Postava o živinskih kužnih boleznih. Zakonski naert živinske kužne boleznit ld ama ga tudi mi priobčili v izvlečkih, je sprejet v poslam skl in gosposkl zbornici. Poročevalec za tp postavo je bil poslaneo Sla« venskega kluba g. Povše, kateremu gre posebna zahvala za to, da je vrlo in uspešno podpdral vse iz-> premembe, ki so jih pri predlogu želeli štajerski po> slanci Slov. kmečke zveze. Izvršile in sprejele so se pri vladnem predlogu; nekatere važne izpremembe, M bodo Živinorejcem go-* tovo ugajale. Vladna predloga določa odškodnino za kuga na gobcu in parkjljih 3e Stiri petine vprednosti, v posta-^ vi paijfe sedaj določona cela vrednost živSne. Pri tujberkelnih govedi se je povi&aJa odškodnina iz polovica na 80 odstotov;, pri smrkavosti na 75 odstotkov.: Za vranični prisad in šumeče bulte je bila določena le padpora, za katero bi moral prositi posestnfk. Po sklepu zbornice dobi pri vrani5nem prisadu 80 odj stotkov, pri šumečih bulah 75 odstotkov (6e so pa bile živali cepljene 80 odstotkov) o^lcodnine. Ttrdi za pljufino kugo in govejo kugo bo nelčaj odškodnlne, kar je bilo po vladni predlogi izldjuCeno. Država bo moifela odšikodovati tudi drirge Skode, ki bi jih imel posestnik vsled kužne bolezni pri ŽMnoreji. ! Naši poslanci so tudi v javni zbornici poveeU besedo za na§e volilce* i Poslanee [Plšck. i j Visoka zbornica! V zakonskem načrtu, ki se ti- j 6e kužnih bolezni in narjedb proti raz^irjevanju jkun ge, pogrešam ve6 zelo važnih varnostnih naredb. I V § 9. predlagam, da se firtajo v 3. odstavku j besede: V živinsk«m potnem listu se zabeleži vspeb! preiskave. I Ta pristavek je namreC popolnoma odvefi. Ako ; strokovnjak spozna žival za bolno, ali samo sumlji' vo, je to že itaJa takoj izoliral ;in to naznanil ablafiti,: Da je pa nafiel žival zdravo, vendar ai treba tega , še le v živinskem potnem listu potrjevati, ker ie to vendar umljivo in ker sicer bolna živina ne bode smela na semenj. Pa tadi ne samo nepotreben ]e ta , dostavek, atmpaJc tudi težko izvršljiv, Mislim si samo veftje sejme, kakon so na KranjBkem, reoimo v Bo?kl, St. Jterneju, Skocijanu, ZatiSni B*li na Sta_erskem v Pratou, jRaiftjem, MariBoni itcL, na Matere sejme se ve8 tisoč živine, benj in pra« gičev prižene. Tu se lahSo goni živipa 3o 5, ur$RO«i poldne na sefem.- "'••'1 ' •¦¦•¦' ''¦•'^¦il- ¦>¦¦ >h ¦%••¦¦•«'¦ Strokovnjak bo pa moral pregledovati potne liBte,' namesto, da bi pregledoval živino., kar je veadar veliko važnejSe. Laiiko se mi ugovarja, da se potem pošlje na sejem več strokovnjakov, Seveda se mora te tudl plafiati, toda plačati bi jih morale ob<5ine_ ki jih. pa iz sejmskih dohodkov ne morejo plačati, ampajk bi jih morale pla,čati iz sv,ojega. .Trije ali štirje takšni strokovnjaldi bi povzroeili precej velike stroške.. Resnica pa je, da v naših krajih zelo primanjkuje živinskih. zdravnikov, kar bodem pa poyedal pozneje. § 61. naj bi se tako spremenil: K prvemu odstavku naj se dostavi: „]) odstranjevanja in zalkopavanja mrtvih trupel." V drugem ©dstavku predlftgam, da se črtajo besede Jfakor tudi" do ,,naprav za vžiganje itd." Ravno tako predlagain, da se črta ves tretji odstavek te točke. V našili krajib poginja namreS zelo veliko svinj na vroCici, pa boijše ni upati, ker ljudje radi bolezen zamoleijo in potem sevedfa tudi hleva ne razkužija; tako prikrivanje boleznj podpirajo tudi nekateri župani zaradi tega, ker mora občina placati konjederca. Občina mora namreč placati konjedercu za odstranjevanje in pokopanje mrtvili živali. To povzro5a na leto mnogo stro^kov, zato se ni Suditi, da se hočejo občine teh stroškov izogniti, cetudi je to nepostavno. Prav bl tedaj bilo, da bi država tudi te strogke prevzela, ker s tem koristi dobri stvari. V § 24, so vse mogoče varnostne naredbe naTedene. Najvažnejše pa, zdravi hlevi, kar je glavni jjogoj, da ti biti rnorajo in se brez teh vise varnostne odredbe izvršlti ne morejo, to se pa pozabi! Kaikšni pa so navadno hlevi na deželi? Tlakovaniii tel navadno ni, ni kanalov, in ravno v, tleh je po odpadkih gnezdo vseh. bacilnili kužnih bolezni. Ker se mora vsaka kužna bolezen že vi Idali zatreti, je razvidno, da je brez zdravih hlevov vsako zabranjejpanje kužnih bolezni onemogočeno, (Tako je!) Dokler aie bodo imeli kmetje dobrih hlevov, so vse varnostue naredbe in 'predpisi, naj se še tako vestno in na~ tančno izvršujejo, popolnoma brefcvspešni, Zaradi tega opozarjam slavno visoko vlado,. da je treba malemu kmetovalcu v prvi vrsti v tem oziru pomagati. •— Država in dežela Ejorata dati za napravo dobrih hleyov potrebna sredstva kmetovalcu na roka. Vlada naj daje podporo z.a prezid^avo hlevov, ali pa za nove zgradbe. Kakor je pospeševala država vinogradnike, taJco naj podpira tudi živinorejce! V resnici je vsled Blabib. hlevov in svinjakov mali kmet vedno v nevarnosti, da gospodarsko propaltle. Umna živinoreja se y slabih l^ievili ne more gojiti in vrhtega ie vedno nevaxnost okiuženja. Ako pa mali kmetovaleic sklene hlev.e popraviti, ali nanovo sezidati, je pa to zanj naravnost gospodarska katastroia. Takrat se mora zadolžiti za tretjino ali polovico vrednosti svojega posestva, Ako je pa ze zadolžen, kakor je po navadi, pa posojila dobiti ne more in zaradi tega se tudi zadolžen kmet ce moi-e spušfiati v nevarnost, da bi si naložil z novimi stavbami večja bremena. Podpore za hleve se brez clvonna laliko prištevajo k onim koristnim investicijam, ki so v smislu pametne gospodarske poHtike potrebne,i S tem bi priaobila tudi država, ker bi ji ne bilo treba dajati odjskodnin za okuženo živino. Povzdignilo bi se število živine in naša država bi ne bila odvisna od drugih držav, recimo v slu6aJu vojne ali druge nBzgode. Kmetje na deželi pa čutimo zelo poman.jkan,ie živinozdravnikov. (Prav res!) V mariborskem okraju je samo 1 živinozdravnik, katerega je težko najti v pisarni ali pa doma, kfcr ga zelo klicejo. Imeti bi morali vendar namestcika! Eden sam živinozdravnik v tako velikem okraju ne more vseh dolžnosti izpolnjevati in zaradi prekasne pomoči poginc vsako leto mnogo živine. Zaradi tega je nujno potrebno zadostiio ^tevilo živinozdravnikov, ki morajo biti na jugu države zmožni slovenskejga jezika. (Pb&l. da-. Benkovuč:, Pa popblnoma! iTi pa ne razumejo Sloveneev!) Žal, da vlada takih želj prebivalsitva ne upošteva. Več let traja, prediio se rešijo prošnje za pomnožitev živinozdravni&kih raest, ali pa za subvencije vzornih poseslev,. Nek posestnik v Malem Obre/u, občini Dobo- ,va in drugi posestnik v Stucienicah že dve leti čaka- ta rešitve prošnje. (Posl. dr. BenHovifi: Na Gornjern Stajerskem gre to veliko liitreje!) Da, mi na Spod. Stajerskem smo žalibog vedno zanemarjeni. Dovoljujem si staviti torej sledečo resolucijo: Visoka zbornica naj sklene: 1. Visoka vlada se pozivlja, da vsled pomanjkanja živinozdravnikjov, zlasti na nsišem jugu, da slovenskim dijakom na živinozdravniških visokih Solah državne štipendije.. 2. Kmetovalcem naj se da za zgradbo ali prezidavo jvzornih hlevov državna podpora. K § 8i.: Visoka zbornica naj sklene, da se v ,§ O-j odstavek 3, izpusti besedilo: ,,V živinskem potnem listu se zabeleži vspeb preisKave." K § ^l--' Visoka zbornica naj sklene, da se v $ 81., odstaveld 1, pristavi: j) ,,odstranjevanie in zaJCopavAnje mrtvih Irupel." Dalje, da se v odsfaviku 2.4 besede ,,Kakor tudi", do ,,naprav za sežiganje itd." crtajo, Končno, da se odstavek 3 popolnoma Črta. In s tem konCam. Poslanec dr. Korošec. Poslanci, kateri zastopajo kraje, ki mejijo im druge deželet so se najbolj upirali strogim obmejnim doloebam in visokim kaznim za prestopke živinoku- žne postave. V tem oziru je v. imenu slovenskih poslancev s popoluim uspeiiom dr, Korošec predlagal raziie spremembe. Z ozironi na paragrale 8, in 13. je izrazil željo, naj vlada naredbeniin ptitoin dovoli olajžave. Movi zakon uamreč aoioča, da župan natančno vodi ži> vinski nataster v obinejnin krajih. Zgodi se pa laliko vsak čas, da župan slučajno ni doma, ko pride o,bcaia, da je kupil, prodal ali zaklal žival. Za tako slueaje naj bi Alada pooblastila tucli druge zanesljive osebe v občini, da sprejemajo taka naznanila. Paa^agraf 03. določa po odsekovem sklepu kazeu zapora da treli mesecev ali globe do 1000 kron za osebe, ki ne naznanijo živinske kuge ali za župane, ki se nalašč ali iz nemarnosti pregreše pri izdajanju živinskih poinih listov. Poslanec dr, Korošeo pa je predlagal ni/jo kazen do dveh mesecev ali 000 kron. Odsek dalje predlaga zapor od enega dne do šest mesecev ali od 10 do 2000 K za vse druge pre- stopke proti zakonu, Obveljal pa je predlog dr. Korošca, da se kazen zniža na tri mesece, oziroma 1000 kron. Zbornica tudi pritrdi predlogu dr. Korošca, da se kazen zniža, in sicer na en tedleja do šest meseoevt, odnosnoj 50 do. 200p kron za osebe,, ki' se pregreše proti § 5. Ta pa d,blo6a, da se živina ne sme izvažati iz okuženhi krajev, oziroma živino prevažati skozi take kraje, okraje in dežele.. Odsek je konečno predfliagal, naj se kaznujejo z zaporom od enega tedna do enega leta, oziroma z globo od 50 do 4000 kron vsi tisti, ki iz nemarnosti razširjajo kugo med domačo živino.. Dr. KoKOšee je predlagal, naj se kazen zniža do šestih. mesecev, odnosno 2000 kron. Zbornica je pritrdila tudi temir predlogu in koneSno odobrila načrt novega zakona tudi v tretjem bran.ju. Mnogi poslanci in tudi poljedelski minister dr. Braf so čestitali poslancu Povjgetu, ki si je kot poroeevalec stekel mnogo zaslug za novi zakon v vecje varstvo naše živinoreje. SlovensM poslanci so mu priredili prisrčno zahvalo.