrt za leto 2013 - načrt dela službe za notranjo revizijo za leto 2013 ter strateški načrt dela službe za notranjo revizijo za leti 2013 in 2014, letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2011 in četrtletna poročila službe za notranjo revizijo - poročila in program dela službe varovanja zakonitosti poslovanja - akti s področja upravljanja tveganj in ocena profila tveganosti banke za leto 2012 - evalvacija aktivnosti SID banke v obdobju 2007 - 2010 - izvajanje poslov zadolževanja banke - usmeritve v zvezi z lastništvom povezanih družb Skupine SID banka. Pri spremljavi oziroma nadzoru vodenja in poslovanja banke je nadzorni svet pridobil vse zahtevane informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odločitve v okviru svojih pristojnosti. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 885 Nadzorni svet je na seji dne 10. 4. 2013 obravnaval in preveril Letno poročilo SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2012 ter predlog za uporabo bilančnega dobička leta 2012, ki ga je predložila Uprava SID banke, d.d., Ljubljana. Hkrati je nadzorni svet obravnaval Poročilo neodvisnega revizorja, v katerem je družba KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o. izrazila pritrdilno mnenje k računovodskim izkazom SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2012. Po mnenju revizorja so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega položaja SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka na dan 31.12.2012 ter poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, informacije v poslovnem poročilu pa so skladne z revidiranimi računovodskimi izkazi. Letno poročilo za leto 2012, vključno s poročilom neodvisnega revizorja, je obravnavala revizijska komisija in sestavljanje letnega poročila ocenila kot ustrezno ter predlagala nadzornemu svetu, da letno poročilo potrdi. Nadzorni svet na poročilo revizorja KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o. ni imel pripomb. Po preverjanju Letnega poročila SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banke za leto 2012 nadzorni svet k letnem poročilu ni imel pripomb in ga je soglasno potrdil. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 15 1. Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka SID banka Skupina SID banka zneski v tisoč EUR 2012 2011 2010 2012 2011 2010 Izkaz finančnega položaja Bilančna vsota 4.088.662 4.029.216 3.895.541 | 4.258.813 4.219.093 4.086.080 Krediti bank 1.924.619 1.966.530 2.023.693 2.030.232 2.091.001 2.143.572 Vloge nebančnega sektorja 5 5 5 5 5 5 Kapital 340.224 332.007 327.816 363.175 352.439 344.855 Krediti bankam 3.031.156 2.997.154 2.955.894 3.057.451 3.0I8.972 2.976.328 Krediti nebancnemu sektorju 649.294 70I.4I0 796.980 738.831 8I0.720 913.201 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za zunajbilančne obveznosti 194.944 I20.I65 77.304 212.008 136.917 90.549 Obseg zunajbilančnega poslovanja 1.185.531 1.134.900 802.473 1.186.046 1.136.856 803.798 Izkaz poslovnega izida Čiste obresti 63.142 54.372 40.149 | 67.074 60.235 44.875 Osti neobrestni prihodki 30.358 3.852 4.322 37.986 12.471 11.625 -vtem čisti prihodki iz zavarovalnih poslov - - - 4.933 7.274 3.554 Stroški dela, splošni In administrativni stroški (7.585) (7.017) (6.101) (14.116) (13.258) (11.582) Amortizacija (575) (588) (616) (1.009) (930) co co Oslabitve In rezervacije (79.478) (43.I3I) (30.576) (80.877) (44.347) (29.649) -vtem sprememba obveznosti iz zavarovalnih pogodb - - - 873 2.II4 7.465 Dobiček pred obdavčitvijo 5.862 7.488 7.178 9.058 14.171 14.421 Davek Iz dohodka pravnih oseb (821) (1.034) (1.452) (2.235) (3.108) (3.272) Osti dobiček poslovnega leta 5.041 6.454 5.726 6.823 11.063 11.149 Delnice - število delničarjev 1 1 1 -število delnic 3.121.741 3.121.741 3.121.741 - nominalna vrednost delnice (v EUR) 96,10 96,10 96,10 - knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 109,63 106,99 105,63 Število zaposlenih 31. 12.1 124 112 94 351 331 303 Mednarodna bonitetna ocena (Moody's) 31. 12. Baa2 A1 Aa2 V številu zaposlenih Skupine SID banka so poleg zaposlenih v SID banki upoštevani vsi zaposleni v PKZ, Skupini Prvi faktor, Skupini Pro Kolekt in CMSR. 16 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Izbor kazalnikov2 SID banka Skupina SID banka v % 2012 2011 2010 2012 2011 2010 Kapital - kapitalska ustreznost3 14,23 T4~35 13,53 13,83 13,78 13,08 Kvaliteta aktive izkaza finančnega položaja in prevzetih obveznosti - oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne In zunajbllančne postavke 4,91 3,11 2,03 5,23 3,20 2,23 Profitabilnost - obrestna marža 1,53 1,36 1,14 | 1,55 1,43 1,23 - marža finančnega posredništva4 2,27 1,46 1,27 2,43 1,73 1,78 - donos na aktlvo pred obdavčitvijo 0,14 0,19 0,20 0,21 0,34 0,40 - donos na kapital pred obdavčitvijo 1,72 2,23 2,20 2,51 4,02 4,25 - donos na kapital po obdavčitvi 1,48 1,93 1,76 1,89 3,14 3,29 Stroški poslovanja - operativni stroški/povprečna aktiva 0,20 0,19 0,19 ■ 0,35 0,34 0,34 - operativni stroški/čisti prihodki 8,73 13,07 15,10 14,40 19,51 23,48 2 Kazalniki so izračunani po metodologiji Banke Slovenije. 3 Pri izračunu kapitalske ustreznosti in razmerja med oslabitvami in razvrščenimi postavkami se za Skupino SID banka poleg sredstev SID banke upošteva še 50 odstotkov sredstev Skupine Prvi faktor (bančna skupina SID banka). 4 V izračunu marže finančnega posredništva za Skupino SID banka se ne upoštevajo prihodki iz zavarovalnih poslov PKZ. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 888 2. Predstavitev SID banke in Skupine SID banka 2.1 Predstavitev SID banke Razvoj in status SID banka je bila ustanovljena v letu 1992 kot Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: SID) kot posebna zasebnopravna finančna institucija za zavarovanje in financiranje izvoza Republike Slovenije. Delovanje SID je urejal zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije. Februarja 2004 je začel veljati zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (v nadaljevanju: ZZFMGP), ki ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije. ZZFMGP je določil, da SID uskladi dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli, ki jih SID izvaja v svojem imenu in za svoj račun s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic, najpozneje do konca leta 2004, svoje poslovanje, ki ni zavarovalniško in ga ne ureja ZZFMGP, pa uskladi s predpisi, ki urejajo poslovanje bank, najpozneje do konca leta 2006. Na tej zakonski podlagi je SID ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 izvajala v svojem imenu in za svoj račun. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana je v 100-odstotni lasti SID in je začela delovati 1. 1. 2005. SID je oktobra 2006 od Banke Slovenije pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev, konec leta pa sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o registraciji spremembe firme v SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (skrajšana firma SID banka, d.d., Ljubljana)5 in 1.1.2007 začela delovati kot specializirana banka. Dne 21. 6. 2008 je začel veljati zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (v nadaljevanju: ZSIRB), ki se je začel uporabljati na dan, ko je Republika Slovenija postala edina delničarka SID banke, tj. 18. 9. 2008. ZSIRB SID banki podeljuje dve pooblastili, in sicer je SID banka pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB ter pooblaščena institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP. ZSIRB v 13. členu opredeljuje tudi odgovornost Republike Slovenije za obveznosti SID banke in določa, da Republika Slovenija kot edina delničarka nepreklicno in neomejeno odgovarja za obveznosti SID banke iz poslov, sklenjenih pri izvajanju dejavnosti iz 11. in 12. člena tega zakona. Če SID banka upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni svoje dospele obveznosti do tega upnika, mora to obveznost na zahtevo upnika nemudoma izpolniti Republika Slovenija. S tem je SID banki omogočeno, da se na finančnih trgih zadolžuje, ne da bi morala za vsak posel zadolžitve posebej pridobiti poroštvo Republike Slovenije. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu6 je bil status SID banke še dodatno opredeljen, saj je zakon izrecno določil, da je SID banka pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka, ki ne sme sprejemati depozitov od javnosti. Hkrati je bilo določeno, da dovoljenja, izdana v zvezi s SID banko na podlagi določb zakona, ki ureja bančništvo, ostanejo v veljavi, razen v delu, ki se nanaša na sprejemanje depozitov od javnosti. Določeno je V nadaljevanju letnega poročila se ne glede na čas poslovanja in spremembo firme uporablja za SID banko, d.d., Ljubljana poimenovanje SID banka ali banka, za Skupino SID banka pa Skupina. Uradni list RS, št. 79/10 z dne 8. 10. 2010. 18 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 tudi, da določbe drugih zakonov, ki veljajo za banke, veljajo tudi za SID banko, razen če zakon ne določi drugače. Status SID banke je bil v letu 2010 opredeljen tudi zaradi evropske bančne zakonodaje, saj je bila sprejeta Direktiva Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta, s katero je tudi Evropska komisija v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bančništvo potrdila, da je SID banka institucija, ki je vključena v posebne dejavnosti javnega interesa in je zato upravičena do vključitve na seznam institucij, izvzetih s področja uporabe Direktive 2006/48/ES v skladu z 2. členom te direktive. Kot je navedeno, SID banka izvaja spodbujevalne in razvojne naloge oziroma finančne storitve na področjih, kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli, med drugim z zagotavljanjem finančnih storitev, ter izvaja svetovanja in izobraževanja na področjih, kot so mednarodna trgovina in mednarodno sodelovanje, gospodarske spodbude za mala in srednje velika podjetja, raziskave in razvoj, regionalni razvoj ter komercialna in javna infrastruktura. Vloga in namen Ob upoštevanju temeljnih zakonov, ki urejajo načine razvojnega delovanja in delovanja pri pokrivanju tržnih vrzeli in drugih (dovoljenih) posredovanj in pomoči ter vloge Republike Slovenije in njenih institucij pri uresničevanju ciljev strategije razvoja Republike Slovenije, so vloga, namen in naloge delovanja SID banke, da tudi v splošnem gospodarskem in javnem interesu, zlasti z ustreznimi finančnimi instrumenti in storitvami, spodbuja: - trajnosten in uravnotežen gospodarski razvoj Republike Slovenije, s financiranjem in zavarovanjem mednarodnih gospodarskih poslov; - raziskovanje in inovacije ter druge oblike gospodarsko-razvojnega delovanja, ki povečujejo konkurenčnost in odličnost gospodarskih subjektov na območju Republike Slovenije; - sonaravni razvoj okolja z visoko stopnjo zaščite okolja in bivanja, javne in komunalne infrastrukture ter zlasti energetske učinkovitosti; - socialni napredek, izobraževanje in zaposlovanje v Republiki Sloveniji ter tudi v tujini prek mednarodnega razvojnega sodelovanja; - druge oblike oziroma ekonomske aktivnosti, ki prispevajo k rasti, razvoju in blaginji, pri čemer bodo v okviru strateških usmeritev organi vodenja in nadzora SID banke izpolnjevali zahteve uporabnikov teh storitev ter jih uresničevali in stalno izboljševali z uvajanjem in izvajanjem sistemov celovitega ocenjevanja in upravljanja specifičnih razvojnih tveganj, sistemov vodenja kakovosti ter korporativne in družbene odgovornosti. ZSIRB daje SID banki tudi pooblastila v zvezi s sredstvi skladov EU in drugimi sredstvi evropskega proračuna. SID banka lahko tako na podlagi pogodb, sklenjenih s posameznimi ministrstvi in drugimi državnimi organi ali drugimi osebami, posreduje različna razvojna sredstva in izvaja različne programe ukrepov Republike Slovenije ter druge programe oziroma projekte, skladne s pravili EU, pri čemer lahko v različnih oblikah sodeluje tudi z različnimi evropskimi finančnimi institucijami. Pri izvajanju storitev lahko SID banka uporablja vse v EU in slovenski zakonodaji razpoložljive finančne instrumente, kot so krediti, garancije in druge oblike jamstev, odkupi terjatev, finančni zakup, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja, druge oblike financiranja, kapitalske naložbe in drugi načini prevzemanja tveganj, ter jih vključuje v razvojno spodbujevalne programe financiranja. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 19 Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah7 je bilo določeno, da se lahko SID banki dodelijo proračunska sredstva za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov z neposredno pogodbo in brez izvedbe javnega razpisa. Storitve banke Skladno z vlogo, nameni in nalogami SID banke ta opravlja predvsem finančne storitve, v okviru izdanih dovoljenj Banke Slovenije. To je predvsem dajanje kreditov, ki praviloma in v največjem obsegu poteka prek bank, v posameznih primerih s sodelovanjem z drugimi poslovnimi bankami v bančnih sindikatih, v manjšem delu pa banka končne upravičence kreditira neposredno. Banka finančne storitve opravlja glede na ugotovljene tržne vrzeli, pri čemer izvaja razvojno-spodbujevalne naloge finančnega značaja oziroma doseganje ciljev dolgoročnih razvojnih usmeritev predvsem na naslednjih področjih (po ZSIRB): - razvoj malih in srednje velikih podjetij (MSP) in podjetništva; - raziskave in razvoj ter inovacije (RRI); - varovanje okolja, energetska učinkovitost in podnebne spremembe; - mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje; - regionalni razvoj; - gospodarska in javna infrastruktura. SID banka ima na dan 31. 12. 2012 dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje naslednjih vzajemno priznanih finančnih storitev po 10. členu ZBan-1: - sprejemanje depozitov od poučenih oseb; - dajanje kreditov, ki vključuje tudi: • hipotekarne kredite, • odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring), • financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting); - izdajanje garancij in drugih jamstev; - trgovanje za svoj račun ali za račun strank: • s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, • s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, • z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti; - trgovanje za svoj račun: • z instrumenti denarnega trga; - kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti. 7 ZJF-F, Uradni list, št. 107/10 z dne 29. 12. 2010. 20 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije SID banka izvaja zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov pred nemarketabilnimi riziki ter program izravnave obresti v imenu Republike Slovenije in za njen račun, kot njen agent. Potrebna sredstva za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po ZZFMGP je SID banki zagotovila Republika Slovenija v obliki varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev (izplačilo zavarovalnin) in za kritje izgub iz teh poslov. Če nastalih škod ne bi bilo mogoče poravnati iz navedenih rezerv, bi sredstva za izplačilo zavarovalnin zagotovila Republika Slovenija. Varnostne rezerve se oblikujejo predvsem iz premij, opravnin, regresiranih plačanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na področju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. Na podlagi zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije8 je SID banka prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen račun izvaja jamstveno shemo za podjetja. Zakon je bil sprejet v okviru protikriznih ukrepov Evropske unije in po izteku konec leta 2010 ni bil podaljšan. Aktivnosti se tako zdaj izvajajo na področju obravnave zahtevkov za izplačilo jamstev, uveljavljanja regresnih zahtevkov ter nadzora nad namensko porabo kreditov in drugih predpisanih zahtev. Na podlagi zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe9 je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen račun izvaja jamstveno shemo za fizične osebe. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po tem zakonu. Aktivnosti se tako zdaj izvajajo na področju obravnave zahtevkov za izplačilo jamstev, uveljavljanja regresnih zahtevkov ter nadzora nad namensko porabo kreditov in drugih predpisanih zahtev. Na podlagi zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb10 je SID banka pooblaščena tudi za sklepanje pogodb v zvezi z izdajo poroštev v imenu države in za njen račun ter druga tehnična opravila po tem zakonu. Z dopolnitvami zakona o varstvu okolja11 v letu 2010 je SID banka dobila pooblastilo za opravljanje vloge uradnega dražitelja na dražbah emisijskih kuponov in za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu države in za njen račun ter s tem povezanih poslov. Dejavnosti SID banke za račun države so podrobneje predstavljene v 6.5 poglavju. 8 Uradni list RS, št. 33/09 z dne 30. 4. 2009, in Uradni list RS, št. 42/09 z dne 5. 6. 2009. 9 Uradni list RS, št. 59/09 z dne 30. 7. 2009. 10 Uradni list RS, št. 43/10 z dne 31. 5. 2010. 11 Uradni list RS, št. 108/2009 z dne 28. 12. 2009. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 21 Delniški kapital Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.121.741 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic in vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. V letu 2012 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu, po stanju na dan 31. 12. 2012 osnovni kapital znaša 300 milijonov EUR. Na skupščini SID banke dne 5. 7. 2012 je bil sprejet sklep, da se bilančni dobiček za leto 2011 v skupni višini 3.065.827,55 EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Celotni kapital je po stanju na dan 31. 12. 2012 skupaj znašal 340,2 milijona EUR. Po stanju na dan 31. 12. 2012 je revidirana knjigovodska vrednost delnice 109,63 EUR, po stanju na dan 31. 12. 2011 pa je bila 106,99 EUR. Glasovalne pravice delničarjev SID banke niso omejene, vsaka kosovna delnica daje en glas. Finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso ločene od imetništva delnic. Skladno z določbami 4. člena ZSIRB je edina delničarka SID banke Republika Slovenija. Delničarji na dan 31. 12. 2012 De|ež v 0Sn0Vnem Število kapitalu delnic v % Republika Slovenija 3.103.296 99,4 SID banka-lastne delnice 18.445 0,6 Skupaj_3.121.741_100 Osebna izkaznica Firma Sedež Matična številka Davčna številka Identifikacijska št. za DDV Transakcijski račun SWIFT Telefon Telefaks Elektronska pošta Domača stran SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana 5665493 82155135 SI82155135 0100 0000 3800 058 SIDRSI22 01 200 75 00 01 200 75 75 info@sid.si http://www.sid.si Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 893 2.2 Predstavitev Skupine SID banka Skupina SID banka Skupino SID banka na dan 31. 12. 2012 sestavljajo: delež SID banke Družba Razmerje v % SID banka d.d., Ljubljana Obvladujoča banka - SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Odvisna družba 100 Pro Kolekt, družba za Izterjavo, d.o.o. Odvisna družba 100 Prvi faktor, faktorlng družba d.o.o. Skupni podvig 50 Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Soustanoviteljstvo - V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banke sta vključeni SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana po metodi popolne konsolidacije in Skupina Prvi faktor po metodi sorazmerne konsolidacije. Skupina Pro Kolekt zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka v konsolidacijo ni vključena. Družbi Pro Kolekt in CMSR sta predstavljeni v 6.6 poglavju. Predstavitev družb, ki so vključene v konsolidacijo SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana SID je kot edina lastnica v letu 2004 ustanovila SID - Prvo kreditno zavarovalnico d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: PKZ). PKZ je bila v sodni register vpisana 31. 12. 2004, zavarovalno dejavnost je začela opravljati 1. 1. 2005. S tem datumom so bile z družbe SID na zavarovalnico PKZ prenesene zavarovalne pogodbe kratkoročnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 SID sklepala za lasten račun. Osnovni kapital družbe na dan 31. 12. 2012 znaša 8,4 milijona EUR in je enak nominalni vrednosti kapitalskega deleža SID banke v družbi. PKZ zavaruje kratkoročne terjatve do zasebnopravnih kupcev (običajno so to terjatve dobaviteljev z ročnostjo do 180 dni, izjemoma do enega leta). Družba zavaruje komercialne in nekomercialne rizike za podjetja, ki prodajajo blago in/ali storitve v tujini in/ali doma na odloženo plačilo in običajno na odprt račun. Pogodbe so obnovljive, praviloma je zavarovan celoten promet zavarovancev na tujih in/ali domačih trgih. Ponudba PKZ poleg zavarovanja celotne prodaje podjetjem obsega tudi zavarovanje preddobavnih rizikov, zavarovanje faktoringa in posamična zavarovanja. Pri zavarovanju preddobavnih rizikov gre za dodatno kritje, razširjeno tudi na produkcijsko obdobje. V zavarovanje faktoringa spada kritje rizikov pri odkupu terjatev s strani faktorinških družb, ki je glede na naravo posla močno prilagojeno specifiki te dejavnosti. Med posamična zavarovanja spada spremljanje posamičnih poslov - police, zavarovanje projektnih poslov do dveh let in zavarovanje inženiring poslov. Družba opravlja zavarovalne posle tudi indirektno - s fakultativnim kvotnim pozavarovanjem sprejema v kritje zavarovalne posle kreditnih zavarovanj, zavarovanih pri izvoznih kreditnih agencijah. Indirektni zavarovalni posli so po vseh pomembnih karakteristikah enaki Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 23 opisanim direktnim zavarovalnim poslom in so bili tudi v letu 2012 po obsegu zanemarljivi v primerjavi z direktnimi posli. Družbo vodi dvočlanska uprava v sestavi Ladislav Artnik kot predsednik in dr. Rasto Hartman kot član. Člani nadzornega sveta so Jožef Bradeško kot predsednik in Leon Lebar kot namestnik predsednika iz SID banke ter Ivan Štraus kot predstavnik zaposlenih PKZ. Prvi faktor, faktoring družba, d.o.o. Družba Prvi faktor, faktoring družba, d.o.o., (v nadaljevanju: Prvi faktor, Ljubljana) je največja faktorinška hiša v Sloveniji. SID je pridobila 50-odstotni delež v osnovnem kapitalu in tudi polovico glasovalnih pravic v družbi Prvi faktor, Ljubljana v letu 2002. Drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke na dan 31. 12. 2012 znaša 1,6 milijona EUR. Dejavnost družbe je opravljanje faktoringa za stranke s sedežem v Republiki Sloveniji in tujini v zvezi s terjatvami iz prodaje blaga in storitev. V tem okviru opravlja družba predvsem naslednje posle: - odplačni prevzem oziroma odkup terjatev od prodaje blaga in storitev s prevzemom rizika plačila in brez njega; - financiranje prevzetih terjatev; - administrativno vodenje prevzetih terjatev; - unovčevanje in izterjava prevzetih terjatev; - trgovanje s prevzetimi terjatvami; - posredovanje in zastopanje pri faktorinških poslih v državi in tujini. Organa družbe sta skupščina in direktor. SID banko sta v letu 2012 na skupščini zastopala Barbara Bračko in Leon Lebar. Direktorja družbe sta Ernest Ribič in Matej Špragar. Družba Prvi faktor, Ljubljana je ustanoviteljica in 100-odstotna lastnica štirih družb: - Prvi faktor, društvo s ograničenom odgovornošču za faktoring, Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju: Prvi faktor, Zagreb); - Prvi faktor - faktoring, društvo s ograničenom odgovornošču, Beograd, Srbija (v nadaljevanju: Prvi faktor, Beograd); - Prvi faktor, društvo sa ograničenom odgovornošču za finansijski inžinjering, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju: Prvi faktor, Sarajevo); - Prvi faktor d.o.o.e.l., Skopje (v nadaljevanju: Prvi faktor, Skopje). Osnovni podatki posameznih družb so predstavljeni v nadaljevanju. 24 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Prvi faktor, Prvi faktor, Prvi faktor, Prvi faktor, Zagreb Beograd Sarajevo Skopje Dejavnost Faktoring Faktoring Drugo finančno Družba posredovanje ne posluje Ustanovitev 17.12.2003 24.2.2005 27.2.2006 2006 Osnovni kapital 2,6 mio EUR 2,7 mio EUR 1,5 mio EUR 5 tisoč EUR Direktor Tomaž Kačar Jelena Tanaskovič Denan Bogdanič Ernest Ribič Sestava skupščine Predstavniki družbe Predstavniki družbe Predstavniki družbe Predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana Prvi faktor, Ljubljana Prvi faktor, Ljubljana Prvi faktor, Ljubljana Nominalna vrednost kapitalskih deležev v družbi Prvi faktor, Ljubljana v posameznih družbah Skupine Prvi faktor po stanju na dan 31. 12. 2012 je enaka osnovnemu kapitalu posameznih družb na ta dan, izjema je naložba v Prvi faktor d.o.o., Sarajevo, kjer zaradi oslabitve naložbe njena knjigovodska vrednost znaša 1 milijon EUR. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 896 3. Upravljanje SID banke 3.1 Organizacijska shema Organizacijska shema SID banke na dan 31. 12. 2012 Uprava Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 897 Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31. 12. 2012 SID banka, d.d., Ljubljana Pro Kolektd.o.o., Skopje 80% j Pro Kolektd.o.o., Zagreb 100% J— Pro Kolektd.o.o., Beograd 100% j Pro Kolekt CMS S.R.L, Bukarešta 51,02% j Pro Kolekt 00D, Sofija 62,5% j 100% ........ ' Prvi faktor d.o.o., Zagreb 100% ■ . . r Pm ZT" 100% Prvi sst 3.2 Izjava o upravljanju Kodeks o upravljanju SID banka je v poslovnem letu 2012 kot javna družba uporabljala Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: Kodeks), ki so ga sporazumno oblikovali in v prenovljeni obliki sprejeli Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager dne 8. 12. 2009. Kodeks je dostopen na spletni strani http://www.ljse.si/. Konec leta 2011 sta uprava in nadzorni svet s sprejeto Politiko upravljanja še formalno potrdila odločitev, da se bo uporabljal tudi Kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države z dne 18. 1. 2011, ki ga je sprejela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 27 V smislu podatkov o upravljanju, ki presegajo zahteve zakona o gospodarskih družbah, je treba izpostaviti zlasti predpise, ki urejajo korporacijsko upravljanje v bankah. Take določbe vsebujeta zakon o bančništvu (2. poglavje) ter sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic, ki smiselno povzema priporočila iz Kodeksa. Opozoriti je treba tudi na zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki, ki vsebuje nekaj specialnih določb glede korporacijskega upravljanja, denimo sestavo nadzornega sveta. Vsi navedeni predpisi so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Pri upravljanju družbe se upoštevajo tudi statut (dostopen na spletni strani http://www.sid.si), strategija in različne politike družbe, ki so jih sprejeli organi vodenja ali nadzora družbe. Pri korporacijskem upravljanju SID banke se ne upoštevajo naslednja priporočila Kodeksa: - Točki 1 in 2 - Okvir upravljanja družb: Za razliko od poslovnih bank in drugih delniških družb osnovni cilj SID banke ni maksimirati vrednost družbe, temveč izvajati spodbujevalne in razvojne finančne storitve oziroma naloge s ciljem ohranjati ali povečati vrednost kapitala brez zasledovanja cilja maksimalnega dobička (primerjaj 9. člen ZSIRB in statut). - Točki 4 in 5 - Razmerje med družbo in delničarji: Priporočila se upoštevajo smiselno, saj je ta materija urejena z zakonom. Tako je edina delničarka Republika Slovenija (primerjaj 4. člen ZSIRB), imenovanje članov nadzornega sveta pa ureja zakon (18. člen ZSIRB). - Točka 7 - Nadzorni svet: Postopek imenovanja članov nadzornega sveta poteka skladno z določbami ZSIRB in drugih pravnih aktov, ki urejajo imenovanja oseb v organe nadzora gospodarskih družb v večinski lasti države. - Točka 8 - Nadzorni svet in točka 17.1 - Neodvisnost in lojalnost: Člani nadzornega sveta podpišejo in razkrijejo vse potrebne podatke za presojo neodvisnosti, ki po vsebini pokrijejo merila, navedena v Prilogi C h Kodeksu, vendar pa se podpisane izjave ne objavijo na spletnih straneh banke, saj vsebujejo tudi zaupne podatke, ki jih banka potrebuje na podlagi predpisov o bančništvu. Delovanje skupščine in njene ključne pristojnosti Republika Slovenija je edini delničar SID banke od septembra 2008. Skupščina banke zaseda najmanj enkrat letno, in sicer po preteku poslovnega leta in skladno z zakonom o gospodarskih družbah. Pristojnosti skupščine je v letu 2012 izvajala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije oziroma njen predstavnik z ustreznim pisnim pooblastilom. Agencija je bila z uveljavitvijo zakona o Slovenskem državnem holdingu dne 28. 12. 2012 ukinjena. Upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki jih je upravljala agencija, je prevzela Slovenska odškodninska družba, ki naj bi se skladno s tem zakonom preoblikovala v Slovenski državni holding. Skladno z določbami ZSIRB člane nadzornega sveta imenuje Vlada Republike Slovenije. 28 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Sestava in delovanje organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij Organi vodenja in nadzora so imenovani po predpisih, pri čemer je treba opozoriti na dodatne pogoje in postopke, določene v 18. členu ZSIRB. Banka ima dvotirni sistem upravljanja - banko vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Nadzorni svet SID banke Nadzorni svet nadzoruje in spremlja vodenje in poslovanje banke. Ima sedem članov, ki jih skladno z ZSIRB imenuje Vlada Republike Slovenije. Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje petih let. V letu 2012 so bili do 5. 4. 2012 člani nadzornega sveta Andreja Kert, predsednica, mag. Samo Hribar Milič, namestnik predsednice, dr. Aleš Berk Skok, Hugo Bosio, dr. Marko Jaklič, mag. Gregor Kastelic in dr. Peter Kraljič. Od 5. 4. 2012 so bili člani nadzornega sveta SID banke Matej Runjak kot predsednik, Janez Tomšič kot namestnik predsednika ter mag. Marjan Divjak, Štefan Grosar, Martin Jakše, mag. Robert Ličen in Milan Matos kot člani. Nadzorni svet deluje na podlagi sprejetega poslovnika o delu nadzornega sveta, ki podrobneje ureja načela, postopke in način dela, glavne pristojnosti in odgovornosti pa so določene s statutom banke in zakoni, ki urejajo poslovanje banke, predvsem z zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o bančništvu in ZSIRB. Nadzorni svet med drugim sprejema strateške usmeritve banke, preverja letna in druga finančna poročila banke in o tem izdela mnenje, obrazloži skupščini delničarjev banke svoje mnenje k letnemu poročilu službe za notranjo revizijo in mnenje k letnemu poročilu uprave, potrjuje letno poročilo banke in predlog uprave za uporabo bilančnega dobička, obravnava morebitne ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Poleg tega daje nadzorni svet soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke, finančnega načrta banke, organizacije sistema notranjih kontrol in letnega programa dela službe za notranjo revizijo. Nadzorni svet daje tudi usmeritve in soglasje k politiki poslovanja banke skladno z razvojnimi usmeritvami, ki temeljijo na dolgoročnih razvojnih dokumentih EU in Republike Slovenije. Nadzorni svet je ustanovil revizijsko komisijo ter komisijo za prejemke in kadrovske zadeve kot posvetovalni telesi. S poslovnikom o delu posamezne komisije je določil naloge in pristojnosti posamezne komisije. Revizijska komisija nadzornega sveta Revizijsko komisijo imenuje nadzorni svet. V letu 2012 so bili do 5. 4. 2012 člani revizijske komisije mag. Gregor Kastelic, predsednik, dr. Aleš Berk Skok in mag. Blanka Vezjak. Od 5. 4. 2012 so bili člani revizijske komisije Martin Jakše kot predsednik, mag. Marjan Divjak kot namestnik predsednika ter mag. Robert Ličen in mag. Blanka Vezjak kot člana. V zvezi s svojimi pristojnostmi spremljanja in nadzora komisija obravnava predvsem gradiva, ki se nanašajo na medletne in letne računovodske izkaze banke, delovanje službe za notranjo revizijo, organizacijo sistema notranjih kontrol in morebitne ugotovitve nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Komisija sodeluje tudi pri postopkih izbire zunanjega revizorja ter pregleduje in spremlja njegovo delo in neodvisnost. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 29 Revizijska komisija v 30 dneh po obravnavi letnega poročila banke na nadzornem svetu sestavi tudi letno poročilo o svojem delu. Komisija za prejemke in kadrovske zadeve Komisija za prejemke in kadrovske zadeve je stalno delovno in posvetovalno telo nadzornega sveta. Nadzorni svet imenuje predsednika in namestnika predsednika komisije. V letu 2012 so bili do 5. 4. 2012 člani komisije Andreja Kert kot predsednica, mag. Samo Hribar Milič, mag. Gregor Kastelic in mag. Alenka Stanič. Od 5. 4. 2012 je bila komisija sestavljena iz naslednjih članov: Matej Runjak kot predsednik, Janez Tomšič kot namestnik predsednika ter Milan Matos in mag. Alenka Stanič kot člana. Komisija je pristojna in odgovorna za opravljanje nalog s področja prejemkov zaposlenih ter obravnavo vprašanj, povezanih z upravo. Njene naloge so tako predvsem ocenjevanje ustreznosti vzpostavljenih metodologij, na podlagi katerih sistem prejemkov spodbuja ustrezno upravljanje tveganj, kapitala in likvidnosti, preverjanje ustreznosti splošnih načel politik prejemkov in njihove skladnosti s poslovno politiko banke v dolgoročnem časovnem obdobju, ocenjevanje in vrednotenje dela uprave, pregled politike prejemkov uprave in priprava priporočil nadzornemu svetu glede izvajanja politik prejemkov. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave Za koordinacijo delovanja pristojnih državnih in drugih organov ter institucij pri izvajanju ZZFMGP ter učinkovito izvajanje zavarovanja in financiranja poslov mednarodne trgovine in investicij je Vlada Republike Slovenije imenovala komisijo za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija odloča o predlogih banke o sklepanju zavarovalnih poslov, ki presegajo 5 milijonov EUR, pri čemer ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja k: - politikam zavarovanja v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoči obseg nastalih škod; - sklepanju in oblikovanju posebnih pogojev zavarovanja posameznih zavarovalnih in drugih poslov; - upravljanju sredstev varnostnih rezerv in rizikov, prevzetih v zavarovanje; - sklepanju sporazumov in odnosov s finančnimi in drugimi institucijami; - reprogramom, izterjavam in likvidacijam škod ter daje mnenja in soglasja k opravljanju drugih poslov po pooblastilu države. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave redno spremlja poslovanje banke na področjih, ki jih ureja ZZFMGP, saj obravnava poročila o poslovanju, Ministrstvu za finance pa daje mnenje k poročilu banke o izvrševanju pooblastil po ZZFMGP. V letu 2012 so bili člani komisije za pospeševanje mednarodne menjave mag. Marjan Hribar kot predsednik, mag. Sabina Koleša kot namestnica predsednika ter člani Monika Pintar Mesarič (do 4. 10. 2012), Matej Čepeljnik (od 4. 10. 2012), Janez Krevs, mag. Boris Sovič (do 24. 5. 2012), dr. Stanislav Raščan (od 24. 5. 2012) in mag. Jože Renar. 30 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Uprava Poslovanje banke vodi uprava, ki predstavlja in zastopa banko. Upravo banke imenuje nadzorni svet za dobo petih let in je lahko ponovno imenovana. Uprava banke ima največ tri člane. Število članov določi nadzorni svet. Upravo SID banke sestavljata mag. Sibil Svilan kot predsednik in Jožef Bradeško kot član. Uprava vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Njeno delovanje ureja poslovnik o delu uprave. Praviloma se uprava sestaja tedensko na svojih sejah, kjer obravnava gradiva s področij poslovanja banke. Uprava banke redno obvešča nadzorni svet o najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke, o poslovni politiki banke, o finančnem stanju banke in drugih pomembnih vprašanjih s področja njenega delovanja. Uprava lahko prenese nekatere pravice odločanja na kolektivne organe odločanja, kot so kreditni odbor, likvidnostni odbor in komisija za upravljanje bilance. Kreditni odbor Glavne pristojnosti in način delovanja kreditnega odbora določa pravilnik o delu kreditnega odbora. Na svojih sejah odbor odloča o odobravanju naložb in garancij skladno s poslovno politiko SID banke, o razvrstitvah posameznih naložb, najemanju virov z ročnostjo, daljšo od enega leta, o politiki zakladniških naložb in limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta. Pri poslih, ki jih SID banka sklepa za račun Republike Slovenije po ZZFMGP, odbor odloča med drugim o poslih financiranja mednarodnih gospodarskih poslov iz vira varnostnih rezerv, sprejema politiko naložb varnostnih rezerv in limite izpostavljenosti do posameznega komitenta. Odbor na svojih sejah obravnava tudi poročila s področja kreditnega tveganja, ki jih pripravljajo zaledni oddelek, služba za upravljanje s tveganji in oddelek za upravljanje slabih naložb. Konec leta 2012 je imel kreditni odbor šest članov. Likvidnostni odbor Delo odbora ureja pravilnik o delu likvidnostnega odbora, ki določa njegove pristojnosti in način delovanja. Odbor praviloma na tedenskih sejah spremlja likvidnostni položaj banke, izpolnjevanje predpisov in usmeritev Banke Slovenije ter daje načelne usmeritve s področij najemanja in plasiranja sredstev na denarnih in kapitalskih trgih, koriščenja instrumentov Banke Slovenije oziroma Evropske centralne banke, izpolnjevanja predpisov in usmeritev Banke Slovenije, vodenja tečajne in obrestne politike ter upravljanje portfelja vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov. Likvidnostni odbor je imel konec leta 2012 sedem članov. Komisija za upravljanje z bilanco Komisija za upravljanje z bilanco analizira stanja, spremembe in trende v bilanci banke ter oblikuje sklepe za doseganje strukture bilanc, ki so v skladu s poslovno politiko banke ter omogočajo normalno poslovanje in doseganje sprejetih načrtov banke. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 31 V pristojnosti komisije so med drugim obravnava rezultatov poslovanja banke z vidika uresničevanja poslovnih ciljev, obravnava strukture bilance stanja banke, ob upoštevanju kreditnih in tržnih tveganj, ter opredelitev vsebine kazalnikov, s katerimi se spremlja struktura bilance banke, obravnava poročil o kapitalski ustreznosti in izpostavljenosti banke posameznim tveganjem, obravnava predloga poslovnega načrta banke ter predlaganje sprememb načrta v primerih bistveno spremenjenih pogojev poslovanja. Delovanje komisije ureja pravilnik o delu komisije za upravljanje bilance, ki določa njene pristojnosti. Komisija se sestaja na mesečnih sejah. Konec leta 2012 je imela komisija 11 članov. Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja Banka ima v zvezi s postopki računovodskega poročanja z internimi akti vzpostavljene različne notranje kontrole, ki se izvajajo predvsem v organizacijskih enotah, pristojnih za upravljanje tveganj, računovodstvo ter plan in kontroling. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje tveganj v družbi je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota. Dodatno je nadzorni svet zaradi učinkovitejšega opravljanja svoje funkcije ustanovil revizijsko komisijo, katere delo je posebej osredotočeno na področje računovodskega poročanja in upravljanja tveganj. V okviru banke je kot del sistema notranjih kontrol vzpostavljena funkcija varovanja zakonitosti poslovanja, katere nosilec je posebna organizacijska enota. Varovanje zakonitosti poslovanja V letu 2012 je služba za varovanje zakonitosti poslovanja nadaljevala polno izvajanje neodvisne funkcije skladnosti. Namen funkcije skladnosti je ugotavljanje in ocenjevanje tveganja skladnosti, kateremu je ali bi mu lahko bila banka izpostavljena, to je tveganja zakonskih ali regulatornih sankcij, pomembnih finančnih izgub ali izgube ugleda banke zaradi neskladnosti delovanja banke z relevantnimi predpisi in standardi dobre prakse. Služba za varovanje zakonitosti izvaja nadzorno funkcijo z rednimi in izrednimi pregledi poslovanja z vidika skladnosti, pri čemer so izbrana področja, za katera iz analize profila tveganosti12 izhaja, da je tveganje neskladnosti največje. Pri izvajanju pregledov služba za varovanje zakonitosti poslovanja sodeluje tudi s službo za notranjo revizijo, denimo z izmenjavo informacij oziroma ugotovitev, tako da se aktivnosti obeh služb smiselno dopolnjujejo in ne podvajajo. Funkcija skladnosti vključuje spremljanje in poročanje o tveganju skladnosti ter svetovanje in izobraževanje o obvladovanju tega tveganja. Funkcija skladnosti ima tudi nadzorno funkcijo predvsem v smislu rednega pregledovanja izvajanja mehanizmov notranjih kontrol, ki so bili v banki uvedeni zaradi zagotavljanja skladnosti njenega poslovanja. Kot del sistema notranjih kontrol banke je funkcija skladnosti eden od medsebojno povezanih elementov celovitega, trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v banki. Ne glede na vzpostavitev in izvajanje funkcije skladnosti je uprava banke primarno odgovorna za upravljanje tveganja skladnosti oziroma mora zagotavljati, da je poslovanje banke skladno s predpisi. Z vzpostavitvijo neodvisne funkcije skladnosti je uprava predvsem zadostila zahtevanim standardom skrbnosti skladno z bančnimi predpisi. Skladno z internimi akti so za zagotavljanje 12 Profil tveganosti banke je izdelan skladno z interno metodologijo ocenjevanja profila tveganosti, ki temelji na metodologiji POT (procesa ocenjevanja tveganj) Banke Slovenije. 32 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 skladnosti poslovanja odgovorni tudi vsi zaposleni v banki, ob upoštevanju njihove vloge in ravni odgovornosti, zato so se dolžni izobraževati ter usposabljati za ugotavljanje in obvladovanje tveganja skladnosti. Dodatno so vodje organizacijskih enot dolžni spremljati tveganja skladnosti na svojem področju ter o tem poročati službi za varovanje zakonitosti poslovanja in upravi. Služba za varovanje zakonitosti poslovanja za vsako polletje izdela pisno poročilo, ki ga predloži upravi in ta ga predloži v obravnavo nadzornemu svetu. Poročilo obsega poročilo o delu za končano polletje, ugotovitve glede dejanskega stanja skladnosti poslovanja v primerjavi z zahtevanim stanjem, morebitna priporočila za upravo in pregled realizacije priporočil iz preteklih obdobij. Notranja revizija Služba za notranjo revizijo je organizirana kot samostojna, neodvisna služba, ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot banke ter je neposredno odgovorna upravi banke. Notranja revizija deluje skladno z načeli in standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ter kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev. Pri delu poleg navedenih standardov upošteva tudi določila zakona o bančništvu, ki določajo pravila notranjega revidiranja. Delovanje notranje revizije temelji na listini o delovanju notranje revizije, podrobnejši postopki za izvajanje notranjerevizijske dejavnosti pa so opredeljeni v poslovniku o delu notranje revizije in priročniku notranjega revidiranja. Služba za notranjo revizijo načrtuje svoje delovanje v strateškem načrtu, ki opredeljuje vsebino in področje dela notranje revizije za obdobje dveh let, ter v letnem načrtu dela. Letni in strateški načrt sta pripravljena na podlagi profila tveganosti banke, vključujeta pa tudi preglede, ki temeljijo na zahtevah regulatorja za obvezno revidiranje posameznih področij poslovanja banke. Oba načrta sprejme uprava banke v soglasju z nadzornim svetom. Poleg revidiranja notranja revizija opravlja svetovalno dejavnost in skrbi za koordinacijo poročanja zunanjim nadzornim institucijam. Notranja revizija o svojem delu poroča upravi banke, nadzornemu svetu in revizijski komisiji, ki tekoče spremljajo delovanje službe na podlagi četrtletnih poročil in letnega poročila o delu službe ter četrtletnih poročilih o uresničevanju priporočil. Uprava banke spremlja delo notranje revizije tudi z obravnavo posameznih poročil o notranjerevizijskih pregledih. Služba za notranjo revizijo je v letu 2012 zaposlovala dve notranji revizorki z veljavnima licencama preizkušena notranja revizorka oziroma pooblaščena revizorka, ki ju podeljuje Slovenski inštitut za revizijo. Ker je bila ena revizorka dalj časa odsotna, je v letu 2012 dejavnost notranjega revidiranja operativno opravljala ena zaposlena. Za izvedbo revizijskih pregledov na področju informacijske tehnologije in sistemov je služba v letu 2012 uporabljala storitev zunanjih izvajalcev (preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov), ki razpolagajo z ustreznimi strokovnimi znanji za izvedbo takih revizijskih pregledov. V letu 2012 je služba za notranjo revizijo končala štiri revizijske preglede, načrtovane za leto 2011, in izvedla osem rednih revizijskih pregledov. Dodatno je bil izveden en izredni revizijski pregled. Najpomembnejša področja poslovanja, ki so bila predmet revidiranja, so: - metodologija in postopki izdelave bonitetnih ocen bank; - sistem obravnave slabih naložb; - sistem ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala banke; - skladnost upravljanja varnostnih rezerv države z zakonodajo in internimi akti; - skladnost in kakovost načrta neprekinjenega poslovanja; - sistem prejemkov; Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 33 - zagotavljanje celovitosti, zaupnosti in razpoložljivosti podatkov v okviru skupnih šifrantov; - izvajanje postopkov uporabe bančnih posojil za zavarovanje terjatev Evrosistema. V okviru revizijskih pregledov je služba za notranjo revizijo namenila posebno pozornost presoji poslovnih procesov banke z vidika celovitosti, preglednosti, urejenosti, dokumentiranosti in vzpostavljenosti učinkovitih notranjih kontrol za upravljanje tveganj. Pomemben del aktivnosti službe za notranjo revizijo je obsegal spremljanje uresničevanja priporočil, ki so bila predložena v okviru izvedenih revizijskih pregledov in pregledov, ki jih je predhodno izvedel zunanji revizor. 34 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 4. Strategija SID banke Skladno z vzpostavljenim strateškim načrtovanjem, ki med drugim predvideva drsečo strategijo, so bili konec leta 2012 revidirani strateški načrti SID banke. Na tej podlagi je bila sprejeta Akcijska strategija SID banke za obdobje 2013-2015. Ključne zunanje okoliščine, ki jih je SID banka upoštevala pri spremembi strategije, so bile predvsem nedelovanje finančnih trgov, fiskalne težave Republike Slovenije na eni strani ter izvajanje evropskih kriznih ukrepov, poglabljanje težav v slovenskem gospodarstvu in bančnem sistemu na drugi strani. Med ključnimi notranjimi elementi, ki so spodbudili prilagoditve akcijske strategije, so bili predvsem odprava slabosti poslovnega modela, ki temelji na predpostavki delujočih finančnih trgov, povečanje aktivnosti v zvezi s prestrukturiranjem podjetij ter prenova kreditnega procesa in s tem povezana reorganizacija. Sestavni del akcijske strategije je tudi profil tveganosti, s katerim SID banka upravlja tveganja tudi na strateški ravni. Banka najmanj četrtletno preverja izpolnjevanje načrtovanih aktivnosti za doseganje dolgoročnih strateških ciljev ter ob bistvenih spremembah zunanjih dejavnikov dopolnjuje akcijsko strategijo in sprejema korektivne ukrepe. Poslanstvo, vizija in vrednote SID banka kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna finančna institucija razvija in opravlja za finančni trg dopolnilne dolgoročne finančne storitve ter tako spodbuja konkurenčnost gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest in trajnostni razvoj Slovenije. Povečana finančna vrednost storitev za končne koristnike, še zlasti za mala in srednja podjetja z visokim razvojnim potencialom, uresničevanje strategije razvoja Slovenije in učinkovito izvajanje danih javnih pooblastil so temelj, na katerem SID banka izpolnjuje cilj biti učinkovita in cenjena partnerica za razvoj. Banka si prizadeva za pregledno, učinkovito in družbeno odgovorno poslovanje, s posluhom do zaposlenih in notranje rasti družbe. Vrednote, kot so odgovornost, strokovnost, zavzetost, sodelovanje in ustvarjalnost, so temeljna načela delovanja SID banke, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, v medsebojnih odnosih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami. Ključne strateške usmeritve Finančni vidik Banka si bo še naprej prizadevala za diverzifikacijo dolgoročnih virov in uporabo novih instrumentov za zagotavljanje dolgoročnih virov financiranja. Če bodo za financiranje zagotovljena tudi proračunska sredstva, bo banka lahko te vire kombinirala z nepovratnimi viri in tako končnim koristnikom ponudila ugodnejše pogoje financiranja. S kombiniranjem proračunskih nepovratnih in drugih povratnih sredstev je mogoče še povečati finančno vrednost storitev SID banke na eni strani, po drugi strani pa tako zagotoviti učinkovito alokacijo vse redkejših nepovratnih sredstev v gospodarstvu. SID banka bo zagotavljala obvladovanje vseh tveganj do te mere, da bo dosežena zahtevana stopnja varnosti ob hkratnem doseganju primernega rezultata. Z vidika zmanjševanja tveganj bo Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 35 banka zmanjševala izpostavljenosti do določenih sektorjev, to pa nadomeščala z intenziviranjem aktivnosti na drugih področjih, tudi z neposrednim financiranjem. SID banka bo še naprej skrbela za povečevanje vrednosti kapitala in ohranjanje kapitalske ustreznosti, tudi z vidika predvidenih regulatornih sprememb na tem področju in pomembne vloge SID banke kot sistemske banke. Z vidika povečevanja kapitala je pomembna tudi visoka stroškovna učinkovitost, ki jo bo banka skušala ohraniti. Na področju dejavnosti zavarovanja v imenu Republike Slovenije in za njen račun bo banka še naprej skrbela za doseganje praga rentabilnosti, ki je dolgoročni cilj in eden ključnih meril še zadovoljive finančne uspešnosti javnih izvozno-kreditnih shem. Tržni vidik Najpomembnejši cilj tega vidika je prilagoditi poslovni model novim razmeram poslovanja SID banke v naslednjem strateškem obdobju. Banka razvija novo generacijo finančnih storitev, ki bodo omogočale povečanje finančne vrednosti za končne koristnike. V tem kontekstu bo banka pospešeno razvijala primerne razvojne produkte ob vzporednem izvajanju preprostih instrumentov, namenjenih zagotavljanju likvidnosti gospodarstva, če bo to potrebno v okviru kriznih ukrepov. SID banka bo povečevala obseg in delež poslovanja predvsem tam, kjer bodo tržne vrzeli obsežne, podpora poslovnih bank pa okrnjena. Pri tem bo posebna pozornost namenjena malim in srednje velikim podjetjem z visokim razvojnim potencialom oziroma potencialom rasti, ki bo posledično vodil v ustvarjanje novih delovnih mest. SID banka bo tako še naprej primarno delovala v segmentu posrednega financiranja prek bank na podlagi posebej oblikovanih razvojno-spodbujevalnih oziroma razvojnih programov, pri tržnih vrzelih, kjer banke na splošno niso dejavne, pa bo povečevala delež neposrednega financiranja. Z bankami bo SID banka zlasti razvijala produkte, ki bodo temeljili na delitvi končnega tveganja. To bo bankam omogočilo financiranje poslov, ki jih zaradi premajhnih zmogljivosti in/ali prevelikega tveganja drugače same ne bi mogle financirati. Ena ključnih tržnih usmeritev bo tudi razvoj produktov oziroma intenziviranje trženja za druge segmente končnih upravičencev, kot so fizične osebe, občine ipd. S spreminjajočim se poslovnim modelom na vseh štirih osnovnih področjih delovanja banke (razvoj konkurenčnega gospodarstva, razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva, razvoj okolju prijazne družbe, regionalni in družbeni razvoj) bo banka še zlasti spodbujala razvoj, raziskave in inovativnost podjetij ter povezovanje akademske sfere (raziskave) z gospodarstvom (proizvodnja in trženje) na konkretnih projektih. Velik poudarek bo v prihodnosti namenjen tudi dejavnemu razvijanju novih produktov v celotnem življenjskem ciklu podjetij. V tem kontekstu bosta imela poseben pomen razvojni kapitalski sklad in podrejeno (mezzanine) financiranje, banka pa se bo prizadevala tudi za širitev produktnega sodelovanja z drugimi slovenskimi javno-spodbujevalnimi institucijami. 36 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Notranji vidik Z notranjega vidika sta med prednostnimi strateškimi usmeritvami vzpostavitev sistema kakovosti, ki bo omogočal učinkovito upravljanje notranje rasti in zmanjševanje operativnih tveganj. Organizacijska kultura v banki se bo razvijala skladno z uveljavljanjem etičnih vrednot in visokih strokovnih standardov, dokončana bo tudi optimizacija poslovnega procesa financiranja ob ustrezni spremembi organizacijske strukture glede na potrebe gospodarskega okolja. Končuje se tudi uvedba modela kompetenc in upravljanja delovne uspešnosti zaposlenih. V informacijski tehnologiji bo razvoj sistema uravnotežen med učinkovitostjo, prilagodljivostjo in stabilnostjo, nadaljeval se bo tudi proces oblikovanja učinkovitega podatkovnega modela. Strateške usmeritve dajejo poudarek integralnosti sistema, zagotavljanju integritete in razpoložljivosti kakovostnih podatkov, ki bodo omogočali ustrezne storitve in podporo tudi ob povečanem obsegu poslov. Pri tem bo banka še naprej stremela k ohranjanju notranje kohezije ter sodelovanja pri izvajanju strateških nalog in poslovnih procesov. Notranjo rast bo banka dosegla tudi s povečevanjem učinkovitosti poslovnih procesov, boljšim prepoznavanjem potreb strank in ohranjanjem visoke kakovosti storitev. Notranji ustroj bo banka prilagajala novim gospodarskim razmeram, kot je to določeno v ciljih finančnega in tržnega vidika. Za banko je ena od strateških usmeritev tudi učinkovito upravljanje Skupine SID banka in izkoriščanje procesnih sinergij v skupini ob ustrezni organizacijski strukturi. Vidik učenja in razvoja Med ključnimi strateškimi usmeritvami z vidika učenja in razvoja je predvsem vzdrževanje strokovne mreže, ki jo je SID banka zgradila v preteklosti na finančnem, tehnično-tehnološkem in institucionalnem področju, predvsem zaradi prenosa dobrih praks. Z vidika razvoja poslovnega modela imajo poseben pomen odnosi z državo, v katerih bo banka, predvsem s prednostmi vzpostavljenega instrumentarija in konceptov, poskušala vplivati na razvoj sodobno zasnovanega slovenskega modela razvojnega financiranja. SID banka bo še naprej uveljavljala sodobne koncepte odgovornega posojanja, svojo strategijo pa poskušala uveljavljati navzven in tako po svojih močeh vplivati na širšo družbo v smeri trajnostnega razvoja. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 37 Uresničevanje strateških ciljev SID banka redno spremlja izvajanje akcijske strategije ter ob upoštevanju spremenjenih zunanjih in notranjih okoliščin strategijo najmanj enkrat letno tudi revidira. S tem se zagotavlja aktualnost strateških usmeritev, kar je ob upoštevanju spremenljivosti okoliščin, v katerih banka dela, še zlasti pomembno za njen nadaljnji razvoj. Sprejete strateške usmeritve in cilji so osnova za pripravo letnega operativnega plana in finančnega načrta banke, ki na operativni ravni podpirata izvajanje strateških ciljev. S spremljanjem in nadziranjem izvajanja oziroma doseganja ciljev ter z morebitnimi korektivnimi ukrepi se zagotavlja njuna učinkovita implementacija. 38 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 5. Družbena odgovornost Poslanstvo SID banke Poslanstvo in delovanje SID banke je usmerjeno v doseganje širših družbenih ciljev, ki jih opredeljujejo vse tri komponente trajnostnega razvoja Slovenije, to so gospodarstvo, socialna varnost in skrb za okolje. Delovanje SID banke temelji na dolgoročnih razvojnih dokumentih Republike Slovenije in Evropske unije, ki opredeljujejo prednostna področja z ustreznim družbenim soglasjem. Pri opravljanju finančnih storitev SID banka deluje skladno z dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami, ki se nanašajo na ekonomski, okoljski in socialni razvoj ter so opredeljene v: - Strategiji razvoja Slovenije 2005-2013 (sprejeta junija 2005 na Vladi Republike Slovenije, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj), ki je bila usklajena s Slovensko izhodno strategijo 2010-2013 (Vlada Republike Slovenije, sprejeta v februarju 2010); - Strategiji Evropa 2020 (Evropska komisija, Sporočilo Evropske komisije v marcu 2010), ki se implementira prek vodilnih pobud in za izvajanje katere se je Republika Slovenija zavezala z Nacionalnim reformnim programom na letni ravni (Vlada Republike Slovenije, april 2011 in april 2012). Skladno z dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami Republike Slovenije in EU ter potrebami gospodarstva so finančne storitve SID banke razdeljene na štiri glavne namene: - razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva; - razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje; - razvoj konkurenčnega gospodarstva ter - regionalni in družbeni razvoj. Vloga SID banke je posredovanje s financiranjem ali zavarovanjem na področjih tržnih vrzeli in s tem ustvarjanje širših družbenih koristi pri: - trajnostnem in uravnoteženem gospodarskem razvoju Republike Slovenije; - raziskavah in inovacijah ter drugih oblikah gospodarsko-razvojnega delovanja, ki povečujejo konkurenčnost in odličnost gospodarskih subjektov na področju Republike Slovenije; - sonaravnem razvoju okolja z visoko stopnjo zaščite okolja in bivanja, javni in komunalni infrastrukturi ter zlasti energetski učinkovitosti; - socialnem napredku, izobraževanju in zaposlovanju v Republiki Sloveniji ter tudi v tujini prek mednarodnega razvojnega sodelovanja; - drugih ekonomskih aktivnostih, ki prispevajo k rasti, razvoju in blaginji. Banka na svojo vlogo in delovanje gleda z dveh vidikov. Medtem ko se zunanje, v okolje usmerjeno delovanje kaže na ravni države in tudi v smeri podpore trajnostnih projektov posameznih investitorjev, ji njeno notranje družbenoodgovorno ravnanje vseh zaposlenih pomaga izvajati njene osnovne dejavnosti in poslanstvo. Vložen čas in sredstva, ki jih v gospodarstvo za namensko uporabo posreduje SID banka, so za banko trajna naložba v uresničevanje njene vizije in uspešnosti na eni strani ter širši družbeni razvoj in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje na drugi strani. Končni cilj delovanja banke je tako zagotoviti enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij K temu cilju bo banka s prenosom družbenoodgovornih politik postopoma zavezovala tudi odvisne družbe. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 39 Vplivi družbenoodgovornega delovanja navzven Učinki delovanja banke Glavna vloga SID banke je spodbujanje trajnostnega razvoja Republike Slovenije skladno z njenimi dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami ter s tem zagotavljanje dolgoročne in stabilne gospodarske rasti in izboljšanje sistema razvojnega financiranja. Širjenje poslovanja na vsa štiri glavna področja delovanja, zavzeto izvajanje dodeljenih nalog in posledična hitra rast banke so se odrazili tudi v družbeno-gospodarskih učinkih delovanja SID banke. Izsledki v aprilu 2012 končane neodvisne evalvacije aktivnosti SID banke za obdobje 2007201013 kažejo pomembno ekonomsko vlogo, ki jo opravlja SID banka. Skoraj 35 milijard EUR dodatne prodaje, ki jo je s svojimi storitvami generirala Skupina SID banka v tem obdobju, ali za skoraj 14 milijard EUR dodatnega BDP, dobrih 15 milijard EUR dodatnega izvoza in več kot 20 tisoč novih delovnih mest na letni ravni so ključni učinki, ki izhajajo iz navedene študije. Ob uporabi iste metodologije in določenih predpostavk je Skupina SID banka, brez upoštevanja jamstvenih shem, v letu 2011 s svojimi storitvami omogočila za 9,3 milijarde EUR prodaje slovenskih podjetij, 3,8 milijarde EUR BDP, 4,3 milijarde EUR izvoza in več kot 22 tisoč novih delovnih mest. V letu 2011 je bilo skupaj neposredno podprtih 2168 slovenskih podjetij. SID banka s svojim poslovanjem ne dosega samo navedenih ekonomskih, temveč tudi socialne in okoljske učinke, v odvisnosti od podprtih projektov oziroma izvedenih razvojno-spodbujevalnih programov. Z vidika posameznih razpisanih programov je bilo v preteklosti denimo zelo uspešno financiranje razvojnih projektov s področja avtomobilske industrije, kjer se je na podlagi uresničitve 31 patentov inovativnih rešitev s podprtimi razvojnimi projekti doseglo zmanjšanje izpustov CO2 za približno 4,7 milijona ton na letni ravni. Podobne učinke pričakuje banka tudi s programom oziroma ukrepom finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013, v katerem je bilo samo v prvem polletju 2012 na podlagi 11 financiranih projektov v skupni vrednosti skoraj 90 milijonov EUR identificiranih 163 tehnoloških inovacij in 890 novih delovnih mest. Tudi izvedene mednarodne primerjave dokazujejo, da je SID banka v mednarodnem primerjalnem presojanju z drugimi razvojnimi bankami in/ali izvozno-kreditnimi agencijami ne le primerljiva, temveč v marsičem tudi presega intenzivnost delovanja. Krizno delovanje SID banka je ob pojavu globalne finančne in gospodarske krize imela pomembno vlogo v okviru kriznih oziroma proticikličnih aktivnosti. Od pojava krize jeseni 2008 do konca 2011 je Skupina SID banka samo s financiranjem in zavarovanjem kot glavnima dejavnostma z novimi krediti v skupni vrednosti 3,8 milijarde EUR in 13,4 milijarde EUR zavarovanj izvoznih kreditov in investicij podprla približno 4500 slovenskih podjetij oziroma okoli desetino vseh dejansko aktivnih podjetij. Tako je pomembno vplivala na omilitev velikega upada gospodarske rasti, krča povpraševanja, kreditnega krča pri bankah in podjetjih ter kapitalskega krča. Nobena druga slovenska banka v času krize ni tako intenzivno povečala kreditiranja kot SID banka, okrepljeno financiranje pa je v trenutkih, ko je bila kriza najhujša, obsegalo tudi do 90 odstotkov vseh novih neto prilivov posojil v gospodarstvo. 13 Evalvacija aktivnosti SID banke v obdobju 2007 - 2010 z oceno vpliva krize na prihodnji razvoj tržnih vrzeli, ki jo je pripravila Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. 40 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Predvsem zaradi povečane vloge v kriznem obdobju, ko je SID banka postala tretja največja banka po bilančni vsoti in kapitalu ter druga po kreditiranju, je bila SID banka skladno z odločbo Banke Slovenije pripoznana kot sistemska banka, ki lahko med drugim vpliva na refinanciranje poslovnih bank, vzdrževanje finančnega trga in njegove likvidnosti. Odgovorno posojanje SID banka v praksi izvaja načela odgovornega posojanja, kar poleg ekonomsko-finančne presoje vključuje tudi presojo petih bilanc kreditojemalcev (intelektualne, surovinske, okoljske, energetske in inovacijske). SID banka poleg načrtovanega prilagajanja svoje kreditne aktivnosti vzporedno razvija in uvaja sistemske rešitve ter ponudbo vsebinsko in tehnično prilagaja spremenjeni kreditni aktivnosti pri končnih upravičencih in tudi pri poslovnih bankah (npr. prilagoditve pogojev financiranja, uvedba možnosti zavarovanj kreditov bankam s posojili). SID banka se zaveda pomena etičnega, odgovornega in trajnostnega delovanja, še zlasti v okviru razvojno-spodbujevalnega in finančnega sistema. Ta načela in vrednote širi v okolje in deluje kot svojevrsten katalizator razvoja odgovornega posojanja. SID banka je že v preteklosti veliko vlagala v razvoj koncepta odgovornega posojanja v praksi, v letu 2012 je to nadgradila in koncept dodatno vgradila v notranje postopke odločanja. Kot razvojna banka zasleduje predvsem trajnost in samozadostnost, ne pa dobičkonosnosti za vsako ceno. Celoten dobiček se skladno z ZSIRB reinvestira in namenja dodatnemu financiranju gospodarstva. Vloga SID banke zato ni podpiranje vseh poslov, temveč le tistih, ki izkazujejo ekonomsko in finančno upravičenost, imajo vključeno komponento trajnostnega razvoja ter uporabnikom prinašajo višjo dodano vrednost. Posli se presojajo na podlagi temeljite ocene širšega spektra tveganj in uveljavljenih ekonomskih meril donosnosti. To poleg ekonomsko-finančne presoje vključuje tudi presojo petih bilanc. Tako je mogoče dolgoročno zagotoviti trajnostni razvoj gospodarstva, finančno vzdržnost SID banke, rentabilnost poslovanja in ohranjanje oziroma povečevanje njenega kapitala. Med ključnimi načeli, ki jih SID banka upošteva pri poslovanju, so poleg odgovornega posojanja še nekonkuriranje, komplementarnost in subsidiarnost, nediskriminatornost, pokritje celotnega življenjskega cikla podjetij s finančnimi storitvami in preglednost. Koncept odgovornega posojanja se kaže tudi v zagotavljanju dodane vrednosti storitev banke, ki jo ta zagotavlja z naslednjimi vzvodi: - raznovrstnost finančnih virov; - daljša ročnost; - nižja cena storitev in drugi ugodnejši pogoji; - učinkovitejša uporaba in alokacija finančnih sredstev; - spodbujanje delovanja zasebnega sektorja v smeri trajnostnega razvoja in povečevanje njegovih kapacitet; - prenos dodane vrednosti na končne uporabnike; - doseganje pozitivnih zunanjih učinkov (družbenih koristi); - povezovanje z drugimi javno-spodbujevalnimi institucijami ter kombiniranje povratnih in nepovratnih finančnih sredstev; - razvoj novih finančnih instrumentov, prilagojenih potrebam slovenskega gospodarstva, in svetovanje. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 41 Dostopnost storitev Zaradi lažjega dostopa končnih koristnikov do finančnih storitev za projekte trajnostnega razvoja je SID banka pri razvoju produktov oziroma programov tudi v letu 2012 zasledovala koncept pokritja celotnega življenjskega cikla podjetij - na celotni proizvodni verigi od zagonskega kapitala ter vse do prodaje na domačih in tujih trgih oziroma celo do dokončnega poplačila tako nastalih terjatev. V letu 2012 je banka tako postavila temelje sklada razvojnega kapitala, tudi kot odziv na trenutno najbolj izraženo potrebo zelo zadolženega podjetniškega sektorja, uvedla pa je tudi nekatere nove programe in produkte: - program financiranja infrastrukturnih in okoljevarstvenih projektov občin; - program financiranja malih podjetij z upoštevanjem akta za mala podjetja in nacionalnega reformnega programa; - program financiranja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih; - produkt zavarovanja kreditov za pripravo na izvoz; - za področje zavarovanja izvoznih kreditov je bila v prakso uvedena tudi politika OECD trajnostnega financiranja (sustainable lending). Stanovske zaveze in sodelovanje Medbančni dogovori in priporočila, ki krepijo dobre prakse, pravila in načela bančne stroke, prispevajo k zdravemu poslovanju, odgovornemu posojanju, varnosti in likvidnosti v bančnem sektorju in širše, zato daje banka takim dogovorom s finančnimi ustanovami, na nacionalni in tudi mednarodni ravni, ustrezen pomen ter dejavno sodeluje pri izmenjavi informacij, dobrih poslovnih praks in uveljavljanju stanovskih vrednot. Za SID banko so zlasti pomembni dogovori Združenja bank Slovenije ter drugih domačih in tujih bančnih združenj, katerih članica je. Banka je članica več mednarodnih združenj finančnih ustanov, na primer EAPB, Klub ISLTC, NEFI14 in Bernske unije. Skupaj z več kot 50 drugimi članicami Bernske unije se je s posebno izjavo zavezala, da si bo prizadevala za visoke etične standarde in vrednote združenja ter izvajala svoje dejavnosti strokovno, finančno odgovorno in spoštljivo do okolja. V letu 2012 je SID banka na pobudo Službe Vlade RS za podnebne spremembe kot opazovalka začela sodelovati v projektu LOCSEE15. Podpora drugim pobudam na področju trajnostnega razvoja SID banka je v letu 2012 podpirala dogodke, ki so promovirali opisane koncepte v širši strokovni in drugi javnosti, na primer: - pokroviteljstvo nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke; - sodelovanje pri izvedbi Podjetniškega foruma; - pokroviteljstvo dogodka Gazele; - pokroviteljstvo portala Slovenian Business Portal in tiskane publikacije Doing Business in Slovenia, ki zagotavlja informacije morebitnim tujim investitorjem; 14 EAPB - European Association of Public Banks; Klub ISLTC - The Club of Institutions of the European Union Specialising in Long-Term Credit; NEFI - Network of European Financial Institutions for SMEs. 15 LOCSEE - Low Carbon South East Europe. 42 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 - sodelovanje na javni razpravi v Tehnološkem parku Brdo glede novega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020; - sodelovanje pri okrogli mizi Družbena odgovornost in financiranje hitre rasti (DOBA 2012); - sodelovanje v okviru Akademije trajnostnega razvoja (Ekonomska fakulteta v Ljubljani); - sodelovanje pri raziskavi o družbeni odgovornosti v slovenskih projektih v okviru Gospodarske zbornice Slovenije; - sodelovanju v raziskavi o vplivu dejavnikov družbeno odgovornega ravnanja na poslovne modele ipd. Komuniciranje z zunanjimi javnostmi SID banka kot spodbujevalna in razvojna banka veliko pozornosti namenja preglednosti svojega poslovanja in temu ustreznemu odprtemu komuniciranju. Ker se je potreba po delovanju SID banke na področju tržnih vrzeli med finančno in gospodarsko krizo povečala, se je v teh letih bistveno povečala tudi vloga SID banke v slovenskem gospodarskem prostoru. Poleg obveščanja javnosti o spodbujevalnih in razvojnih programih je banka skrbela tudi za sprotno obveščanje o kriznih dejavnostih. Zaradi izteka večine kriznih ukrepov je SID banka ponovno okrepila predvsem komunikacijske aktivnosti na področju njenega osnovnega, to je razvojnega in spodbujevalnega delovanja. Največjo pozornost pri komuniciranju navzven banka namenja poslovni javnosti, predvsem poslovnim partnerjem in medijem. SID banka skrbi za celovito obveščanje o svojih programih in možnostih pridobitve njenih sredstev. Poleg novinarskih konferenc in sporočil za medije ter obveščanja prek spletne strani je SID banka za podjetja in občine v letu 2012 organizirala predstavitve novih in obstoječih produktov ter skrbela za redno obveščanje in nadgradnjo poslovnih odnosov s podjetji in bankami, ki posredujejo sredstva SID banke podjetjem. V letu 2012 je banka drugič priredila dogodek Stičišče znanja na temo razvoja novih poslovnih modelov v gospodarstvu. To je srečanje priznanih slovenskih in tujih ekonomistov s predstavniki podjetij, bank, gospodarskih združenj, državnih institucij in medijev, na katerem se med predavanjem in razpravo na okrogli mizi izmenjujejo znanja, izkušnje, mnenja in pogledi o aktualnih gospodarskih temah. Notranje družbenoodgovorno delovanje SID banka se zaveda, da družbenoodgovornega delovanja ni mogoče ustrezno razvijati brez razvoja osebne odgovornosti vseh posameznikov v organizaciji. Zaradi tega se v SID banki na vseh ravneh spodbuja zavedanje o osebni in družbeni odgovornosti kot življenjskem slogu posameznika in tudi celotne organizacije v vseh njenih vidikih delovanja. To upošteva tudi politika družbene odgovornosti v SID banki, ki je bila sprejeta v njenem najširšem, celovitem pojmovanju. S formalno obvezujočim dokumentom je poudarjena vloga celotnega kolektiva pri njenem uresničevanju, postavljeni pa so tudi temelji sistematičnega upravljanja njenih vsebin. Stalno nadgradnjo ukrepov na področju družbene odgovornosti izvaja banka tudi z vsakokratnim procesom strateško-operativnega planiranja (akcijska strategija, letni operativni plani). Izjemno hitra rast v preteklosti je zahtevala uravnoteženje z notranjo rastjo banke, ki je nujen predpogoj za ustrezen nadaljnji razvoj na vseh področjih poslovanja. V tem pogledu je SID banka v letu 2012 nadaljevala vzpostavljanje sistema kakovosti za učinkovito upravljanje notranje rasti, ki Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 43 bo med drugim omogočal boljše prepoznavanje potreb strank, ohranjanje visoke kakovosti storitev in celovito upravljanje tveganj z namenom ohranjanja varnosti poslovanja in kapitala, ki ga je prispevala država. SID banka je sprejela politiko upravljanja banke, ki med drugim upošteva vrednote družbe, referenčni kodeks upravljanja, sodelovanje z vsemi deležniki, politiko transakcij med družbo in povezanimi osebami, zavezo o ugotavljanju nasprotja interesov in neodvisnosti upravnih in nadzornih organov, ocenjevanje učinkovitosti in varovanje interesov zaposlenih. Poslovna etika Kodeks etičnih vrednot in standardov, ki podrobno ureja načela in pravila, po katerih se ravnajo banka, njeni organi in bančni delavci pri opravljanju svojih nalog v odnosu do strank, do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj banke, potrjuje uveljavljeno prakso spodbujanja ustrezne organizacijske kulture, pozitivnega ravnanja in odnosa zaposlenih pri opravljanju nalog. Poseben poudarek daje kodeks tudi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja. Pri poslovanju s strankami oziroma na konkretnih projektih je posebna pozornost namenjena preprečevanju korupcije, ki tako kot drugje po svetu, ogroža vladavino prava in zaupanje ljudi v državne institucije, ter okoljevarstveni politiki OECD. Banka se zaveda svojega posebnega položaja tudi z vidika potencialnega izkrivljanja proste konkurence, zato pri izvajanju svojih dejavnosti po navadi ne konkurira drugim finančnim institucijam na trgu, ampak poskuša obstoječi trg čim bolj dopolnjevati. Odnos do strank SID banka vse storitve izvaja, zato da bi ustvarila neposredno ali posredno dodane vrednosti za uporabnike. Če gre za posredno delovanje, potem storitve prek finančnih posrednikov z ustreznimi vzvodi zagotavljajo prenos finančne vrednosti na končne koristnike. Vloga SID banke je osredotočena predvsem na dolgoročne posle, zato v tem kontekstu oblikuje svojo ponudbo za končne koristnike, saj imajo investicije na področjih trajnostnega razvoja navadno daljše obdobje vračanja. Banka skuša zaradi svojih javnih funkcij uresničiti načelo enakega dostopa oziroma enakega obravnavanja vseh uporabnikov njenih storitev, kar pomeni enake storitve pod enakimi pogoji vsem enako upravičenim subjektom (načelo nediskriminatornosti). Posebna pozornost je namenjena tudi ustrezni regionalni razpršitvi razvojnih sredstev. Zadovoljstvo končnih uporabnikov se kaže v kazalniku banke, ki meri stopnjo zadovoljstva s storitvami banke. Ta je na podlagi zadnjih meritev v letu 2011 v povprečju znašal 4,27 od 5 kot najvišje možne ocene. 44 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Okolju prijazna družba SID banka deluje z vidika varovanja okolja in energetske učinkovitosti tudi navznoter družbenoodgovorno. V letu 2012 je nadgradila prakso družbene odgovornosti s pripravo prve energetsko-okoljske bilance, izračuna ogljičnega odtisa in z vzpostavitvijo indeksa družbene odgovornosti. Z navedenim indeksom banka meri izvajanje ukrepov in doseganje ciljev pri izvajanju družbene odgovornosti. Q4 2012 Q4 2011 Poraba energije za ogrevanje na zaposlenega 182.660 kWh 1.547,97 kWh/zap. 199.110 kWh 1.933,11 kWh/zap. Poraba električne energije na zaposlenega 142.451 kWh 1.207,21 kWh/zap. 130.500 kWh 1.266,99 kWh/zap. Poraba vode na zaposlenega 257 m3 2,18 m3/zap. 264 m3 2,56 m3/zap. Ogljični odtis/Emisije CO2 na zaposlenega 140,75 t 1,19 t/zap. 150,48 t 1,46 t/zap. Poraba pisarniškega papirja na zaposlenega 1,25 t 10,57 kg/zap. 1,25 t 12,11 kg/zap. Vrednost drugih pisarniških potrebščin na zaposlenega 4.279 € 36,26 €/zap. 4.544 € 44,12 €/zap. Velikost poslovnih prostorov na zaposlenega 19,35 m2/zap. 22,17 m2/zap. SID Indeks družbene odgovornosti2012= 103,5 točke Indeks kaže, da se zaposleni svoje odgovornosti do okolja vse bolj zavedajo in da je SID banka na tem področju v zadnjem letu precej napredovala. Vzpostavljen sistem ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov, ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije v pisarnah, uvedba brezpapirnega poslovanja, nadomestitev nekaterih tiskanih izdaj z elektronskimi dostopi, to je le nekaj ukrepov, s katerimi želi banka delovati kot okolju prijazna družba. SID banka se je odpovedala praksi dajanja daril poslovnim partnerjem, tako privarčevana sredstva pa namenja Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, ki v okviru projekta »Krilca« podpira različne akcije okoljevarstvenega in trajnostnega značaja. Poseben izziv banki je tudi nujno potrebna obnova poslovne stavbe. SID banka se je odločila, da bo obnova izvedena skladno z načeli trajnostnega razvoja, kar pomeni prenovo obstoječe stavbe, namesto pozidave novih površin, upoštevana bodo načela spomeniškega varstva, energetske učinkovitosti, vpliva na okolje in optimalnega delovnega okolja. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 45 Notranje komuniciranje SID banka izvaja visoko specializirano dejavnost, zato je za njeno uspešno delovanje ključno, da zaposleni razumejo in podpirajo njeno delovanje, k čemur lahko prispeva tudi učinkovita in odprta komunikacija. V banki so uveljavljene različne oblike obveščanja in komunikacije z zaposlenimi, od neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi, na primer redni interni sestanki in srečanja zaposlenih z upravo, do dostopa do elektronskih zbirk podatkov, obveščanja prek internega elektronskega časopisa in četrtletnega izhajanja internega glasila Cekin. Konec leta 2011 je bilo na podlagi ankete, ki jo banka izvaja vsaki dve leti, opravljeno ocenjevanje dela nadrejenih. Z anketo je banka želela dobiti povratno informacijo o zadovoljstvu zaposlenih. Dosežen rezultat zadovoljstva zaposlenih je zelo dober, saj je bil presežen postavljen strateški cilj, to je 70-odstotno zadovoljstvo. Rezultati so vsem zaposlenim, še zlasti vodjem, dobra podlaga za izboljšave, hkrati pa pomenijo tudi veliko zavezo za prihodnje. Skrb za zaposlene Delo in prosti čas sta komplementarni sestavini življenja, kar SID banka upošteva pri organiziranju delovnega okolja. Posebna pozornost je namenjena tudi osnovnim pravicam zaposlenih, njihovi varnosti in zdravju, pogojem dela, socialni varnosti, osebnemu in strokovnemu razvoju, socialnemu dialogu in medsebojnim odnosom. Na področju varnosti in zdravja zaposlenih je SID banka v letu 2012 nadaljevala prakso plačila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, izvajanja rednih obdobnih zdravniških pregledov za vse zaposlene in rednih okulističnih pregledov. Izvaja se tudi redno strokovno usposabljanje za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, ki se ga morajo obvezno udeležiti vsi zaposleni. SID banka omogoča gibljiv delovni čas, kar omogoča lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja. V letu 2012 sta zaživela sistem inovativnosti in proces upravljanja izboljšav, ki upošteva tudi izboljšave na področju družbene odgovornosti in njegovo populariziranje v okviru celotnega kolektiva. V SID banki je namenjena posebna pozornost področju razvoja zaposlenih, s ciljem zadržati izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo primerno razvitosti in strateškim ciljem banke, učinkovitemu prilagajanju zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju ter zagotavljanju zaposlenim dovolj stimulativno delovno okolje, ki jim bo tudi v prihodnje ponujalo dovolj strokovnih izzivov. Z zaposlenimi so bili opravljeni letni razvojni razgovori in polletni razgovori za ugotavljanje realizacije zastavljenih ciljev. Letni razvojni razgovori so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev ključnih kadrov in izdelavo letnega načrta izobraževanja. Banka lahko s tem pravočasno zazna potrebe po novih znanjih ter lažje načrtuje ciljno usposabljanje in izobraževanje za posameznike in tudi skupine zaposlenih. Banka že vrsto let ustvarja nova delovna mesta in s svojo rastjo oziroma razvojem odpira možnosti za zaposlovanje. Zaposlovanje je tudi v letu 2012 potekalo skladno z letnim načrtom zaposlovanja in usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo predvsem na prilagajanju zaposlovanja rasti obsega 46 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 poslovanja in razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s specifičnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki. Ena od usmeritev akcijske strategije SID banke je tudi spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in veščin ter njihov prenos v prakso. V letu 2012 se je različnih oblik izobraževanja udeležilo 109 zaposlenih, kar je 93,4-odstotni delež glede na povprečno število zaposlenih v letu 2012. Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega je bilo 28. Velik poudarek se posveča tudi internemu prenosu novopridobljenih znanj in evalvaciji izobraževanja. Pri izplačevanju plač in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in bančna kolektivna pogodba, medtem ko nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja interni akt. V letu 2012 se je v SID banki na novo zaposlilo 15 sodelavcev. Konec leta je bilo v banki 124 zaposlenih, od tega 81 žensk in 43 moških, povprečno število zaposlenih v letu 2012 je bilo 117. SID banka Skupina SID banka Stopnja izobrazbe število delež v % število delež v % V. stopnja in manj 15 12,1 60 17,1 VI. stopnja 12 9,7 39 11,1 VII. stopnja 87 70,1 234 66,7 VIII. stopnja 9 7,3 16 4,5 IX. stopnja I 0,8 2 0,6 Skupaj 124 100,0 351 100,0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 918 6. Poslovanje v letu 2012 6.1 Mednarodno okolje in slovensko gospodarstvo v letu 2012 Mednarodno okolje16 Po dvigu stopnje rasti svetovnega gospodarstva v prvem četrtletju 2012, ki je ob nekaterih drugih pozitivnih trendih dajal znake počasnega izhoda iz krize, se je svetovno gospodarstvo do poletja ponovno ohladilo in v drugi polovici leta znova začelo rasti z minimalnimi višanji stopenj rasti. Gonilo večine pozitivnih trendov so bila rastoča gospodarstva, čeprav v okviru skupine BRIC17 peša rast v Braziliji in tudi Indiji. Razvita gospodarstva kot celota so v letu 2012 prešla v fazo okoli ničelne rasti. Še zlasti zadnje četrtletje leta 2012 je prineslo slabo gospodarsko rast v večini pomembnejših gospodarstev, pri čemer je ameriškemu gospodarstvu kljub trendom padanja uspelo zadržati minimalno rast, evropsko pa se je spet začelo krčiti. Nadaljevanje neugodnih trendov se pričakuje tudi v prvem polletju ali celo v vsem letu 2013. To kažejo tudi kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti, saj je bila na primer industrijska proizvodnja na celotnem evrskem območju, vključno z Nemčijo kot gonilno silo evropskega gospodarstva, v območju negativne rasti skoraj vse leto 2012. Kljub neugodnim trendom gospodarske rasti je mednarodna trgovina v celotnem letu 2012, predvsem v rastočih gospodarstvih, počasi stalno rasla. Stopnja rasti je znašala do 12 odstotkov letne ravni, kar je več kot tik pred začetkom krize v letu 2008. Med glavnimi trgovinskimi partnericami Republike Slovenije je bila lani pozitivna rast ohranjena v Nemčiji, Avstriji in Rusiji, v drugih državah so bile razmere slabše (npr. Franciji, Italiji). Po prvih ocenah je gospodarska rast Nemčije medletno znašala 0,1 odstotka, rast v Rusiji pa naj bi bila po januarskih napovedih v letu 2012 3,3-odstotna. V državah jugovzhodne Evrope se je v letu 2012 nadaljevala šibka recesija (-0,1 odstotka), pri čemer je bil padec BDP na Hrvaškem, v Srbiji in v BiH še precej večji. Na finančnih trgih so se razmere nekoliko izboljšale, predvsem zaradi povečane intervencijske vloge ECB (dodatna operacija 3-letnega dolgoročnejšega refinanciranja, znižanje ključne obrestne mere na 0,75 odstotka, najava programa neomejenega odkupovanja državnih obveznic, pod pogojem vstopa ciljne države v program mednarodne finančne pomoči) in njene napovedi, da bo branila evro, kolikor bo to potrebno. Tveganje na mednarodnih trgih kapitala se je močno zmanjšalo, vendar pa razkorak med osrednjimi in perifernimi evropskimi državami še vedno ostaja velik, kar se lahko pripiše negativnemu ekonomskemu in javnofinančnemu položaju v slednjih. Po drugi strani ostajajo na medbančnem trgu razmere še naprej zaostrene. Po podatkih Banke za mednarodne poravnave je prišlo v drugem četrtletju 2012 do največjega padca v medbančnem posojanju po letu 2008, in sicer za skoraj 600 milijard USD oziroma dobre 3 odstotke celotnega mednarodnega medbančnega trga. Glavni vzrok je bil predvsem umik ameriških bank z evropskega trga in prenos naložb bank s sedežem v evrskem območju v nemške in francoske državne vrednostne papirje. Inflacija v evrskem območju kot eden izmed dejavnikov monetarne politike centralne banke je bila v območju obvladljivega, konec 2012 celo s trendom dodatnega zniževanja. 16 Predstavljeni številčni podatki so, če ni drugače navedeno, pridobljeni iz naslednjih virov: - Umar - Ekonomsko ogledalo (januar 2013); - Banka Slovenije - Bilten evrosistem, januar 2013. 17 Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska. 48 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Plačilna nedisciplina je velika težava za države EU, zato je Evropska komisija z namenom boja proti plačilnim zamudam v trgovinskih poslih sprejela evropsko direktivo o zamudah pri plačilih. V Evropi je v letu 2012 57 % podjetij trdilo, da imajo težave z likvidnostjo zaradi zamud pri plačilih, kar je 10-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2011, tudi napovedi za leto 2013 niso obetavne. Kot odgovor na neodgovorne prakse v preteklosti se mednarodna finančna regulativa še naprej zaostruje. Tako so bili na primer postavljeni temelji za enoten evropski bančni nadzor (t. i. bančna unija), potekali so tudi postopki na ravni Evropske komisije za uvedbo davka na finančne transakcije. Baselski odbor za nadzor bank je nekoliko omilil časovne zahteve po uvajanju ukrepov Basla III, saj morajo banke nove likvidnostne zahteve izpolniti šele med letoma 2015 in 2019. Slovensko gospodarstvo v letu 201218 Slovenski BDP je v letu 2012, z izjemo prvega četrtletja, ko se je gospodarstvo odzvalo na pozitivne trende v širšem gospodarskem okolju, padal za skoraj 3 odstotke na četrtletni ravni. S tem je gospodarstvo po pozitivni rasti v letu 2010 in pretežnem delu leta 2011 ponovno prešlo v območje krčenja oziroma recesije. Zmanjšal se je predvsem obseg in s tem vloga izvoza kot gonilne sile slovenskega gospodarstva (rast je samo še 0,3-odstotna na medletni ravni). Zasebna potrošnja je upadla (prodaja na drobno za 7,5 %), in to predvsem zaradi znižanja plač v javnem sektorju in zmanjšanja razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Še naprej, že sedemnajsto četrtletje zapored, so se zmanjševale bruto investicije v osnovna sredstva, k negativni rasti pa sta prispevala tudi zmanjšanje državne porabe, zlasti v javnih investicijah, in povečanje zalog. Eden redkih pozitivnih dejavnikov gospodarske rasti v letu 2012 je bil bistveno manjši primanjkljaj v blagovni menjavi zaradi zmanjšanja uvoza (za 2,4 %). Skoraj vsi kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti so se v letu 2012 znižali (izvoz blaga, industrijska proizvodnja in poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih, prihodki v trgovini na drobno), še zlasti je bil opazen padec opravljenih del v gradbeništvu, kjer se dejavnost zmanjšuje že od jeseni 2008. Vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji je bila decembra za skoraj 14 odstotkov nižja kot leto prej. Poslabšanje gospodarske klime in drugi negativni dejavniki, slabi obeti za okrevanje in zmanjšana rast obsega tujih naložb vplivajo tudi na zmanjšanje števila delovno aktivnih prebivalcev, ki se zmanjšuje proti 800 tisoč, medtem ko je število upravičencev do pokojnine v letu 2012 prvič preseglo število 600 tisoč. Konec leta 2012 je bilo v Sloveniji že več kot 118 tisoč oseb brezposelnih, kar je 1,7 odstotka več kot konec leta 2011. Razmere na področju zmanjševanja števila zaposlenih so se v prvi polovici leta 2012 sicer začasno umirile, septembra pa se je začelo število brezposelnih ponovno povečevati. Vlada je uspela z varčevalnimi ukrepi zmanjšati proračunski primanjkljaj, predvsem z uspešnimi pogajanji s sindikati javnega sektorja in posledičnim zmanjšanjem plač. Zaradi nasprotovanja javnosti, protestov in stavk proti koncu leta se je začela pripravljenost na nadaljnje nujne reforme zmanjševati, kar povečuje tveganje za reševanje gospodarskih in proračunskih težav. Ključna ostaja 18 Predstavljeni številčni podatki so, če ni drugače navedeno, pridobljeni iz naslednjih virov: - Umar - Ekonomsko ogledalo (januar 2013); - Banka Slovenije - Bilten evrosistem, januar 2013; - Eurostat - zbirka podatkov. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 49 reforma trga dela oziroma povečanje njegove prožnosti. Reforma je nujna z vidika povečanja slabe globalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob koncu leta 2012 je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da bi z odložitvijo uveljavitve in zavrnitvijo zakona o slovenskem državnem holdingu in zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank na referendumih nastale protiustavne posledice. Ta odločitev ustavnega sodišča je dokončno potrdila možnost ustanovitve državnega holdinga in slabe banke. Odločitev ustavnega sodišča je posredno preprečila tudi referendum o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014. Skupaj s sprejetjem pokojninske reforme na začetku decembra so bile tako sprejete nekatere ključne ekonomske reforme oziroma zakoni, ki so nujni za transparentno upravljanje državnega premoženja, stabilizacijo bančnega sistema in javnofinančno konsolidacijo. Povprečna bruto plača se je v letu 2012 začela zniževati, tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju, realno za približno 2 odstotka. Rast nominalnih stroškov dela na enoto proizvoda se je tako znižala rahlo pod evropsko povprečje, tako v industriji kot gospodarstvu kot celoti. Kljub ugodnejšim gibanjem v zadnjih dveh letih Slovenija ostaja v skupini držav evrskega območja in Evropski uniji z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize, predvsem zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008 in 2009. Že tretje leto zapored se je izboljševala cenovna konkurenčnost gospodarstva, kar je predvsem posledica nižjega tečaja evra, konkurenčnost pa je bila zaradi strukture slovenske zunanjetrgovinske menjave še vedno med manj ugodnimi v evrskem območju. Ob koncu leta se je trend s krepitvijo evra obrnil, konkurenčnost slovenskega izvoznega gospodarstva pa se je, tako kot gospodarstva evrskega območja, začela zmanjševati. Dodatno negotovost v tem pogledu v zadnjem času povzročajo tudi posamezni primeri devalviranja nacionalnih valut, ki bi lahko prešli celo v valutno vojno. Cene življenjskih potrebščin so se lani v Sloveniji zvišale bolj kot v evrskem območju, in sicer za 3,1 odstotka oziroma za 1 odstotno točko več kot v letu 2011. Podobno kot v celotnem evrskem območju so bili tudi pri nas ključni razlogi za to dražji energenti (zlasti višje cene tekočih goriv) ter višje cene hrane in storitev. K lanskoletni rasti cen so pomembno prispevale tudi davčne spremembe, predvsem višje trošarine na tobačne izdelke, tekoča goriva in alkoholne pijače, manj pa tudi dvig nekaterih okoljskih dajatev. Gibanje cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih je bilo v letu 2012 umirjeno. Rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu je bila1-odstotna. Neto zunanji dolg se je v prvem polletju povečal na rekordne ravni (čeprav primerljivo še vedno nizke) - tj. na skoraj 15 milijard EUR, v drugi polovici leta je opazen rahel trend zmanjševanja, predvsem na račun zasebnega sektorja oziroma razdolževanja gospodarstva v tujini. Lani so se slovenske banke skupaj razdolžile za 3,8 milijarde (predvsem z razdolževanjem pri tujih bankah, delno tudi zaradi poplačila obveznic), domači nebančni sektorji pa za 1,3 milijarde EUR. Obveznosti slovenskih bank do tujih so se od konca 2008, ko so znašale 15,6 milijarde EUR, do konca 2012 že skoraj prepolovile. Zmanjšanje posojil nefinančnim družbam je v letu 2012 doseglo 10,5 odstotka medletno, zaustaviti pa ga ni mogla niti delna nadomestitev virov pri Evrosistemu. Kot odraz poslabševanja ekonomskega položaja gospodinjstev in zmanjšane nagnjenosti k porabi se je nadaljevalo tudi upadanje financiranja gospodinjstev s potrošniškimi posojili. Obseg kreditov podjetjem in drugim nefinančnim družbam se je v letu 2012 zmanjšal za 1,6 milijarde EUR ter gospodinjstvom za okoli 190 milijonov EUR. Zaradi manjšega razpoložljivega dohodka se je lani zmanjšal tudi obseg prihrankov gospodinjstev (za 45 milijonov EUR). 50 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Nadaljevanje razdolževanja do tujine na eni strani in krčenja kreditnega portfelja (predvsem do podjetij in drugih nefinančnih institucij) na drugi strani je vplivalo na padec bilančne vsote bančnega sistema, ki se je v letu 2012 zmanjšala za 6,1 odstotka. Položaj slovenskega gospodarstva se je v letu 2012 bistveno poslabšal, zato je bančni sistem do konca leta 2012 po podatkih Banke Slovenije posloval z izgubo pred davki v višini 769 milijonov EUR, k čemur so največ prispevali povečani stroški oslabitev in rezervacij za 1,6 milijarde EUR. To je še nekoliko več, kot znaša bruto dohodek, ki so ga banke dosegle v letu 2012. Posojilni portfelji bank se še vedno slabšajo, obenem pa upadajo tudi obrestni prihodki (-13 %), ki jim ne sledijo z enakim tempom tudi operativni stroški. Ti so se sicer lansko leto znižali, vendar bistveno premalo, tako da se je njihov delež v obrestnih prihodkih v letu 2012 povečal kar za 7 odstotnih točk na 83 odstotkov. Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sistemu se še naprej povečuje. Delež slabih terjatev je tako konec leta 2012 presegel 14 odstotkov vseh terjatev. Plačilna disciplina se še vedno poslabšuje, povprečno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi je konec leta 2012 preseglo 7 tisoč, povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pa 700 milijonov EUR. V letu 2012 se je povečalo tudi število izbrisov podjetij in samostojnih podjetnikov iz registra zaradi stečaja, in sicer na več kot 400. Primanjkljaj državnega proračuna je lani po začasnih podatkih znašal 1,1 milijarde EUR oziroma 3,1 odstotka napovedanega BDP. Zaradi ukrepov javnofinančne konsolidacije oziroma kot posledica zmanjšanja odhodkov za 369 milijonov EUR je bil primanjkljaj občutno manjši kot v letu 2011 (za 420 milijonov EUR oz. 27,5 %). Skupni prihodki državnega proračuna so bili v letu 2012 za 58 milijonov EUR manjši od načrtovanih v rebalansu državnega proračuna. V letu 2012 je Slovenija iz proračuna EU prejela 841,6 milijona EUR oziroma 29,4 milijona EUR več kot leto prej. Realizacija črpanja glede na proračun v letu 2012 je bila 80,1-odstotna, glede na rebalans proračuna pa 94,7-odstotna in podobna kot v letu 2011. V letu 2012 je prišlo do nekaterih premikov pri združevanju v slovenskem javno-spodbujevalnem sistemu, ki pa še vedno temelji večinoma na nepovratnih proračunskih subvencijah. Kljub njihovemu znatnemu zmanjševanju (manj kot 500 milijonov EUR v letu 2012) v praksi še ni prišlo do pomembnejšega premika k večji uporabi povratnih oblik državnih pomoči in instrumentov finančnega inženiringa, ki je predvidena v novi evropski finančni perspektivi 2014-2020. S tem se nadaljujejo prakse neoptimalne alokacije oziroma neučinkovite uporabe državnih pomoči, ki so bile po podatkih za leto 2010 z 1,35 odstotka BDP približno še enkrat večje od evropskega povprečja. Stroški zadolževanja v tujini so se predvsem zaradi splošnih pozitivnih trendov na mednarodnih trgih in sprejema pokojninske reforme zmanjšali. Pribitki za desetletne obveznice Republike Slovenije nad nemškimi so se z rekordnih dobrih 6 odstotkov avgusta 2012, po poslabšanju ocen vseh treh največjih bonitetnih agencij, znižali pod 4 odstotke konec leta, kar bi lahko ob nadaljevanju reform in zmanjšanju političnih nestabilnosti zmanjšalo pritisk na slabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva iz tega naslova (segmentiranje cen med državami evrskega območja je sicer še vedno visoko) in servisiranje dolga v prihodnosti (ob nadaljevanju zmanjševanja proračunskega primanjkljaja). Gibanje stroškov zadolževanja Republike Slovenije in SID banke je visoko korelirano. Tako so se s poviševanjem stroškov zadolževanja Republike Slovenije v letu 2012 posledično povečevali tudi stroški zadolževanja SID banke. S poviševanjem obrestnih mer v Republiki Sloveniji v letu 2012 in na drugi strani njihovim zniževanjem v evrskem območju se je povečala obrestna razlika v škodo slovenskega Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 51 gospodarstva. To je še dodatno zmanjšalo že tako slabo konkurenčnost slovenskega gospodarstva na svetovnih trgih ter s tem omejilo možnosti za doseganje višje dodane vrednosti produktov, ki jih Slovenija proizvaja in izvaža. Nizke evrske obrestne mere zaradi obstoječe strukture bilance niso pomembneje vplivale na SID banko, saj so največji delež aktive in tudi pasive naložbe oziroma obveznosti s spremenljivo obrestno mero, vezano na Euribor. V letu 2012 je bilo začetih za skoraj desetino več prisilnih poravnav nad poslovnimi subjekti kot v predhodnem letu. Največ začetih postopkov prisilne poravnave nad gospodarskimi družbami in zadrugami je bilo v predelovalnih dejavnostih (več kot tretjina vseh), in sicer v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, pohištva, živil ter izdelkov iz gume in plastičnih mas. Z več kot četrtinskim deležem so jim sledili poslovni subjekti iz dejavnosti gradbeništva. Največ kratkoročnih neplačnikov je bilo v trgovini in gradbeništvu (v vsaki petina), najvišje povprečne dnevne zneske dospelih neporavnanih obveznosti na pravno osebo pa sta imeli finančna in zavarovalniška dejavnost ter dejavnost poslovanja z nepremičninami in gradbeništva. Zaradi slabih poslovnih modelov je veliko slovenskih podjetij pred krizo poslovalo na krilih konjunkture in poceni zadolževanja, kar se je v kriznih razmerah izkazalo za nevzdržno (prezadolženost) ter se ob nezmožnosti lastnikov, da taka podjetja dokapitalizirajo, odraža tudi s poglobljenimi težavami v bančnem sektorju. Vpliv zunanjega okolja na poslovanje SID banke in Skupine SID banka Položaj v slovenskem gospodarstvu se je v letu 2012 poslabšal, kar je vplivalo na poslovanje SID banke in tudi Skupine SID banka. Bančni sektor je bil v letu 2012 podvržen velikemu zmanjšanju bonitet, velikim pritiskom in soočen z nekaterimi temeljnimi izzivi. Na padec kreditne aktivnosti bank, povezane s podpovprečno kapitalsko ustreznostjo ter povečanim obsegom nedonosnih in slabih terjatev v recesijskem okolju, zapadanjem obveznosti do tujine oziroma potrebami po refinanciranju, se je SID banka odzvala s spremembo produktov. Ta je zajemala spremembo mehanizma urejanja odnosov z bankami, vključno s pogoji financiranja v smeri večje fleksibilnosti in z največjo mogočo prilagoditvijo cenovnih pogojev financiranja glede na zaostrene razmere na mednarodnih finančnih trgih z vidika slabšanja bonitete Republike Slovenije. Tako je delež financiranja prek slovenskih bank ostal približno na ravni preteklega leta. Delež neposrednega kreditiranja gospodarstva se je zaradi recesije zmanjšal. Naraščajoča negotovost glede gospodarske aktivnosti je zmanjšala povpraševanje po investicijskih kreditih, povečala pa se je potreba po kreditih za obratna sredstva. To je vplivalo tudi na manjše povpraševanje po storitvah SID banke, saj so krediti za investicije in razvoj edini, ki so skladni z mandati SID banke. Na znižanje stanja neto portfelja kreditov, ki jih SID banka daje podjetjem, je vplival tudi slabši finančno-premoženjski položaj podjetij, ki so večinoma prezadolžena in s pomanjkanjem kapitala. To je vplivalo na znižanje bonitete teh podjetij in posledično na povečanje oslabitev kreditov. Zaradi ponovne recesije slovenskega gospodarstva in finančnega sektorja ter posledično oteženega pridobivanja novih izvoznih poslov med izvozniki ni bilo mogoče zaznati večjega povpraševanja po nemarketabilnih zavarovanjih, zlasti srednjeročnih izvoznih kreditov na področju držav jugovzhodne Evrope. V krizi je propadla večina gradbeno-inženirskih podjetij, ki so v preteklosti izvajala investicijska dela v tujini. Hkrati podjetja zaradi stroškov znižujejo zavarovanja svojih vlaganj v tujini oziroma odpovedujejo že sklenjene pogodbe. Trend upadanja zavarovanj 52 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 srednjeročnih poslov je povezan tudi z ustavitvijo gradbenih del v Rusiji, ki je po deležu nemarketabilnih zavarovanj najpomembnejša država. PKZ je zaradi povečevanja plačilne nediscipline v letu 2012 poslovala v zelo negotovem okolju. Za poslovanje PKZ je najpomembnejše gospodarsko stanje v državah, ki imajo po premiji, zavarovanem prometu in izpostavljenosti največji delež v portfelju PKZ. To so poleg Slovenije še Nemčija, Italija, Rusija in Hrvaška. Zaostrene gospodarske razmere na področju jugovzhodne Evrope so v letu 2012 vplivale tudi na poslovanje Skupine Prvi faktor, ki je kljub temu uspela ustvariti pozitiven poslovni rezultat. Najtežavnejše stanje na tržišču - od vseh tržišč, na katerih deluje Skupina Prvi faktor - je v Bosni in Hercegovini. Poleg zelo visoke zunanje izpostavljenosti, nizkega BDP in visokega proračunskega primanjkljaja na poslovanje vpliva še zapletenost njihovega administrativnega aparata. 6.2 Finančni rezultat SID banka Skupina SID banka zneski indeks zneski indeks v tisoč EUR 2012/2011 v tisoč EUR 2012/2011 Čiste obresti 63.142 116,1 67.074 111,4 Čisti neobrestni prihodki 30.357 788,1 37.986 304,6 Operativni stroški (8.160) 107,3 (15.125) 106,6 Oslabitve in rezervacije (79.478) 184,3 (80.877) 182,4 Dobiček pred obdavčitvijo 5.862 78,3 9.058 63,9 Davek iz dohodka pravnih oseb (821) 79,4 (2.235) 71,9 Čisti dobiček poslovnega leta 5.041 78,1 6.823 61,7 Finančni rezultat SID banke Čiste obresti so bile realizirane v višini 63,1 milijona EUR, kar je za 16,1 odstotka več kot v letu 2011. Prihodki od obresti so nižji za 0,5 odstotka, odhodki za obresti pa za 9,3 odstotka. Čiste obresti obsegajo 67,5 odstotka vseh čistih prihodkov v letu 2012 (v letu 2011: 93,4 %). Čisti neobrestni prihodki so bili v letu 2012 realizirani v višini 30,4 milijona EUR in močno presegajo čiste neobrestne prihodke leta 2011, predvsem zaradi dobičkov iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Čisti neobrestni prihodki vključujejo: - prihodke iz dividend v višini 1,6 milijona EUR; - čiste opravnine v višini 1,1 milijona EUR; - realizirane dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 1,7 milijona EUR; - prevrednotovalne prihodke iz naslova negativnega rezultata posojilnega sklada v višini 21,1 milijona EUR; - spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji v višini 2,6 milijona EUR; - druge neto prihodke v višini 2,3 milijona EUR. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 53 SID banka je od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo konec leta 2011 prejela posojilo v višini 50 milijonov EUR, ki je skupaj s sredstvi banke omogočilo vzpostavitev posojilnega sklada. SID banka za kredite, odobrene na tej podlagi, oblikuje oslabitve in rezervacije. Odhodki iz tega naslova so v letu 2012 znašali 21,2 milijona EUR. Skladno s pogodbo se negativni finančni rezultat prednostno pokriva iz sredstev državnega proračuna z zmanjšanjem obveznosti SID banke do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, posledica tega pa je, da je SID banka v izkazu poslovnega izida realizirala 21,1 milijona EUR prevrednotovalnih prihodkov iz tega naslova. Navedeni prihodki so vplivali tudi na povečanje marže finančnega posredništva, ki za leto 2012 znaša 2,3 odstotka (1,5 % v letu 2011). Banka je v letu 2012 še naprej učinkovito upravljala stroške, kar kaže tudi razmerje med operativnimi stroški in čistimi prihodki, ki znaša 8,7 odstotka (v letu 2011 13,1 %). Delež operativnih stroškov glede na aktivo ostaja 0,2-odstoten. Stroški banke so v letu 2012 znašali 8,2 milijona EUR, od tega administrativni stroški 7,6 milijona EUR, stroški amortizacije pa 0,6 milijona EUR in so za 7.3 odstotka višji od stroškov iz leta 2011. Stroški dela so bili realizirani v višini 5,5 milijona EUR, kar je za 11,7 odstotka več kot v predhodnem letu. Višji stroški dela so posledica novih zaposlitev, saj je bilo konec leta v banki zaposlenih 12 ljudi več kot konec leta 2011. Stroški materiala in storitev so znašali 2,1 milijona EUR. Oslabitve in rezervacije so v letu 2012 znašale 79,5 milijona EUR, od tega oslabitve 69.4 milijona EUR in rezervacije 10,1 milijona EUR. Glede na leto 2011 so skupaj višje za 84,3 odstotka, kar je med drugim tudi posledica poslabševanja portfelja banke. Kot je že navedeno, se del odhodkov za oslabitve (21,2 milijona EUR) nanaša na kredite posojilnega sklada. Banka je v letu 2012 dosegla dobiček pred davki v višini 5,9 milijona EUR, kar je 78,3 odstotka dobička leta 2011. Finančni rezultat Skupine SID banka Čiste obresti so bile realizirane v višini 67,1 milijona EUR, kar je za 11,4 odstotka več kot v letu 2011. Prihodki od obresti so nižji za 2 odstotka in odhodki za obresti za 9,3 odstotka. Čisti neobrestni prihodki so bili v letu 2012 realizirani v višini 38 milijonov EUR in za 25.5 milijona EUR presegajo čiste neobrestne prihodke leta 2011. Čisti neobrestni prihodki vključujejo: - prihodke iz dividend v višini 0,4 milijona EUR; - čiste opravnine v višini 4,6 milijona EUR; - realizirane dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 1,8 milijona EUR; - dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 21,1 milijona EUR; - spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji v višini 2,6 milijona EUR; - čiste prihodke iz zavarovalnih poslov v višini 4,9 milijona EUR; - druge neto prihodke v višini 2,6 milijona EUR. Stroški Skupine SID banka so bili v letu 2012 realizirani v višini 15,1 milijona EUR, kar je 6,6 odstotka več kot v letu 2011. Stroški dela so znašali 10,1 milijona EUR, kar je 7,9 odstotka več kot v letu 2011. Na višje stroške so vplivale nove zaposlitve, saj je bilo v Skupini SID banka konec leta 2012 20 zaposlenih več kot konec leta 2011. Stroški materiala in storitev so bili realizirani v višini 4 milijone EUR, kar je 3 odstotke več kot v predhodnem letu. Stroški amortizacije so višji za 8.4 odstotka in so znašali 1 milijon EUR. 54 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Oslabitve in rezervacije Skupine SID banka so le za 1,4 milijona EUR višje od oslabitev in rezervacij banke. Glede na leto 2011 so višje za 82,4 odstotka. Skupina SID banka je v letu 2012 dosegla dobiček pred obdavčitvijo v višini 9,1 milijona EUR, kar predstavlja 61,7 odstotka dobička leta 2011. 6.3 Finančni položaj Bilančna vsota banke je konec leta 2012 znašala 4.088,7 milijona EUR. V primerjavi z letom 2011 se je povečala za 1,5 odstotka, vrednostno za 59,4 milijona EUR. V bilančni vsoti Skupine SID banka ima 96-odstotni delež, zato je tudi struktura sredstev in obveznosti Skupine SID banka podobna bančni strukturi. Bilančna vsota Skupine SID banka se je v letu 2012 povečala za 0,9 odstotka, vrednostno za 39,7 milijona EUR. Sredstva SID banka Skupina SID banka zneski struktura indeks zneski struktura indeks v tisoč EUR v % 2012/2011 v tisoč EUR v % 2012/2011 Krediti bankam 3.031.156 74,1 101,1 3.057.451 71,8 101,3 Krediti strankam, ki niso banke 649.294 15,9 92,6 738.831 17,3 91,1 Finančna sredstva 310.304 7,6 146,2 335.759 7,9 137,7 Druga sredstva 97.908 2,4 82,7 I26.772 3,0 98,5 Skupaj sredstva 4.088.662 100,0 101,5 4.258.813 100,0 100,9 Sredstva SID banke Krediti bankam, ki vključujejo kredite in vloge pri bankah, so se v letu 2012 zvišali za 1,1 odstotka in konec leta znašali 3.031,2 milijona EUR. Devetinosemdeset odstotkov kreditov bankam obsegajo dolgoročni krediti, drugo so kratkoročne vloge pri bankah. Krediti bankam imajo najvišji, 74,1-odstotni delež v skupnih sredstvih banke. Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2012 znižali za 7,4 odstotka in so konec leta znašali 649,3 milijona EUR. Vrednostno so krediti nižji za 52,1 milijona EUR, kar je predvsem posledica večjih oslabitev kreditov, ki so v letu 2012 višje za 40 milijonov EUR. Delež kreditov strankam, ki niso banke, je v skupnih sredstvih banke konec leta 2012 znašal 15,9 odstotka. Finančna sredstva so se v letu 2012 zvišala za 46,2 odstotka, vrednostno za 98 milijonov EUR. Njihov delež v skupnih sredstvih banke se je povečal s 5,3 odstotka na 7,6 odstotka. Daleč največji del finančnih sredstev obsegajo vrednostni papirji (309,8 milijona EUR), ki so razvrščeni v kategorijo razpoložljivi za prodajo. Druga sredstva se nanašajo na: - stanja na računih pri centralni banki (0,4 milijona EUR), ki so konec leta 2012 nižja za 41,3 milijona EUR; Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 55 - izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju (78 milijonov EUR), ki vključujejo pošteno vrednost obrestnih zamenjav (60,4 milijona EUR) ter razmejene obresti iz tega naslova (17,6 milijona EUR) in so se primerjalno glede na konec leta zvišali za 19,2 milijona EUR; - naložbe v kapital družb v skupini (11,9 milijona EUR), ki v letu 2012 ostajajo nespremenjene; - kapitalske naložbe v posesti za prodajo (2,7 milijona EUR), ki predstavljajo naložbo, ki jo je banka pridobila pri restrukturiranju kredita; - opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 4,2 milijona EUR; - terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in ostala sredstva v skupni višini 0,7 milijona EUR, ki so, predvsem zaradi nižjih odloženih terjatev za davek, nižje za 1,1 milijona EUR. Sredstva Skupine SID banka Krediti bankam so konec leta 2012 vrednostno za 38,5 milijona EUR, relativno pa za 1,3 odstotka, višji od teh konec leta 2011. Povečanje izhaja predvsem iz višjega stanja kreditov bankam, ki jih je realizirala SID banka. Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2012 znižali za 8,9 odstotka oziroma za 71,9 milijona EUR na 738,8 milijona EUR. Krediti in jamstva so nižji za 20,5 milijona EUR, terjatve iz faktorinških poslov za 10,7 milijona EUR, popravki vrednosti pa so višji za 40,7 milijona EUR. Finančna sredstva so konec leta 2012 višja od stanja konec leta 2011 za 37,7 odstotka, vrednostno za 91,9 milijona EUR. Znotraj te postavke so finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, višja za 90,2 milijona EUR, kar pomeni 37-odstotno rast. Druga sredstva vključujejo: - denar in stanja na računih pri centralni banki v višini 0,4 milijona EUR; - izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju, v višini 78 milijonov EUR; - dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb v višini 0,4 milijona EUR, katerih vrednost ostaja v letu 2012 nespremenjena; - kapitalske naložbe v posesti za prodajo v višini 2,7 milijona EUR; - naložbene nepremičnine v višini 0,8 milijona EUR, ki so primerjalno z letom 2011 višje za 0,6 milijona EUR; - opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 9 milijonov EUR, kar je za 1 milijon EUR več kot konec leta 2011; - terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 3 milijonov EUR, ki so v primerjavi z letom 2011 nižje za 0,8 milijona EUR; - druga sredstva v višini 32,5 milijona EUR; znotraj te postavke so najvišja sredstva pozavarovateljev in terjatve iz zavarovalnih poslov (31,8 milijona EUR), ki so se v letu 2012 znižala za 0,5 milijona EUR. 56 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Obveznosti SID banka Skupina SID banka zneski struktura indeks zneski struktura indeks v tisoč EUR v % 2012/2011 v tisoč EUR v % 2012/2011 Finančne obveznosti do centralne banke 206.592 5,1 413,1 206.592 4,9 413,1 Krediti 2.074.682 50,7 98,0 2.180.295 51,2 97,3 Vloge 44.306 1,1 37,1 44.306 1,0 37,1 Dolžniški vrednostni papirji 1.406.725 34,4 100,1 1.406.725 33,0 100,1 Rezervacije l -4.713 0,4 318,4 44.587 1,0 121,7 Druge obveznosti I.420 0,0 97,3 13.133 0,3 91,0 Kapital 340.224 8,3 102,5 363.175 8,5 103,0 Skupaj obveznosti in kapital 4.088.662 100,0 101,5 4.258.813 100,0 100,9 Obveznosti SID banke Finančne obveznosti do centralne banke izhajajo iz dolgoročnih obveznosti z ročnostjo treh let. V letu 2012 so se zvišale za 156,7 milijona EUR oziroma za 413,1 odstotka. Krediti znašajo 2.074,7 milijona EUR, kar je 50,7 odstotka vseh obveznosti banke. Banka je v letu 2012 znižala svoje obveznosti iz tega naslova za 42 milijonov EUR oziroma za 2 odstotka. 92,8 odstotka vseh obveznosti iz naslova kreditov obsegajo krediti od bank, drugo so krediti od drugih finančnih organizacij in družb iz sektorja države. Vloge so konec leta 2012 znašale 44,3 milijona EUR in so se vrednostno znižale za 75,2 milijona EUR. Vse obveznosti iz tega naslova so kratkoročne obveznosti do bank. Izdani vrednostni papirji ostajajo po strukturi drugi najpomembnejši vir financiranja banke, saj predstavljajo 34,4 odstotka vseh obveznosti banke. V letu 2012 je banka obveznico, ki je zapadla v oktobru, v nominalnem znesku 150 milijonov EUR, uspešno nadomestila z novo enoletno obveznico v višini 210 milijonov EUR. Rezervacije so bile v letu 2012 oblikovane v skupni višini 14,7 milijona EUR. V letu 2012 so se vrednostno povečale za 7,6 milijona EUR. Povečanje je večinoma posledica rezervacij za odobrene, nečrpane kredite. Druge obveznosti v skupni višini 1,4 milijona EUR vključujejo finančne obveznosti, namenjene trgovanju, obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb in druge obveznosti. Kapital banke se je v letu 2012 povečal za 2,5 odstotka oziroma vrednostno za 8,2 milijona EUR. Rezerve iz dobička so višje za 5,7 milijona EUR, presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, za 3,2 milijona EUR, čisti dobiček poslovnega leta pa je skupaj z zadržanim dobičkom vrednostno manjši za 0,7 milijona EUR. Kapital obsega konec leta 8,3 odstotka vseh obveznosti banke. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 57 Obveznosti Skupine SID banka Finančne obveznosti do centralne banke Skupine SID banke so enake finančnim obveznostim banke. Krediti imajo v strukturi obveznosti največji, 51,2-odstotni delež v skupnih obveznostih Skupine SID banka. V letu 2012 so se znižali za 60,9 milijona EUR oziroma za 2,7 odstotka. Vloge Skupine SID banka so enake obveznostim iz naslova vlog, ki jih ima SID banka. Tudi obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so enake obveznostim, ki jih ima iz tega naslova banka. Rezervacije so bile oblikovane v skupni višini 44,6 milijona EUR. Največji del v višini 28,9 milijona EUR obsegajo obveznosti iz zavarovalnih pogodb, sledijo rezervacije iz bančnega poslovanja v višini 14,5 milijona EUR, odloženi prihodki od zavarovalnih premij v višini 0,8 milijona EUR in rezervacije za obveznosti do zaposlencev v višini 0,4 milijona EUR. V primerjavi s koncem leta 2011 so rezervacije višje za 21,7 odstotka. Druge obveznosti vključujejo vračunane stroške pozavarovateljev na regresih v višini 9,3 milijona EUR, obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 0,3 milijona EUR in druge obveznosti v višini 3,5 milijona EUR. Kapital Skupine SID banka se je v letu 2012 povečal za 3 odstotke oziroma vrednostno za 10,7 milijona EUR. Rezerve iz dobička so višje za 7,2 milijona EUR, presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, za 4,1 milijona EUR, čisti dobiček poslovnega leta pa je skupaj z zadržanim dobičkom vrednostno manjši za 0,6 milijona EUR. Kapital predstavlja konec leta 8,5 odstotka vseh obveznosti Skupine SID banka. 6.4 Upravljanje tveganj Tveganja, s katerimi se srečuje SID banka, so zlasti kreditno, obrestno, likvidnostno, valutno in operativno. Odnos SID banke do prevzemanja tveganj je opredeljen tako, da se banka osredotoča na kreditno in operativno tveganje, medtem ko druga tveganja (obrestno, valutno, likvidnostno) minimizira. V primeru SID banke mora upravljanje tveganj dodatno upoštevati posebnosti z vidika izvajanja spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev, pomembnih za razvoj Republike Slovenije, ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke in na poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen račun, vključno z upravljanjem sredstev varnostnih rezerv in rezerv PIO19. Glavni namen upravljanja tveganj je zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje uresniči. Upravljanje tveganj obsega ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj ter notranje in zunanje poročanje o tveganjih. SID banka daje pri upravljanju tveganj prednost varnosti in stabilnosti poslovanja, kar dolgoročno pripomore k povečevanju vrednosti kapitala, ohranjanju ugleda banke in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Upravljanje tveganj se začne pri vzpostavitvi ustrezne organizacijske strukture in delovnih procesov, tako da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s 19 PIO - program izravnave obresti. 58 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov upravljanja tveganj je ključni cilj dosegati ustrezno zavedanje tveganj na vseh ravneh delovanja družbe. Ugotavljanje tveganj se začne v komercialnih organizacijskih enotah in nadaljuje v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot, vse do ravni uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost. Za neposredno izvajanje so pristojni naslednji organi in organizacijske enote: - kreditni odbor: obladovanje in spremljanje kreditnih tveganj in velikih izpostavljenosti; - likvidnostni odbor: likvidnostno in valutno tveganje; - komisija za upravljanje bilance: struktura bilance, kapitalska ustreznost, tveganja na agregatni ravni; - služba za upravljanje s tveganji: priprava strategije in politik upravljanja tveganj, spremljanje tveganj; - oddelek za bonitete: ocenjevanje finančnega položaja strank in projekcij njihovega poslovanja, ocena mehkih dejavnikov, izbor primernih kazalnikov za določitev finančnih zavez; - oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevno spremljanje valutnega in likvidnostnega tveganja skladno z internimi limiti. SID banka vsako leto oceni profil tveganosti banke in izdela poročilo o izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Skladno s strategijo upravljanja s tveganji ter politiko upravljanja kapitalskih tveganj in kapitalom ima SID banka vzpostavljeno ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala banke, ki: - temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj in spremljanju pomembnih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja; - omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala banke v razmerju do profila tveganosti banke; - je ustrezno vključen v sistem upravljanja. Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj. SID banka na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev, ki jih posreduje nadzornik, izvaja tudi teste izjemnih situacij. Na podlagi rezultatov teh testov lahko SID banka pravočasno in vnaprej identificira tista področja, kjer je najbolj ranljiva, ter z ustreznimi ukrepi zmanjša tveganja in izboljša uspešnost svojega poslovanja. V imenu Republike Slovenije in za njen račun se v SID banki med drugim izvajajo posli zavarovanja kreditov in investicij pred nemarketabilnimi nekomercialnimi in/ali komercialnimi riziki. Škodni rezultat se krije iz varnostnih rezerv, vendar bi večje nastale škode lahko pripeljale do znižanja varnostnih rezerv do ravni, ki po ZZFMGP zahteva zagotovitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije, zavarovancem pa se plačajo posredno prek varnostnih rezerv. Posli zavarovanja kreditov in investicij se zaradi preprečevanja konflikta interesov in čim večje učinkovitosti izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do ravni uprave ločen od bančnega poslovanja. Pravice sklepanja poslov so opredeljene podobno kot v bančnem delu, pri čemer o vseh poslih v vrednosti pet milijonov in več evrov odloča komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja za politike zavarovanj v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoči obseg nastale škode. Poleg tega SID banka z uporabo modela za upravljanje tveganj (tehniko tvegane vrednosti), na Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 59 podlagi podatkov o sklenjenih zavarovanjih v imenu Republike Slovenije in za njen račun, izračunava višino potencialne škode in ocenjuje ustreznost višine varnostnih rezerv za pokrivanje teh škod, maksimalno potencialno škodo in vpliv novih zavarovanih transakcij na višino potencialnih škod. Več o upravljanju posameznih vrst tveganj je v 3. poglavju računovodskega dela poročila. 60 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 6.5 Poslovanje na ključnih področjih SID banke 6.5.1 Področje financiranja SID banka v praksi izvaja načela odgovornega posojanja, kar poleg ekonomsko-finančne presoje vključuje tudi presojo inovacijske, intelektualne, surovinske, okoljske in energetske bilance kreditojemalcev. SID banka poleg načrtovanega prilagajanja svoje kreditne aktivnosti vzporedno razvija in uvaja sistemske rešitve ter ponudbo vsebinsko in tehnično prilagaja spremenjeni kreditni aktivnosti končnih upravičencev in tudi poslovnih bank. SID banka je sredstva ciljnim skupinam končnih upravičencev zagotavljala bodisi neposredno bodisi posredno prek poslovnih bank, vse storitve financiranja pa oblikovala dopolnilno glede na dejavnost preostalih finančnih institucij na trgu. Dopolnilna ponudba storitev financiranja je temeljila na že uveljavljenih instrumentih financiranja, kot so krediti, odkupi terjatev, prevzemi tveganj, projektno financiranje, izvozni krediti ipd., ter novem instrumentu - kredit s statusom državne pomoči. Ta je ključen za odpravljanje tržne vrzeli na področjih, kjer SID banka lahko deluje, in tudi za produktno povezovanje javno-spodbujevalnega sistema, v katerem prevladujejo nepovratne oblike spodbude (npr. na področju raziskav, razvoja in inovacij). SID banka je v letu 2012 prek angažmaja oziroma vključevanja posebnih dolgoročnih namenskih virov sredstev Evropske investicijske banke, Razvojne banke Sveta Evrope, nemške razvojne banke KfW ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v programe SID banke udejanjala svojo transformacijsko vlogo in s tem ustvarjala novo vrednost za ciljne skupine končnih upravičencev. Struktura kreditnega portfelja SID banke po ročnosti je skladna z usmerjenostjo SID banke v dejavnosti, skladne z ZSIRB in ZZFMGP, saj je delež dolgoročnih kreditov v kreditnem portfelju konec leta 2012 znašal 99,8 odstotka. Skladno z evropskim poslovnim modelom razvojnih bank so največji segment financiranja predstavljali programi SID banke, katerih sredstva so dostopna prek bank. Poslovne banke v vlogi posrednikov ostajajo na področju financiranja tudi v letu 2012 najpomembnejši partnerji SID banke z 80,6-odstotnim deležem v njenem kreditnem portfelju (v letu 2011: 80,2 odstotka). Kreditiranje strank, ki niso banke, na dan 31. 12. 2012 predstavlja 19,4 odstotka kreditnega portfelja (v letu 2011: 19,8 odstotka). Indeks v tisoč EUR 2012 2011 2012/2011 Krediti bankam 2.695.877 2.843.690 94,8 Krediti strankam, ki niso banke 649.294 701.410 92,6 Skupaj 3.345.171 3.545.100 94,4 Stanje kreditnega portfelja SID banke konec leta 2012 je odražalo zmanjšanje gospodarske aktivnosti in investicij. SID banka je v letu 2012 neposredno plasirala skupaj 533,6 milijona EUR novih sredstev v obliki kreditov (v letu 2011: 965,9 milijona EUR). Neto dani krediti so po stanju konec leta 2012 znašali skupaj 3.345,2 milijona EUR (v letu 2011: 3.545,1 milijona EUR) in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2011 zmanjšali za 5,6 odstotka. Vzroki za tako gibanje kreditnega portfelja so neposredno povezani z makroekonomskimi razmerami, ekonomsko-finančnim položajem podjetij, poslovanjem slovenskega bančnega sistema Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 61 in kreditno aktivnostjo poslovnih bank. Tako je v letu 2012 absorbcijska sposobnost poslovnih bank in končnih upravičencev za namenska sredstva SID banke pričakovano odraz: - naraščajoče negotovosti glede gospodarske aktivnosti; - zmanjšanega povpraševanja in posledično slabšega finančno-premoženjskega položaja podjetij; - zmanjšanja investicij v razvoj, višjo energetsko učinkovitost, okoljevarstvo ipd., s tem zmanjšanje povpraševanja po namenskih kreditih, ki jih skladno z dodeljenimi mandati lahko zagotavlja SID banka; - povečanja povpraševanja gospodarstva po obratnih sredstvih za zagotavljanje obstoječega poslovanja, ki ni skladno z mandati SID banke; - časovnega podaljševanja oziroma upočasnjevanja izvajanja projektov in s tem zamikov pri črpanju sredstev; - višje cene zadolževanja, ki se je s padcem bonitetnih ocen še povišala, banke pa jo prenesejo v višje obrestne mere kreditov; - visoke ravni izpostavljenosti bank posameznim sektorjem oziroma panogam; - visoke zadolženosti podjetij in primanjkljaja lastnega kapitala podjetij, namenjenega (so)financiranju investicij; - pomanjkanja ustreznih zavarovanj za kredite podjetjem; - primanjkljaja kapitala v nekaterih bankah zaradi tekočih izgub in ter zaradi nove regulative Basel III, ki zvišuje kapitalske zahteve. Ne glede na zaostritve na finančnih trgih je SID banka v letu 2012 ohranila kakovost produktov, merjeno kot kombinacijo ročnosti, zneskov, cenovnih pogojev in same logistike postopka odobritve, ter zagotavljala namensko plasiranje sredstev skladno z vlogo, poslanstvom in mandati SID banke. Kljub visoki zadolženosti slovenskega gospodarstva in kapitalskemu krču je SID banka intenzivno uvajala produkte oziroma izvajala koncepte odgovornega posojanja ter s tem izboljševala kakovost finančnih rešitev za konkurenčnost gospodarstva. V letu 2012 je banka nadgradila tudi program financiranja infrastrukturnih in okoljevarstvenih projektov občin v obliki neposrednega kredita SID banke posamezni občini, ki je bil prvič predstavljen in ponujen bankam in občinam v letu 2011. V okviru tega programa je banka pristopila k samostojnemu financiranju infrastrukturnih in okoljevarstvenih projektov občin. Tako je SID banka ponudila dopolnilne finančne storitve za spodbujanje razvojnih projektov, usmerjenih v izboljšanje življenjskih razmer v urbanih in ruralnih področjih, ekonomsko in socialno kohezijo ter varovanje okolja. Z zagotavljanjem ugodnih dolgoročnih virov (ročnost kreditov je od 5 do 20 let) za te namene SID banka posredno vpliva na povečevanje obsega oddanih javnih naročil, ki so pomemben spodbujevalec gospodarske rasti. Sredstva programa SID banke občine lahko kombinirajo tudi za črpanje sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013. Nove finančne strukture, ki jih je s tem programom SID banka omogočila, so zelo pomembne za optimalnejšo alokacijo virov financiranja glede na ročnost (in s tem zmanjševanje stroškov financiranja), kar bi moralo pozitivno vplivati na odločitve o izvajanju investicijskih projektov in s tem posredno na generiranje povpraševanja po produktih/storitvah gospodarskih panog. Z nadgradnjo programa se je SID banka želela približati posebnostim, ki so vplivale na absorbcijske sposobnosti občin za dolgoročne namenske vire. Ciljne skupine končnih upravičencev S sredstvi SID banke so bile v letu 2012 neposredno in posredno prek bank skupaj financirane 904 pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji v skupni vrednosti 725 milijonov EUR. Višina upravičenih stroškov naložb oziroma projektov, ki jih je banka financirala, je skupaj znašala 835 milijonov EUR, delež sredstev SID banke v tem znesku je znašal 86,8 odstotka. Sredstva so bila 62 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 namenjena predvsem ohranjanju in odpiranju delovnih mest, rasti podjetij, zmanjševanju onesnaževanja in večji zaščiti okolja. Glede na glavne namene je bilo 67,5 odstotka vrednosti vseh novih kreditov danih za razvoj konkurenčnega gospodarstva. Glede na velikost podjetij je bilo skupaj podprtih 715 malih in srednjih podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji (86,2 odstotka vseh kreditojemalcev) v obsegu 227,2 milijona EUR (31,3 odstotka kreditov), od tega 134 samostojnih podjetnikov in podjetnic (18,7 odstotka vseh malih in srednjih podjetij) v obsegu 14,6 milijonov EUR (6,4 odstotka vseh novih kreditov za mala in srednja podjetja). Z vidika regionalne razpršenosti kreditov, odobrenih kreditojemalcem s sedežem v Republiki Sloveniji, je bilo največ novih kreditov danih kreditojemalcem iz osrednje Slovenije (34,5 odstotka), sledijo savinjska (22,5 odstotka) in podravska regija (10,7 odstotka), gorenjska (8,2 odstotka), goriška (7,4 odstotka), pomurska (3,7 odstotka) in druge regije (13 odstotkov). Med kreditojemalci so prevladovala podjetja iz predelovalnih dejavnosti (51,9 odstotka vrednosti vseh novih kreditov), sledijo trgovina (11,4 odstotka vrednosti vseh novih kreditov), finančne in zavarovalniške dejavnosti (9,5 odstotka vrednosti vseh novih kreditov) in druge dejavnosti. V okviru predelovalnih dejavnosti je bilo 20,8 odstotka vseh novih kreditov danih podjetjem iz dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, sledijo dejavnosti proizvodnje električnih naprav (19,8 odstotka), proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov (8,4 odstotka), proizvodnje živil (8,2 odstotka), proizvodnje računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (6,5 odstotka) in proizvodnje kovin (5,8 odstotka). Spodbujevalno-razvojna platforma Spodbujevalno-razvojna platforma je tehnologija, ki jo je SID banka razvila za izvajanje finančnih ukrepov nacionalnih in evropskih javnih politik, ki temeljijo na osnovnih in izvedenih povratnih oblikah spodbud (npr. posojilo z elementi državnih pomoči ali brez njih). Banka je v letu 2012 dejavno izvajala pilotni projekt Spodbujevalno-razvojne platforme ter se v okviru Programa za spodbujanje gospodarstva in Programa za spodbujanje gospodarstva, paket št. 3, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dogovorila o izvajanju ukrepa mikrofinanciranja v obsegu 10 milijonov EUR. Gre za prvi primer produktnega povezovanja javno-spodbujevalnega sistema, katerega prvi učinki se pričakujejo v letu 2013. Izvajanje ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov 2011 -2013 kot pilotnega projekta Spodbujevalno-razvojne platforme je bilo v letu 2012 uspešno z vidika realizacije ukrepa in z vidika prve ocene pričakovanih učinkov financiranih projektov. Portfelj kreditov, danih podjetjem iz tega naslova, je na dan 31. 12. 2012 znašal 98,4 milijona EUR, od tega so znašala sredstva vira Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 32,8 milijona EUR. S temi sredstvi je SID banka podprla 19 projektov v skupni vrednosti 154,3 milijona EUR. Tehtana povprečna ročnost kreditov je znašala 9,2 leti. Tehtana povprečna nominalna letna obrestna mera kreditov je bila 2,86. Uporabljena vira sredstev ministrstva in vira Evropske investicijske banke sta bila ključna za zniževanje stroškov financiranja končnih upravičencev. Z enim evrom vira ministrstva so bili na voljo 3 evri osnovnega kreditnega potenciala in podprtih 4,7 evra projektov oziroma če upoštevamo mehanizem prve izgube, je bilo z enim fiskalnim evrom podprtih 7,3 projekta, kar kaže na ustvarjanje prihrankov fiskalnih sredstev iz naslova Spodbujevalno-razvojne platforme v primerjavi s spodbudami, ki temeljijo na klasičnih subvencijah. Banka je s tem izboljšala dostopnost do dolgoročnih virov za financiranje razvojnih projektov, ki temeljijo na lastni raziskovalno-razvojni dejavnosti podjetij za povečevanje njihovih inovacijskih in Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 63 konkurenčnih sposobnosti, vključno z vstopanjem na nove trge in v nove povezave. Z uvajanjem povratnih oblik financiranja in kombiniranjem virov sredstev banka zagotavlja ugodnejše pogoje kreditiranja (ročnost, obrestna mera, zavarovanja) ter multiplikacijski in revolving učinek na sredstva državnega proračuna. 6.5.2 Upravljanje z bilanco Zaradi uravnavanja likvidnosti je SID banka sredstva v letu 2012 investirala predvsem v kratkoročne vloge pri domačih in tujih poslovnih bankah ter v druge kratko- in srednjeročne dolžniške instrumente izdajateljev z visoko boniteto. Posli z vrednostnimi papirji so se sklepali kot alternativna naložba osnovni dejavnosti ter za potrebe uravnavanja likvidnosti in ne zaradi namena trgovanja. Pri investiranju daje banka prednost naložbam, ki jih lahko uporabi za sklepanje repo poslov, in naložbam, ki se na podlagi sklepov Banke Slovenije štejejo v prvi razred pri izračunu količnikov likvidnosti oziroma omogočajo dostop do likvidnosti Evropske centralne banke. SID banka posluje na finančnih trgih držav članic EEA in OECD20, s tujimi nasprotnimi strankami v poslu, ki imajo vsaj mednarodno bonitetno oceno BBB-21, in tudi s slovenskimi bankami. SID banka navadno ne investira v naložbe, kjer za poravnavo ne skrbi neodvisna institucija. Naložbe SID banke za uravnavanje likvidnosti so konec leta 2012 znašale 645 milijonov EUR oziroma 15,8 odstotka celotne aktive. Polovico teh naložb obsega portfelj vrednostnih papirjev v višini 309,8 milijona EUR, druga polovica naložb v višini 335,2 milijona EUR pa je naložena v depozite. Naložbe so sestavljene večinoma iz slovenskih in tujih državnih obveznic, tržnih obveznic drugih izdajateljev in depozitov. Večji del naložb je nominiran v evrih. Glede na naložbeno politiko SID banka investira v naložbe, ki imajo najmanj investicijsko oceno. Skoraj 75 odstotkov naložb na dan 31. 12. 2012 ima oceno najmanj A-. Depoziti so plasirani tujim poslovnim bankam z ustrezno mednarodno bonitetno oceno ter slovenskim bankam. Po stanju na dan 31. 12. 2012 so naložbe s fiksno obrestno mero obsegale več kot 93 odstotkov vseh naložb za uravnavanje likvidnosti. Več o uravnavanju likvidnostnega in obrestnega tveganja v 3. poglavju računovodskega dela poročila. Valutna struktura naložb je usklajena z valutno strukturo virov SID banke, usklajuje se skladno s sprejetimi limiti. Na tem področju banka izvaja politiko maksimalno mogočega zaprte devizne pozicije. Valutne izvedene finančne instrumente banka uporablja v zelo omejenem obsegu, izključno za varovanje valutnega tveganja. Zadolževanje SID banka kot specializirana bančna institucija po ZSIRB pridobiva dolgoročne vire predvsem na mednarodnih in tudi na domačem finančnem trgu. Pri zadolževanju SID banka izbira take instrumente zadolževanja, ki omogočajo večjo prilagodljivost zadolževanja potrebam poslov financiranja. Tako je za zadolževanje SID banke značilna raznolikost glede ročnosti, velikosti in dinamike izdaj oziroma črpanj. Banka si prizadeva pridobiti dolgoročne vire, ki so cenovno 20 EEA - European Economic Area; OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development. 21 Glede na bonitetno agencijo S&P oziroma primerljivo bonitetno oceno druge agencije. 64 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 primerljivi z viri Republike Slovenije, ob upoštevanju ustreznih pribitkov nad zadolževanjem države. v tisoč EUR 2012 2011 Indeks 2012/2011 Vloge 44.306 119.503 37,1 Krediti 2.074.682 2.116.704 98,0 Izdani vrednostni papirji 1.406.725 1.404.906 100,1 Skupaj 3.525.713 3.641.113 96,8 Zato, da bi SID banka ponudila podjetjem oziroma poslovnim bankam čim ugodnejše dolgoročne vire, se je v letu 2012 zadolževala z uporabo različnih finančnih instrumentov, pri čemer je veliko večino virov pridobila na mednarodnih finančnih trgih. Pri Evropski investicijski banki, s katero je SID banka uspešno sodelovala že v prejšnjih letih, sta bili v letu 2012 sklenjeni dve dolgoročni posojili v skupni višini 50 milijonov EUR, sredstva so bila do konca leta v celoti črpana. Banka je v letu 2012 črpala tudi sredstva iz dolgoročnih posojil po pogodbah, sklenjenih že v prejšnjih letih z Razvojno banko Sveta Evrope, nemško razvojno banko KfW in Evropsko investicijsko banko. Skupen znesek črpanj teh posojil je znašal 126 milijonov EUR. SID banka je v septembru 2012 izdala obveznico z ročnostjo enega leta v vrednosti 150 milijonov EUR. V oktobru 2012 je povečala velikost izdaje te obveznice na skupno višino 210 milijonov EUR. Obveznica je bila izdana na mednarodnem finančnem trgu in je uvrščena v kotacijo na dunajski borzi. Tako je banka vstopila na mednarodni kapitalski trg kot prva slovenska izdajateljica po znižanju bonitetnih ocen Republike Slovenije in posledično tudi SID banke poleti 2012. Obveznica je bila izdana po zelo ugodnih pogojih, čeprav so bile tržne razmere v letu 2012 neugodne ter so se med letom zaradi globalne krize in slabšanja bonitetne ocene Republike Slovenije še poslabševale. SID banka je pridobila ugoden vir sredstev, ki ga je preusmerila v dolgoročne kredite, dane za namene, določene v ZSIRB, hkrati pa še povečala svojo prepoznavnost med tujimi vlagatelji. Poleg izdaje obveznice z ročnostjo enega leta je SID banka pri Evropski centralni banki v sklopu avkcij 3-letnega dolgoročnega refinanciranja najela 155 milijonov EUR. Na tujem kapitalskem trgu je podaljšala bilateralno posojilo pri izbrani evropski banki v višini 20 milijonov EUR. Banka se je v letu 2012 v določenem obsegu, kratkoročno in po fiksni obrestni meri, zadolževala tudi na medbančnem denarnem trgu pri poslovnih bankah v Republiki Sloveniji. SID banka posveča veliko pozornost tudi upravljanju bančne pasive, predvsem zmanjševanju tveganja refinanciranja. Posledično je banka v letu 2012 izvedla odkup določenega dela izdanih kratko- in dolgoročnih obveznic na domačem in tujem kapitalskem trgu. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 936 6.5.3 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka kot pooblaščena institucija zavaruje v imenu Republike Slovenije in za njen račun tiste komercialne in nekomercialne oziroma politične (nemarketabilne) rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. Skladno z regulativo Evropske unije se kot nemarketabilni štejejo komercialni in politični riziki ročnosti več kot dve leti v državah OECD ter vsi riziki v državah, ki niso članice OECD. Vloga Republike Slovenije je na področju nemarketabilnih rizikov ključna, saj večina teh izvoznih poslov, predvsem srednjeročnih, brez takega zavarovanja ne bi bila izvedena. Z ustreznim zavarovanjem lahko izvozniki in investitorji tudi v bolj tveganih državah zmanjšujejo tveganja iz poslovanja in s tem ustvarjajo gospodarsko varnost. Indeks zneski v tisoč EUR 2012 2011 2012/2011 Obseg zavarovanih poslov 942.324 1.203.430 78,3 Izpostavljenost (31.12.)-neto22 689.273 747.571 92,2 Premije 6.941 9.130 76,0 Potencialne škode 3.467 805 430,6 Škode v obravnavi 10.309 3.972 259,6 Plačane škode (6.679) (I.I7I) 570,6 Število škodnih primerov 4 4 100,0 Regresi 490 94 521,7 Presežek prihodkov nad odhodki 2.122 5.530 38,4 Varnostne rezerve 131.871 129.749 101,6 Banka je pri izvajanju dejavnosti v imenu Republike Slovenije in za njen račun na področju zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki v zadnjih letih konsistentno izkazovala rast obsega zavarovanj. Trend rasti se je zaradi kriznih razmer obrnil v letu 2011, padec obsega zavarovanj v primerjavi s prejšnjim letom pa je zabeležen tudi v letu 2012. Čeprav se je obseg zavarovanih poslov v letu 2012 zmanjšal, je SID banka zagotovila ustrezno podporo gospodarstvu in pri tem dosegla zadovoljive rezultate, kar se odraža predvsem v večjem številu izdanih polic. V letu 2012 je bilo tako izdanih za 33 odstotkov več polic kot leto pred tem. To kaže, da se sklepajo posli nižjih vrednosti, medtem ko se število sklenjenih polic povečuje. Obseg zavarovanih poslov Obseg zavarovanih poslov pred nemarketabilnimi riziki je v letu 2012 znašal 942,3 milijona EUR, kar je 21,7-odstotno znižanje v primerjavi s predhodnim letom. Realiziran obseg predstavlja 10,8 odstotka najvišjega mogočega zneska novoprevzetih letnih obveznosti, opredeljenega v ZZFMGP23. 22 Pri izpostavljenosti so upoštevane tudi zavezujoče obljube za izdajo zavarovalnih polic. 23 Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom novih obveznosti (novih zavarovanih poslov), prevzetih v posameznem koledarskem letu, te ne smejo presegati 1/3 zadnje uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2011 znaša izvoz 26.104 milijonov EUR, vir: UMAR 2012). 66 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Slab položaj slovenskega gospodarstva je vplival tudi na zmanjšanje obsega zavarovanj. Finančna in gospodarska kriza je vplivala na manjšo izvedbo izvoznih poslov in otežila pridobivanje virov za financiranje tovrstnih poslov. Poleg tega je treba izpostaviti, da je v krizi propadla večina gradbeno-inženirskih podjetij, ki so v preteklosti izvajala investicijska dela v tujini. Hkrati podjetja zaradi stroškov znižujejo zavarovanja svojih investicij v tujini oziroma odpovedujejo že sklenjene pogodbe. V strukturi realiziranega obsega zavarovanih poslov imata največji delež zavarovanje izhodnih investicij v višini 488,7 milijona EUR (51,9 odstotka) ter pozavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja kratkoročnih nemarketabilnih rizikov) in zavarovanih kratkoročnih garancij v skupni višini 441,8 milijona EUR (46,9 odstotka). Nihanje obsega zavarovanih poslov je zelo podobno svetovnemu. Je posledica zmanjšanja investicij oziroma investicijskih ciklusov podjetij, propada nekaterih velikih, zlasti gradbenih podjetij, ki so v preteklih letih opravljala te posle v tujini, ter približevanja nekaterih držav (Hrvaške, Srbije) Evropski uniji, kar je zmanjšalo njihovo tveganost. Ravno tako je k temu pripomogel dvig konkurenčnosti kitajskega gospodarstva, ki izpodriva slovenske izvoznike. V letu 2012 se je največji del zavarovanj kratkoročnih izvoznih kreditov (terjatev), investicij in zavarovanih srednjeročnih kreditov nanašal na posle v Rusiji, sledijo Srbija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Ukrajina, Kazahstan, Makedonija, Belorusija, ZDA in druge države. Zavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov/terjatev in garancij Na področju (po)zavarovanja izvoznih kreditov (terjatev), garancij in priprave na izvoz je obseg kratkoročnih zavarovanj znašal 441,8 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2011 povečal za 0,7 odstotka. Povečanje je na eni strani posledica odločitve zasebnih zavarovalnic, da zaradi krize izstopijo z določenih trgov oziroma sektorjev, na drugi pa se je povečalo tveganje izvoznikov pred neplačili kupcev. Dodatno je na povečanje vplivala tudi ponovna rast izvoza in posledično več prijavljenih terjatev v zavarovanje primarnim zavarovateljem. Umik zasebnih pozavarovateljev je povzročil, da je na njihovo mesto vstopila SID banka kot pooblaščena institucija in tako dosegla povečanje obsega pozavarovanja kratkoročnih terjatev pred nemarketabilnimi riziki. Pozavarovanje nemarketabilnih kratkoročnih terjatev, kjer SID banka nastopa v vlogi pozavarovatelja tovrstnih terjatev za slovenske zavarovalnice, ko na zasebnem trgu ne morejo dobiti pozavarovalnega kritja, je sprostilo zmogljivosti pozavarovateljev. Večina kratkoročnih zavarovanj se nanaša na zavarovanje kratkoročnih obnovljivih izvoznih terjatev na podlagi sklenjenih pozavarovalnih pogodb. SID banka na podlagi teh pogodb krije le tiste rizike, ki pri zasebnih pozavarovateljih zaradi zasedenosti razpoložljivih kapacitet niso sprejemljivi za pozavarovanje (nemarketabilni riziki). Manjši del se nanaša na zavarovanje individualnih izvoznih poslov. Zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov Obseg zavarovanih srednjeročnih izvoznih kreditov zaradi majhnega števila letno realiziranih projektov in njihove velikosti niha iz leta v leto. V letu 2012 je obseg realiziranih zavarovanj na področju srednjeročnih izvoznih poslov (kreditov in garancij) znašal 11,9 milijona EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 66,3 odstotka. Glavni razlog za razmeroma majhno število podprtih posamičnih projektov, ki zahtevajo srednjeročno zavarovanje in praviloma tudi financiranje, je posledica spremenjene strukture slovenskega gospodarstva. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 67 Upadanje zavarovanj srednjeročnih poslov je pomembno povezano z zmanjšanjem gradbenih del v Rusiji. Manjši obseg poslov slovenskih podjetij je tudi posledica konkurenčnejšega kreditiranja ruskih bank v primerjavi s slovenskimi. Zaradi počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva in finančnega sektorja ter posledično oteženega pridobivanja novih izvoznih poslov med izvozniki ni bilo zaznati večjega povpraševanja po zavarovanju srednjeročnih izvoznih kreditov na področju držav jugovzhodne Evrope. Zavarovanje investicij v tujini Obseg zavarovanih izhodnih investicij je v letu 2012 dosegel vrednost 488,7 milijona EUR, pri čemer znesek vključuje obnove že zavarovanih investicij, ki dejansko pomenijo na novo zavarovane investicije, in tudi na novo zavarovane izhodne investicije. Obseg se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 33 odstotkov, kar je predvsem posledica zmanjšanih investicijskih ciklusov podjetij, približevanja ključnih držav EU ter s tem zmanjševanje tveganja servisiranja zavarovanih posojil in predvsem predčasne odpovedi nekaterih večjih zavarovalnih polic. Nova zavarovanja se nanašajo izključno na zavarovanje nedelničarskih posojil oziroma posojil hčerinskim družbam slovenskih vlagateljev v tujini, v okviru katerega se lahko krijejo komercialni in tudi nekomercialni riziki. V letu 2012 so bile na novo zavarovane investicije v gradbenem in kovinsko-predelovalnem sektorju, proizvodnem, prehrambnem in turističnem sektorju, tekstilni, obutveni, avtomobilski, elektronski, telekomunikacijski industriji, v trgovino z motornimi gorivi ter sektor gospodinjskih aparatov. Zaradi zmanjševanja rizičnosti ciljnih držav se zmanjšuje interes za zavarovanje lastniških deležev. Dodatno k temu pripomore še stroškovni vidik, saj je zavarovanje posojil vse dražje. Posledično pri investicijah v lastniške deleže v letu 2012 ni bilo novih poslov. Zmanjšanje obsega zavarovanj investicij v letu 2012 je posledica rednih potekov zavarovalnih polic, tako za zavarovanje lastniških deležev kot nedelničarskih posojil. Zaradi znižanja stroškov je eno leto pred potekom zavarovanja prišlo tudi do odpovedi največje zavarovalne police v portfelju zavarovanja investicij (226 milijonov EUR) in treh polic, ki ob obletnici zavarovanja niso bile podaljšane, v skupni vrednosti približno 67 milijonov EUR. To je zaradi njihove velikosti bistveno vplivalo na obseg zavarovanih investicij, izpostavljenost in premijo. Pri zmanjšanju obsega in izpostavljenosti se upošteva tudi vpliv rednega servisiranja zavarovanih posojil, zaradi česar se obe postavki znižujeta. Kljub krizi se v letu 2013 iz naslova nedelničarskih posojil pričakuje nadaljnje povečanje obsega zavarovanja investicij. Poleg tradicionalnih držav zavarovanja investicij (države nekdanje Jugoslavije in države jugovzhodne Evrope) se potencial za nova zavarovanja kaže, v skladu z regionalno dinamiko investiranja slovenskih investitorjev, tudi zunaj do zdaj tipičnih držav zavarovanja. Zaradi krize je mogoče opaziti povpraševanje po zavarovanju posojil v manj rizičnih državah, pri čemer so bila že v letu 2012 sklenjena zavarovanja v Združenih državah Amerike in Turčiji. Izpostavljenost Izpostavljenost iz veljavnih zavarovalnih polic je ob koncu leta 2012 znašala 686,5 milijona EUR, izpostavljenost iz danih zavezujočih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, pa 2,8 milijona EUR. 68 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Skupna izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun in izdanih zavezujočih obljub za zavarovanje je konec leta 2012 znašala 689,3 EUR ter se je v primerjavi s stanjem konec leta 2012 zmanjšala za 7,8 odstotka. Manjša izpostavljenost je rezultat rednih potekov zavarovalnih polic (zavarovanih srednjeročnih kreditov, lastniških deležev in nedelničarskih posojil) in tudi predčasnih odpovedi. Razloge je treba iskati predvsem v zmanjševanju rizičnosti ciljnih držav, s čimer se je zmanjšal interes za zavarovanje lastniških deležev. Dodatno je k temu pripomogel še stroškovni vidik, saj je zavarovanje posojil vse dražje. Znesek izpostavljenosti predstavlja 27,6 odstotka limita, opredeljenega v zakonu o izvrševanju proračuna RS za leto 2012, in 2,6 odstotka limita, ki ga opredeljuje ZZFMGP.24 V zavarovalnem portfelju je bila v letu 2012 najvišja izpostavljenost izkazana do Rusije (27,3 odstotka) in Srbije (23,6 odstotka), kar je zahtevalo dodatno spremljanje političnega in ekonomskega stanja v navedenih državah. Zavarovalno-tehnične postavke in rezultat poslovanja Zavarovalna premija iz zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki je v letu 2012 znašala 6,9 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2011 znižala za 24 odstotkov. Nižja zavarovalna premija izhaja predvsem iz manjšega obsega zavarovanja izhodnih investicij. Prihodki iz obdelovalnih provizij so zanemarljivi, saj jih SID banka skladno s poslovno politiko in veljavnimi ceniki v primeru izvedbe posameznih izvoznih poslov oziroma investicij vrača oziroma všteje v premijo. Plačane škode so se v letu 2012 glede na preteklo leto povečale za 5,7-krat in znašajo 6,7 milijona EUR. Večji delež izplačanih škod se nanaša na zavarovanje bančne garancije pred rizikom neupravičenega unovčenja garancije (BIH) in na zavarovanje kredita tuji banki (Kazahstan), medtem ko manjši delež (18,7 odstotka) obsegajo škode iz pozavarovanja kratkoročnih izvoznih terjatev (Srbija, Uzbekistan, Ukrajina, Hrvaška, Romunija, Makedonija, BIH in Iran). Obseg škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) po stanju na dan 31. 12. 2012 znaša 10,3 milijona EUR. Večji del škod v obravnavi izhaja iz srednjeročnih poslov v skupni višini 10 milijonov, manjši delež v višini 0,3 milijona EUR pa predstavljajo škodni zahtevki kratkoročnih pozavarovanih terjatev. Obseg potencialnih škod (3,5 milijona EUR) se je v letu 2012 glede na leto 2011 (0,8 milijona EUR) povečal za 4,3-krat, večji del potencialnih škod pa izhaja iz (po)zavarovanih kratkoročnih terjatev. Rezultat poslovanja za državni račun je bil v letu 2012 kljub izplačilu škod pozitiven. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 2,1 milijona EUR, kar v primerjavi s predhodnim letom pomeni 61,6-odstotno znižanje. 24 Skladno z ZIPRS določenim limitom največjega mogočega obsega obveznosti družbe iz zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, oziroma izpostavljenost iz veljavnih zavarovanj in obljub znaša 2.500 milijonov EUR. Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom vseh prevzetih in veljavnih obveznosti iz zavarovanja, aktivnega pozavarovanja in retrocesije, drugih poslov, garancij in drugih jamstev, ta ne sme presegati uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2011 znaša izvoz 26.104 milijonov, vir: UMAR 2012). Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 69 Varnostne rezerve Varnostne rezerve pomenijo za SID banko oziroma Republiko Slovenijo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden izplačane zavarovalnine iz zavarovanja za račun Republike Slovenije bremenijo državni proračun. Cilj naložbene politike sredstev varnostnih rezerv je sposobnost poravnavati zavarovalnine. Sredstva varnostnih rezerv so naložena v likvidne naložbe v višini, ki predstavlja vsoto potencialnih škod in škod v obravnavi iz nemarketabilnih zavarovanj oziroma najmanj 20 odstotkov naložb sredstev varnostnih rezerv. Kot likvidne naložbe se štejejo dolžniški vrednostni papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu, in vse druge dolžniške oblike naložb, katerih preostala zapadlost je krajša od enega leta. Višina likvidnih naložb se spreminja ter je odvisna zlasti od predvidenih izplačil zavarovalnin in posledičnega likvidnostnega položaja varnostnih rezerv. Pozitiven rezultat, dosežen na področju zavarovanj v letu 2012, je posledično vplival tudi na povečanje varnostnih rezerv, ki so konec leta 2012 znašale 131,9 milijona EUR. Naložbe iz sredstev varnostnih rezerv znašajo skupaj 136,7 milijona EUR. Program izravnave obresti SID banka kot pooblaščena institucija skladno z ZZFMGP v imenu države in za njen račun izvaja program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite, ki so skladni s konsenzom OECD. SID banka ima z Ministrstvom za finance sklenjeno pogodbo o izvajanju programa izravnave obresti in upravljanju s sredstvi PIO. Program izravnave obresti omogoča zagotavljanje izvoznih kreditov po fiksnih obrestnih merah, ki so nižje od tržnih. SID banka s sodelujočimi bankami sklene posle obrestnih zamenjav, s katerimi jim zagotovi financiranje po fiksnih obrestnih merah. Obrestna tveganja, ki izvirajo iz programa PIO, ščiti SID banka z nasprotnimi posli obrestnih zamenjav, ki jih sklepa z bankami, katerih mednarodna bonitetna ocena ni nižja od BBB- po bonitetni agenciji S&P. Namen obrestne zamenjave je ščitenje izpostavljenosti sodelujoče banke pred obrestnimi tveganji, ki izvirajo iz odobritve izvoznega kredita s fiksno obrestno mero. Sodelujoča banka je zaradi fiksacije obrestne mere upravičena do izplačila izravnalnega faktorja v višini do enega odstotka (izražen kot letna obrestna mera in odvisen od ročnosti kredita), pri čemer ga banka kreditodajalka v celoti prenese na končnega kreditojemalca. Obrestna mera za končnega kreditojemalca (tujega kupca slovenskega blaga oz. storitev) ni nižja od OECD referenčne obrestne mere CIRR25. Jamstvena shema za podjetja Z zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZJShemRS) je bil v letu 2009 vzpostavljen sistem izdajanja državnih jamstev za obveznosti gospodarskih družb bonitetnih razredov A, B in C iz naslova dolgoročnih kreditov, najetih pri poslovnih bankah. Namen zakona je bil sprostitev kreditnega krča, ki je nastal zaradi svetovne finančne krize, ki je imela za posledico zmanjšano dostopnost do virov poslovnih bank in s tem tudi manjši dotok denarja v slovensko gospodarstvo. Od celotne jamstvene kvote, ki je znašala 1,2 milijarde EUR, je bilo do 31. 12. 2010, ko se je zaključil zakonski rok za izdajanje jamstev po tej shemi, bankam na skupno 15 dražbah razdeljenih za 809,4 milijona EUR jamstvene kvote. 25 Commercial Interest Reference Rates. 70 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 SID banka je skladno z zakonskimi pooblastili tudi v letu 2012 aktivno upravljala portfelj iz naslova ZJShemRS. Zaradi zaostrenih razmer poslovanja, v katerih niso uspeli konsolidirati svojega poslovanja, kot je bilo pričakovati ob uvedbi ukrepa, so gospodarski subjekti v veliki večini pristopili k restrukturiranju kreditnega portfelja. Poslovne banke so zato obravnavale reprograme kreditnih poslov z jamstvom države in skladno z zakonskimi zahtevami svoje predloge tudi verificirale oziroma uskladile s SID banko. Ko podjetja niso uspela konsolidirati svojega poslovanja, so poslovne banke uporabile zakonske možnosti in unovčile zavarovanje, to je jamstvo države. SID banka je skladno s pooblastili pridobivala, preverjala in usklajevala dokumentacijo za spremembo pogojev kreditov z jamstvom države ter obravnavala zahtevke za unovčenje jamstev. V primerih ugotovljenih kršitev, ki imajo za posledico ničnost kreditne pogodbe, vračilo unovčenega jamstva ali plačilo pogodbene kazni, je SID banka Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije predložila predlog za vložitev ničnostne tožbe, tožbe na vračilo izplačanega jamstva oziroma plačilo pogodbene kazni. V letu 2012 je SID banka tako prejela 174 vlog za spremembe kreditnih pogojev, ki jih je skrbno pregledala. SID banka je izdala 129 soglasij za spremembo kreditnih pogojev kreditov z jamstvom Republike Slovenije. Dvaindvajset vlog, pri katerih je bila ugotovljena kršitev zakonskih določil, je zavrnila, 23 vlog pa je imela konec leta 2012 zaradi zahtevanih dopolnitev še v obravnavi. SID banka je v letu 2012 prejela v obravnavo tudi 96 zahtevkov za unovčenje izdanih jamstev. Glede na izpolnjene pogoje po ZJShemRS je Ministrstvo za finance v letu 2012 poslovnim bankam priznalo 69 zahtevkov za unovčenje, na podlagi katerih so jim bila izplačana sredstva v skupni višini 23,3 milijona EUR. V obdobju med letoma 2009 in 2012 je Ministrstvo za finance izplačalo bankam sredstva v skupni višini 46,7 milijona EUR na podlagi 141 zahtevkov za unovčenje. Konec leta 2012 je bilo pri poslovnih bankah aktivnih še 336 kreditnih pogodb, zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije, katerih stanje glavnic na dan 31. 12. 2012 znaša skupaj 323,3 milijona EUR. Jamstvena shema za fizične osebe Z zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (v nadaljevanju: ZJShemFO) je bilo fizičnim osebam omogočeno pridobivanje jamstev Republike Slovenije za kredite do višine 100.000 EUR oziroma 10.000 EUR, odvisno od kategorije kreditojemalcev. Jamstvena shema za fizične osebe je kot protikrizni ukrep države zajemala štiri kategorije kreditojemalcev, in sicer zaposlene za določen čas, kreditojemalce, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, mlade družine in brezposelne. Celotna jamstvena kvota, ki naj bi se po ZJShemFO razdelila v obdobju od leta 2009 do konca leta 2010, je znašala 350 milijonov EUR, od tega je bilo 50 milijonov EUR kvote namenjene kategoriji brezposelnih kreditojemalcev. Z 31. 12. 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po ZJShemFO. Število kreditov v stanju na dan 31. 12. 2012 je 310, znesek stanja glavnic kreditov pa znaša skupaj 6,8 milijona EUR. SID banka je v letu 2012 v obravnavo prejela pet zahtevkov za unovčenje (skupaj v letih 2010-2012 73 zahtevkov). Glede na izpolnjene pogoje ZJShemFO je Ministrstvo za finance v letu 2012 poslovnim bankam na podlagi sedmih zahtevkov za unovčenje (od teh petih zahtevkov, prejetih v letu 2012, dva zahtevka pa sta bila prejeta še v letu 2011) izplačalo sredstva v skupni višini 32 tisoč EUR. Vsa izplačana jamstva so se nanašala na skupino brezposelnih kreditojemalcev. Pri izplačanih jamstvih in ob izpolnjevanju pogojev SID banka začne postopek izterjave za izplačana jamstva. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 71 Poroštva za investicije Namen zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD) je olajšati podjetjem dostop do obratnega kapitala in sredstev za izvedbo investicij, ki bodo okrepile razvoj in konkurenčnost slovenskih podjetij. Državno poroštvo je kot prvovrstno zavarovanje instrument za izboljšanje dostopa do sredstev za financiranje razvojnih projektov v podjetjih. V letu 2012 je SID banka na podlagi objavljenega drugega razpisa iz leta 2011 za pridobitev poroštev Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz naslova kreditov, najetih pri bankah in hranilnicah, namenjenih financiranju investicij v razvojne projekte, prejela dve vlogi za izdajo poroštva v skupni višini 2,2 milijona EUR. Poroštvi sta bili izdani za dve investiciji podjetjema v osrednji Sloveniji v skupni vrednosti 4,5 milijona EUR. Gre za investiciji v razvoj turizma in v izgradnjo doma starejših občanov, katerih pričakovani učinek so nova delovna mesta in povečana dodana vrednost na zaposlenega. Stanje vseh kreditov, podprtih s poroštvom Republike Slovenije, je bilo ob koncu leta 2012 17,5 milijona EUR; v okviru tega zneska znaša poroštvo Republike Slovenije 13,1 milijona EUR. V juliju 2012 so začele veljati spremembe ZPFIGD. Ker je bila novela uredbe o izvajanju ZPFIGD objavljena šele ob koncu leta 2012, spremembe še niso imele vpliva na izvajanje ukrepa v letu 2012. Učinki prenovljenega zakona so predvideni v letu 2013. Upravljanje z emisijskimi kuponi in kjotskimi enotami SID banka je na podlagi 126. c člena zakona o varstvu okolja (ZVO-1) v drugi polovici leta 2012 začela izvajati funkcijo uradnega dražitelja na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu z Uredbo Komisije EU št. 1031/2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1210/2011. SID banka v imenu Republike Slovenije na dražbah, ki jih organizira skupni dražbeni sistem 24 držav članic EU (borza European Energy Exchange), prodaja količine emisijskih kuponov (določene s prej navedeno uredbo, relevantnimi sklepi Evropske komisije in koledarjem dražb) in prejeto kupnino prenese na račun Republike Slovenije. Ker je SID banka pravočasno opravila vse potrebne aktivnosti za začetek izvajanja te funkcije (npr. odprtje vseh potrebnih računov za denarni del transakcije, sklenitev ustreznih sporazumov z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, s skupnim dražbenim sistemom, s klirinškim in poravnalnim sistemom ipd.), je sodelovala že na prvi dražbi emisijskih kuponov v novembru 2012, kar je uspelo le desetim državam članicam EU, in tudi vse svoje obveznosti izpolnila skladno s standardom dobrega strokovnjaka. Skladno s 142. členom ZVO-1 je SID banka pooblaščena tudi za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu države in za njen račun. Pooblastilo se ne izvaja, saj država tega programa še ni sprejela. Preglednost finančnih odnosov med SID banko in Republiko Slovenijo Za ločeno evidentiranje posameznih dejavnosti, ki jih SID banka opravlja po pooblastilu Republike Slovenije, ima banka vzpostavljen sistem stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev, na katere se evidentirajo poslovni dogodki, ki nastajajo pri izvajanju posameznih dejavnosti. To je tudi osnova za ugotavljanje neposrednih odhodkov posamezne dejavnosti. Za dejavnosti zavarovanj pred 72 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 nemarketabilnimi riziki in programa izravnave obresti, pri katerih banka upravlja tudi sredstva, dodeljena v upravljanje, se izdelujejo tudi ločeni računovodski izkazi (2.6.2 točka računovodskega dela poročila). V preglednici so prikazani skupni (posredni in neposredni) prihodki in odhodki za posamezno dejavnost, doseženi v letu 2012. Prihodki za posamezno dejavnost predstavljajo nadomestila, ki jih SID banka prejme za opravljanje posamezne dejavnosti na podlagi pogodb oziroma zakonskih določb. Posredni odhodki za posamezno dejavnost so ugotovljeni na podlagi sodil, opredeljenih v internem aktu sodila za razporejanje posrednih stroškov dejavnosti po pooblastilu države. Dejavnost v tisoč EUR Prihodki Odhodki Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki 1.910 (1.923) Program izravnave obresti 277 (515) Jamstvena shema za podjetja 9 (95) Jamstvena shema za fizične osebe 54 (41) Poroštva za investicije 17 (I42) Dražbe emisijskih kuponov 3 (12) 6.6 Poslovanje Skupine SID banka 6.6.1 SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Predstavitev SID - Prve kreditne zavarovalnice d.d., Ljubljana je v 2.2 točki. Indeks v tisoč EUR 2012 2011 2012/2011 Bilančna vsota 65.398 67.911 96,3 Kapital 24.058 22.857 105,3 Obračunane kosmate škode 12.752 19.070 66,9 Škodni rezultat 62% 91% Čisti dobiček 2.689 5.607 48,0 Obseg zavarovanih poslov 5.241.155 5.225.603 100,3 Gospodarska in dolžniška kriza, ki se je ponovno začela zaostrovati sredi leta 2011 in se je nadaljevala v letu 2012, je močno vplivala na okolje, v katerem je poslovala PKZ. Majhna gospodarska aktivnost Slovenije in njenih zunanjetrgovinskih partneric je v letu 2012 vplivala na obseg zavarovarljivega prometa. Ob padcu BDP v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, nizki rasti v Nemčiji ter visoki rasti BDP edino v Rusiji, je PKZ uspela ohraniti raven zavarovanega prometa na ravni leta 2011. PKZ je zaradi povečevanja plačilne nediscipline v letu 2012 poslovala v zelo negotovem okolju. Plačilna disciplina se je v letu 2012 najbolj izboljšala v Rusiji, v Nemčiji je ostala nespremenjena, v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem pa se je poslabšala, kar je PKZ upoštevala pri odobravanju limitov v teh državah. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 73 V letu 2012 se je znova potrdila odvisnost kreditnih zavarovanj od gospodarskih nihanj, saj je promet ostal na ravni leta 2011, medtem ko je premija upadla za 3 odstotke. Premija premoženjskih zavarovanj zavarovalnic s sedežem v Sloveniji je v letu 2012 zrasla za 0,2 odstotka. PKZ je z razširitvijo nekaterih pogodb in s pridobitvijo novih zavarovancev v zaostrenem gospodarskem položaju v letu 2012 uspela ohraniti obseg zavarovanih poslov na ravni iz leta 2011. Tudi v letu 2012 je bila zdrava rast omejena z nizko ravnjo bonitetnih ocen podjetij (zavarovanih rizikov) glede na predkrizno raven. Pričakovanj o obsegu zavarovanih poslov in premije za leto 2012 PKZ ni v celoti izpolnila, saj je ob pripravi načrtov izhajala iz v tistem času pričakovanih ugodnejših makroekonomskih predpostavk. Ob pripravi planov za leto 2012 so napovedi pristojnih institucij predvidevale še povečanje BDP v Sloveniji. Premijske stopnje so skladno s tveganji ostale na visoki ravni, vendar so se v primerjavi z letom 2011 znižale, zato je za 3 odstotke nižja tudi premija. Tako gibanje je posledica razširitve pogodb na zavarovanja kupcev na trge z nižjimi tveganji in s tem nižjimi povprečnimi premijskimi stopnjami, razširitve pogodb z nižjimi povprečnimi pogodbenimi stopnjami in tudi prilagoditve pogodbenih premijskih stopenj. PKZ je v poslabšanem likvidnostnem položaju predvsem z uporabo zaostrenih pogojev zavarovanja terjatev ter sledenjem smernicam in sklepom v preteklosti sprejetih protikriznih ukrepov uspela doseči stabilen škodni rezultat. Število škod se je zmanjšalo, obračunane škode so manjše kot v letu 2011. Škodne rezervacije so se zaradi izplačil škod in ugodnega škodnega poteka zmanjšale. Velik del je k temu prispeval manj neugoden razvoj škodnih let 2010-2011, kot je bilo mogoče oceniti konec leta 2011. Zaradi takih gibanj so čisti prihodki od premij presegli čiste odhodke za škode za 4,2 milijona EUR (v letu 2011: 7 milijonov EUR, zmanjšanje rezervacij je bilo višje). Škodni rezultat je ugodnejši od načrtovanega, tako za pretekla leta kot za leto 2012. Za zadnje leto je bilo sicer izplačanih že razmeroma veliko škod, ker pa vloženi odškodninski zahtevki in javljene zamude plačil ne kažejo poslabšanja v primerjavi z letom 2011, PKZ ocenjuje škodni rezultat leta 2012 kot stabilen. Ker se dejansko škodno dogajanje pokaže z nekajmesečnimi zamiki in ker na to dogajanje vplivajo tudi prihodnja negotova gospodarska gibanja, je ta negotovost v določeni meri vsebovana tudi v oceni škodnega rezultata. Precej večji od pričakovanega je v letu 2012 tudi čisti dobiček, kar je večinoma posledica ugodnejšega razvoja preteklih škodnih let od prvotno pričakovanega. Zaradi še vedno negotovih razmer je PKZ del dobička že pri pripravi poročila namenila rezervam in okrepila kapital ter se tudi s tem pripravila na predvidoma težke razmere poslovanja v letu 2013. Čisti dobiček po upoštevanju obvezne spremembe rezerv za izravnavo kreditnih tveganj (izravnalnih rezervacij) znaša 1,7 milijona EUR (v letu 2011: 4,6 milijona EUR), rezerve za izravnavo kreditnih tveganj so se povečale za 0,9 milijona EUR (v letu 2011: 1 milijon EUR). Čisti izid leta 2012 je bil že pri pripravi poročila uporabljen za povečanje drugih rezerv iz dobička (0,9 milijona EUR). PKZ bo tudi v letu 2013 preverjala tržne možnosti za nove in dopolnjene oblike kreditnih zavarovanj tudi v kombinaciji z obstoječimi pozavarovalnimi programi (uveljavljenimi v letu 2009, katerih del je veljal tudi v letu 2012 in bo tudi v letu 2013) ter takimi, ki bi jih še lahko pridobila prek obvladujoče družbe. 74 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 PKZ je v letu 2012 uvedla poseben in poenostavljen program za mala podjetja. Načrtuje, da bo na tej podlagi izboljšala tudi ponudbo za srednja podjetja. Po vstopu Hrvaške v EU in vzpostavitvi drugih pogojev namerava PKZ začeti na tem trgu neposredno opravljati zavarovalne posle. 6.6.2 Skupina Prvi faktor Predstavitev Skupine Prvi faktor je v 2.2 točki. Prvi faktor, Ljubljana Indeks v tisoč EUR 2012 2011 2012/2011 Bilančna vsota 135.223 137.176 98,6 Kapital 4.812 4.209 114,3 Čisti dobiček 603 962 62,7 Obseg odkupljenih terjatev 267.238 236.902 112,8 Skupina Prvi faktor Indeks v tisoč EUR 2012 2011 2012/2011 Bilančna vsota 315.038 338.485 93,1 Kapital 8.722 6.443 135,4 Čisti dobiček 1.090 1.859 58,6 Obseg odkupljenih terjatev 929.303 908.217 102,3 Zaostrene gospodarske razmere na področju jugovzhodne Evrope so v letu 2012 vplivale tudi na poslovanje Skupine Prvi faktor. Položaj na področju likvidnosti in kreditnega portfelja se je v letu 2012 še nekoliko poslabšal glede na predhodno leto. V letu 2012 je znašal obseg odkupljenih terjatev v Skupini Prvi faktor 929,3 milijona EUR. Glede na realiziran obseg v letu 2011 je večji za 2,3 odstotka, v primerjavi z načrtovanim obsegom za leto 2012 pa za 22,3 odstotka. V odvisnih družbah je bilo ustvarjenega 71,2 odstotka obsega poslov Skupine Prvi faktor. Vse družbe so v letu 2012 presegle načrtovani obseg prometa. Družba Prvi faktor Zagreb še vedno ustvari največji delež prometa Skupine. V letu 2012 obsega njen delež 39,6 odstotka in je v primerjavi s preteklim letom manjši za 2,3 odstotka. Skupina Prvi faktor financira večino terjatev, nastalih na podlagi dobav blaga oziroma opravljenih storitev med subjekti v državi. V strukturi je tako v preteklem letu predstavljal domači faktoring 84,9 odstotka (v letu 2011: 87,9 odstotka), izvozni 9,9 odstotka in uvozni faktoring 5,3 odstotka. Bilančna vsota na konsolidirani ravni je 31. 12. 2012 znašala 315 milijonov EUR in je bila za 6,9 odstotka manjša kot 31. 12. 2011. Po bilančni vsoti je največja družba Skupine Prvi faktor družba Prvi faktor, Zagreb, katere bilančna vsota je konec leta 2012 znašala 140,8 milijona EUR. Bilančna vsota se je povečala nekoliko manj kot obseg poslovanja, kar govori o tem, da se je učinkovitost upravljanja sredstev nekoliko izboljšala. Bilančna vsota družbe Prvi faktor, Ljubljana je konec leta znašala 135,2 milijona EUR in se je v letu 2012 zmanjšala za 1,4 odstotka. Kljub zaostrenim razmeram so v letu 2012 vse družbe skupine dosegle pozitivne rezultate, pozitiven je bil tudi rezultat celotne skupine. Poslovne rezultate Skupina Prvi faktor ocenjuje kot dobre. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 75 6.6.3 Skupina Pro Kolekt Družbo Pro Kolekt, družba za izterjavo, d.o.o., (v nadaljevanju: Pro Kolekt, Ljubljana) je SID ustanovila v letu 2004 in je v njeni 100-odstotni lasti. Na dan 31. 12. 2012 znaša osnovni kapital družbe 418,8 tisoč EUR. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v Pro Kolekt, Ljubljana znaša prav tako 418,8 tisoč EUR. Družba Pro Kolekt, Ljubljana je specializirana za izvensodne izterjave. Primarno je bila družba ustanovljena za izvensodne izterjave primerov za potrebe Skupine SID. Danes družba prevzema v obravnavo primere slovenskih upnikov in tudi upnikov iz tujine. Med temi kot pooblastitelji družbe Pro Kolekt, Ljubljana vse bolj nastopajo tuje izvozno kreditne agencije in izterjevalske agencije. Družba Pro Kolekt, Ljubljana za upnike opravlja tudi zastopanje v postopkih sodne izterjave, prisilne poravnave, stečajev in zagotavlja bonitetne informacije. Direktor družbe je Leon Zalar. Skupščino družbe predstavlja uprava SID banke. Skupino Pro Kolekt sestavljajo matična družba Pro Kolekt, Ljubljana in mreža hčerinskih družb na področju jugovzhodne Evrope, in sicer: - Pro Kolekt d.o.o., Zagreb; - Pro Kolekt d.o.o., Skopje; - Pro Kolekt, društvo za naplato duga d.o.o., Beograd; - Pro Kolekt Credit Management Services Bucuresti S.R.L., Bukarešta; - Pro Kolekt Sofia OOD, Sofia; - Pro Kolekt d.o.o., društvo za financijsko posredovanje, Sarajevo. Pro Kolekt Ljubljana Indeks v tisoč EUR 2012 2011 2012/2011 Bilančna vsota 584 469 124,5 Kapital 255 294 86,7 Cisti dobiček/Izguba (39) 26 (150,0) Vrednost uspesno zaključenih primerov izterjave 5.064 8.818 57,4 Skupina Pro Kolekt Indeks v tisoč EUR 2012 2011 2012/2011 Bilančna vsota 4.275 4.211 101,5 Kapital 272 343 79,3 Osti dobiček/izguba (22) 10 (220,0) Osti dobiček/izguba večinskega lastnika (31) (15) 206,7 Vrednost uspešno zaključenih primerov izterjave 12.294 17.643 69,7 Nadaljnje poslabševanje likvidnostnega položaja je v letu 2012 zmanjšalo možnosti za uspešno izterjavo, prav tako je tudi močno omejilo vrednosti opravljenih poslov med podjetji. Navedeno je v letu 2012 vplivalo na Skupino Pro Kolekt s sicer večjim številom naročil izterjav, vendar z znatno manjšimi skupnimi vrednostmi izterjav. Rezultat je prav tako več uspešno zaključenih primerov, vendar z nižjo vrednostjo zaključenih primerov. Dejansko izterjani zneski so se zmanjšali za približno 10 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. Poslovanje Skupine Pro Kolekt je bilo tudi v letu 2012 usmerjeno v intenzivno trženje storitev in produktov, ki jih družba ponuja svojim strankam, kar je krepilo prepoznavnost družbe v regiji JV Evrope in tudi širše po Evropi. Skladno s potrebami naročnikov je bila posebna pozornost dana 76 | Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 osebnemu pristopu pri obravnavanju posameznih primerov, s čimer so se poglabljali odnosi z naročniki in tudi z zunanjimi lokalnimi partnerskimi agencijami za izterjavo. Pri prodajah bonitet je bila družba posebej uspešna v regiji JV Evrope, kjer je stalno prisotna na terenu in tudi razpolaga z veliko bazo dolžnikov. V ta namen je družba razvila on-line portal PK-NET z objavljeno črno listo dolžnikov, on-line spremljanje poteka izterjav, monitoring in bonitetne informacije po metodologiji SID banke. V letu 2012 je Skupina Pro Kolekt prevzela v izterjavo 3033 novih primerov v vrednosti 40,2 milijona EUR. Uspešno je bilo zaključenih 1128 primerov v vrednosti 12,3 milijona EUR. Dejansko izterjani zneski so znašali 9,4 milijona EUR. 6.6.4 Center za mednarodno sodelovanje in razvoj SID banka je poleg Republike Slovenije v letu 2006 prevzela soustanoviteljstvo v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: CMSR), s katerim je že do takrat tesno sodelovala. Glavne dejavnosti zavoda so makroekonomske, politične in druge analize držav, ocene tveganosti držav in publicistična dejavnost. V zadnjih letih je CMSR na podlagi pooblastila Vlade Republike Slovenije postal osrednja slovenska ustanova za izvajanje tehnično operativnih del na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Organa upravljanja zavoda CMSR sta direktor in svet centra. Zavod zastopa direktor Gašper Jež. Svet centra ima šest članov. Predstavnika SID banke v svetu centra sta mag. Sibil Svilan, ki je tudi predsednik sveta, in Bojan Pecher. S SID banko kot soustanoviteljico in najpomembnejšo poslovno partnerico je CMSR v letu 2012 nadaljeval dolgoletno sodelovanje. Indeks v tisoč EUR 2012 2011 2012/2011 Prihodki od poslovanja 358 388 92,3 Skupna vrednost projektov 6.873 5.198 132,2 CMSR je v letu 2012 izpolnil večino zastavljenih ciljev. Prednostna naloga delovanja centra je bila izvajanje bilateralnega razvojnega sodelovanja. CMSR je vzdrževal in razširjal mrežo stikov z državami prejemnicami razvojne pomoči in slovenskimi izvajalci, ki so potencialni izvajalci razvojne pomoči. V letu 2012 je CMSR razdelil vsa razpoložljiva donacijska sredstva. Tako se je dokazal kot institucija, ki je sposobna proračunska sredstva, ki so bila v letu 2012 zmanjšana, z instrumentom uradne razvojne pomoči ustrezno investirati v razvojne projekte v tujini. S tem zagotavlja izvozne posle slovenskim podjetjem, kar ustvarja gospodarsko rast, zaposlovanje in povečanje proračunskih prihodkov. Publikacija Doing Business in Slovenia v obliki tiskanega priročnika in elektronske različice na Slovenskem poslovnem portalu je bila vir dohodkov iz prodaje in oglaševanja. Na področju publicistike je CMSR tudi v letu 2012 izdajal revijo Mednarodno poslovno pravo. Glede na konstantno zmanjševanje števila naročnikov je poskušal trend ustaviti z neposrednim marketingom. Med manjšimi projekti je CMSR nadaljeval elektronsko prodajo krajših analiz prek portala Euromoney agencije ISI Emerging Markets. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 77 II. RAČUNOVODSKO POROČILO Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 950 Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka Uprava na dan 26. 02. 2013 potrjuje ločene računovodske izkaze SID banke in konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka ter letno poročilo za leto, končano na dan 31. 12. 2012. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU. Uprava je utemeljeno mnenja, da ima SID banka in Skupina SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Odgovornost poslovodstva je, da so: - uporabljene računovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja, - poslovne ocene in presoje razumne in preudarne, - vsakršna materialna odstopanja od uporabljenih računovodskih standardov ustrezno razkrita in pojasnjena, - računovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju SID banke in Skupine SID banka, razen če ni utemeljeno predvidevati o prenehanju poslovanja. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natančnostjo kadar koli razkrivajo finančno stanje SID banke in Skupine SID banka. Uprava je tudi odgovorna, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke in Skupine SID banka ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprečitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. Davčni organi lahko kadarkoli v roku petih let od datuma, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje banke, kar ima lahko za posledico dodatno davčno obveznost, zamudne obresti in kazni v zvezi z davkom od dohodka ali z drugimi davki ali dajatvami. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Uprava SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana član predsednik Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 952 mm Poročilo neodvisnega revizorja Delničarjem banke Sin - Slovenska izvozna, in razvojna banka, d.d. Poročilo o računovodskih izkazih Revidirali smo priložene računovodske izkaze banke Sli) - Slovenska i/vo^na in iiizvuhjjm banka, d.d._ ki vključujejo izkaz finančnega poloiaja na Jan 31. devembra izkaz poslovnega izida. izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala in izkaz denarnih tokov za ted^j kornJam) Leto ter pOV2ttek bislvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombi;. Odgovornost poslovodstvu za r&Čtmovodske izkaze Poslovodstvo je odgovorno za pripravo- h poittfio predstavitev teh načrtnovedskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega portšanja, kot jih je sprejela KLJ in za raku notranje fconl roliranje, kol je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, Revizorje v a tulgo vornost Naša odgovornost je izrazili mnenje o leh računovodskih izkazih na podlagi revizije. Reviijjo smo opravili v skladu z Mednarodniini standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje elitnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno najtačne navedbe. Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkriljilb v računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvism od rcvizoijcvc presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare a!i napake. Pri ocenjevanju leh tveganj prouči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljal)jem računovodskih izkazov družbe, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa. da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja dražbe. Revizija vključuje ludi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeri lev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov. Verjamemo, da so pridobl jeni revizijski dokazi zadostna, in ustrezna podlaga za nase revizijsko mnenje. Po našem mnenju so priloženi računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošlena pred stav i lev finančnega položaja banke SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d-d, itii dati 71, decembra 2012 (cr njenega poslovnega izida in denarnih tokov ¿a ledaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kol jih je sprejela EL'. Poročilo o zahtevah druge zakonodaje V skladu z zahtevo zakona o gospodarskih družbah potrjujemo, da so informacije v poslovnem poročilu skladne s priloženimi računovodskimi izkazi. Mnenje KPMG SLOVENIJA, pihdjlot ¡l tu ri'V ¡dirajiju, d.o.o. mag. Simona KoroJet Lavrič pvob iaščena rerizorka pimncr Ljubljana, 2. april 2013 KPMG Slovenija,d.aa 1 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka 2012 953 Poročilo neodvisnega revizorja Delničarjem banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d .d. Poročilu o računovodskih izkazih Revidirali smo priložene skupinske računovodske izkaze banke SI!} Slovenska i/vozna in razvojna banka, d.d . m njenih odvisnih družb (Skupina SID banka), ki vključujejo skupinski izkaz finančnega položaja nit dan 3], decembra 2012. skupinski i/ka^ poslovnega iiiida, skupinski iikaz vseohsegajo&lga donosa, skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala in skupinski izkaz denarnih tokov za ledai končano lelo ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev m druge pojasnjevalne opombe. Odgovornost poslovodstvu zv računovodske izkaze Poslovodstvo jc odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teli skupinskih računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela FU in za lako notranje kontroliranje, kot je v skladu ?. odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki tw vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake. Revizorjeva ifdgovornost Naša odgovornost je izraziti mnenje o teli skupinskih računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu ? Mednarodnimi standardi revidiranja. "I"i standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomtmbn-o napačne navedbe. Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Izbrani postopki s