NAPIS NAD ČLANKOM 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 skozi izvajanje LEADER/CLLD programa IZVLEČEK Na podeželju prepoznavamo številne perspektivne dejavnosti, kot so pridelava kmetijskih predelkov, obdelava in predelava lesa, proizvodne in storitvene dejavnosti ter turizem. Slednji je na slovenskem podeželju čedalje bolj razvijajoča se panoga, turistični obisk pa v povprečju stalno raste. Država ima za spodbujanje razvoja podeželja različne mehanizme. V prispevku je predstavljen ukrep LEADER/CLLD, ki skozi številne projekte pripomore k spodbujanju razvoja in nadgradnji turizma na podeželju. Kot primer dobre prakse izpostavljamo projekt, katerega rezultat je uspešna turistična zgodba na podeželju v okolici Škofje Loke. Ključne besede: podeželje, turizem, LEADER/CLLD, lokalna akcijska skupina, projekt, Škofja Loka ABSTRACT Promoting the development potential of tourism in rural areas through the implementation of the LEADER/CLLD program In rural areas there are a number of promising activities, such as the production of agricultural products, timber, manufacturing industries and services, and tourism. The latter is a sector that is increasingly developing in Slovenia's rural areas, so the number of tourists is steadily increasing on average. The country has various mechanisms to support rural development. The paper presents the measure LEADER /CLLD, which helps to promote the development and upgrading of tourism in rural areas through a series of projects. As an example of good practice, a project is presented that has led to a successful tourism story in the rural area in Škofja Loka surroundings. Key words: countryside, tourism, LEADER/CLLD, local action group, project, Škofja Loka Spodbujanje razvojnega potenciala turizma na podeželju GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 21 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU Avtorica besedila: ŠPELA STANONIK, magistrica geografije Kidričeva cesta 40A, 4220 Škofja Loka E-pošta: spelca.stanonik@gmail.com Avtorja fotografij: JERNEJ DEMŠAR, EVA ULČNIK COBISS 1.04 strokovni članek S lovensko podeželje je zaokrožen funkcionalni sistem, na katerega vpliva- jo tudi politika oziroma politične odločitve (Vizija razvoja slovenskega … 2020). Prostorsko ga opredeljujeta predvsem kmetijstvo in gozdar- stvo, a poleg njiju med razvojne dejavnosti na podeželju spadajo tudi druge, kot je na primer podeželski turizem. Podeželje s svojo neokrnjeno naravo nudi obiskovalcem pristen stik z njo, omogoča športno-rekreacijske dejavnosti, za- gotavlja ekološko pridelano hrano ter doživljanje naravnih in kulturnih zna- menitosti. V Sloveniji je na podeželski turizem treba gledati kot na priložnost, saj prinaša dohodek tudi manjšim ponudnikom in vpliva na (trajnostni) razvoj podeželja (Klemenčič 2000). Leta 2021 je bila sprejeta Strategija trajnostnega razvoja turizma za Škofjeloško območje 2022–2028. V njej je bilo Škofjeloško (območje občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri) prepoznano kot geografsko zaokroženo in identitetno enotno območje, z bogato skupno zgodovino, ki pa – v pri- merjavi sosednjimi alpskimi turističnimi destinacijami – nima dolge tradicije turizma in še ni vzpostavljeno kot prepoznavna, predvsem pa ne kot celostna turistična destinacija. Kljub štirikratnemu povečanju prenočitev med letoma 2013 in 2019 (s približno 15.000 prenočitev leta 2013 porast na nekaj več kot 63.000 leta 2019) je turizem na Škofjeloškem še vedno neizkoriščena pri- ložnost. Čeprav je ena od najbolj perspektivnih gospodarskih panog, njegov razvoj kliče po aktivnejšem, bolj trajnostnem, odgovornem in premišljenem upravljanju, ki v ospredje postavlja kakovost in ne količinske uspešnosti dejav- nosti. Tak razvoj bo namreč dolgoročno vzdržen, zagotavljal bo ravnovesje med kakovostjo življenja domačinov in obiskom zadovoljnih turistov, obenem pa bo bolj odporen tudi v nestabilnih časih oziroma v primeru prihodnjih kriznih situacij (Strategija trajnostnega … 2021). Članek se posveča podeželskemu turizmu, posebno pozornost pa namenja me- hanizmu, ki ima v Sloveniji veliko vlogo pri spodbujanju razvoja podeželja; gre za LEADER/CLLD pristop. Za uspešen podeželski razvoj sta namreč ključna ustrezen koncept in strategija razvoja, usmerjena v razvoj trajnostnega turizma, z vključevanjem lokalnih prebivalcev. Na primeru dobre prakse na Škofjelo- škem predstavljamo, kako lahko evropska sredstva skozi navedeni ukrep ustvar- jajo dobre turistične zgodbe in s tem spodbujajo razvoj slovenskega podeželja. Podeželski turizem Podeželje je deležno pomembnega turističnega obiska vse od pojava množične- ga turizma (Cigale s sodelavci 2018). Na drugi strani glede na celotni svetovni turistični sektor podeželski turizem še vedno dosega razmeroma skromen delež, čeprav njegov pomen vztrajno raste. Želja turističnega sektorja je razvoj turiz- ma, kar pomeni, da mora iskati nova (primerna) območja za njegov razvoj. Ta nova območja ponuja prav podeželje. Lokalne, regionalne in državne oblasti namreč gledajo na podeželski turizem tudi kot na eno izmed glavnih priložnosti 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU nove trge za lokalne izdelke in storitve, nove vire dohodka za prebivalce ter vzpodbuja ustanavljanje novih pod- jetij. Zlasti na obrobnih, marginalnih območjih tamkajšnje skupnosti turi- zem vidijo kot primarno gonilno silo za oživljanje območij. Turizem lokal- nemu okolju prinaša tudi socialne in kulturne koristi. Vzpostavlja in krepi socialne stike med obiskovalci in lo- kalnim prebivalstvom, veča ozavešče- nost o ohranjanju kulturne in naravne dediščine, krepi identiteto in povezuje lokalne skupnosti. V najboljšem pri- meru turizem podeželskim skupno- stim pomaga najti novo moč v lokal- nem gospodarstvu, kakovost življenja ostaja visoka, ohranjajo se dediščina in socialne vrednote (Developing Su- stainable Rural … 2003). S turizmom so zagotovo povezana tudi tveganja in nevarnosti. Te so na- vadno povezane z višjimi stroški, ki jih turizem prinaša lokalnemu pre- bivalstvu – naraščanje cen storitev in dobrin, rast cen zemljišč, pojavijo se neravnovesje na trgu dela, opuščanje kmetijstva in tradicionalnih obrti, za- stoji, gneča, obremenjevanje okolja in podobno. T o lahko vodi v poslabšanje kakovosti življenja lokalnih prebival- cev, izginjanje dediščine in identitete lokalnega prebivalstva (Developing Sustainable Rural … 2003), kar pa ni skladno s smernicami (trajnostnega) razvoja. Trajnostni turizem sam po sebi ni tu- ristična zvrst, ampak gre za koncept in proces, ki temelji na načelih traj- nostnega razvoja. Uveljavi se lahko v vseh vrstah in oblikah turizma, pov- sod, ne le na podeželju. Na evropski stiku z naravo, kulturno dediščino, običaji in drugim; - poudarek je na kakovosti in ne na količini (manjši obseg ponudbe in povpraševanja); - razvoj je dolgoročen in počasen, saj tako prispeva k trajnostnemu razvoju lokalnega okolja; - zajema številne dejavnosti, ki raz- krivajo kompleksnost podeželske- ga prostora (Danilovska in Hadzi Naumova-Mihajlovska 2015). Podeželje nudi obiskovalcu obsežno in raznoliko ponudbo. Značilno je, da ta ni homogena, temveč je sesta- vljena iz različnih storitev in proi- zvodov, ki se koristijo in uporabljajo sočasno (Bauman 2017). Tako je na podeželju poleg naravnih, kulturnih in družbenih vrednot tudi veliko tu- rističnih, gostinskih in nastanitvenih objektov, tam pa je tudi raznovrstna turistična infrastruktura, kar dopol- njuje turistično ponudbo območja. V kontekstu razvoja turizma na pode- želju pa ne smemo spregledati pome- na prometne in druge infrastrukture, oskrbe ter številnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti (Korošec 2017), ki niso neposredno povezane s turizmom, a naj pomembno vpli- vajo. Podeželski turizem lahko na razvoj podeželja vpliva tako pozitivno kot negativno. Na pozitivni strani lahko veliko prispeva h krepitvi gospodar- stva podeželskih območij. Prispevek se ne ocenjuje zgolj v bruto proizvo- du in številu (novih) delovnih mest, ampak tudi v širši gospodarski koristi, ki jo prinaša. Vpliva na diverzifikaci- jo lokalnega gospodarstva, zagotavlja za skladen lokalni razvoj (Developing Sustainable Rural … 2003). Podeželski turizem ima samosvojo turistično ponudbo, vezano na po- deželska naselja oziroma na podeželje nasploh, v povezavi z njegovimi na- ravnimi, družbenimi in gospodarski- mi potenciali. Podeželskega turizma ni mogoče enačiti zgolj s ponudbo tu- rističnih kmetij in tudi ne povezovati le s kmetijstvom in njemu sorodnimi dejavnostmi. Prav tako ga ni mogoče obravnavati zgolj kot dodatno obliko turistične ponudbe, ampak zajema celotno turistično dejavnost zunaj ur- banih območij (Korošec 2017). Kljub temu je prav turizem na kmetiji pre- poznan kot najbolj značilna in tipična oblika podeželskega turizma (Cigale s sodelavci 2018). V najširšem pomenu besede zaje- ma podeželski turizem gostinsko in turistično ponudbo ter dejavnosti posameznikov, društev in lokalnih skupnosti, ki z urejanjem turistično- -rekreacijskih poti, oživljanjem tra- dicionalnih obrti in raznovrstnimi prireditvami prispevajo k razvoju tu- rizma, kar vključuje tudi ponudbo tu- rističnih kmetij ter prodajo pridelkov in proizvodov na kmetijah (Korošec 2017). Preprosto definicijo podežel- skega turizma, ki bi zajela vse njegove značilnosti, je izredno težko podati, lahko pa na podlagi številnih tujih raziskav natančneje opredelimo nje- gove glavne značilnosti: - pojavlja se na podeželskih obmo- čjih; - ponudbo zagotavljajo majhna in srednje velika podjetja in se nava- dno dogaja v odprtem okolju, v GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 23 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU skladov hkrati dosegali multiplika- tivni učinki. Slovenija se je odločila, da bo lokalni razvoj, ki ga vodi sku- pnost (CLLD), podprla s sredstvi treh evropskih skladov: Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeže- lja (EKSRP), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter Evrop- skega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). V Sloveniji se je program LEADER začel izvajati v programskem obdo- bju 2007–2013. Namen je bil iz- boljšanje razvojnih možnosti pode- želja ob koriščenju lokalnih virov in aktivni vlogi lokalnega prebivalstva, glavni cilj pa je bil integriran razvoj podeželja z izgradnjo lokalnih zmo- gljivosti, izboljšanjem zaposlenosti, diverzifikacijo dejavnosti, izboljša- njem upravljanja, širjenjem inova- tivnosti in promocijo partnerskega sodelovanja (Bauman 2017). Pri ra- zvoju podeželskega turizma v naši dr- žavi je imel pristop LEADER/CLLD eno od glavnih vlog v programskem obdobju 2014–2020. V teh letih se je večina projektov LEADER/CLLD nanašala prav na turizem. Najbolj priljubljene teme so bile ustvarjanje in vzdrževanje pohodniških in kole- sarskih poti ter izgradnja izposoje- valnic električnih koles in polnilnic zanje (digitalizacija). Projekti, finan- cirani s tem pristopom, so prinesli številne novosti, vplivali so na dvig kakovosti življenja tako v vaseh kot mestnih naseljih, nadgradili so ob- stoječo turistično ponudbo in izbolj- šali potencial lokalnih območij. Po- nekod je bilo to ključnega pomena za razvoj lokalnega turizma (LEADER/ CLLD supporting… 2020). razvoja podeželja. Pristop LEADER se je razvil kot odgovor na neuspeh tako imenovanih tradicionalnih po- litik, ki so temeljile na pristopu »od zgoraj navzdol«. LEADER spodbuja posameznike, občine, ustanove, pod- jetja, društva in druge zainteresirane na določenem območju, da se med seboj povezujejo, oblikujejo skupno razvojno vizijo in aktivno sodeluje- jo pri njenem uresničevanju (Pristop LEADER … 2006). Gre za obraten pristop kot prej, torej »od spodaj nav- zgor«. LEADER je poseben finančni instru- ment strukturne politike Evropske unije, namenjen iskanju novih rešitev za svojske probleme. Najprej je vklju- čeval 217 manj razvitih podeželskih območij. Leta 2000 je tako imenovani program LEADER+ pokril že vsa po- deželska območja (Pristop LEADER … 2006). V obdobju programa LE- ADER+ je v Evropi delovalo 900 lo- kalnih akcijskih skupin, med katerimi se jih je kar 70 % odločilo za ukrepe, povezane s turizmom. Večina jih je naslavljala področja, povezana z lokal- no dediščino (Developing Sustaina- ble Rural … 2003). V programskem obdobju 2007–2013 je LEADER postal sestavni del politike razvoja podeželja Evropske unije, ki je v vseh državah članicah vključevala 2416 podeželskih območij. V naslednjem programskem obdobju (2014–2020) je bil pristop dodatno razširjen s tako imenovanim lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost (Community-Led Local Development oziroma kratko CLLD) (Pristop LEADER … 2006). S tem pristopom so se ob povezovanju ukrepov in sredstev več strukturnih ravni ima trajnostni turizem tri cilje: ekonomska blaginja, družbena ena- kost in povezanost ter zaščita narav- nega in kulturnega okolja. Bistvo je torej, da turizem pri svojem razvoju skuša zagotoviti ravnovesje med vse- mi dejavniki, povezanimi z gospo- darskim, okoljskim in družbenim sistemom, saj se tako zmanjšujejo ne- gativni vplivi, ki jih ima na omenje- ne sisteme. Na ta način se v določeni destinaciji ohranjajo viri za bodoče potrebe tako turistov kot lokalne sku- pnosti oziroma prebivalstva (Bauman 2017). Program LEADER/CLLD Pomembno vlogo pri razvoju in spod- bujanju podeželskega turizma imajo tudi različni operativni programi. V Sloveniji so se nekateri ukrepi razvoja podeželja začeli izvajati že v osemdese- tih letih 20. stoletja. Leta 1993 je bila sprejeta Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, kasneje je zaživel projekt Celostni razvoj podeželja in obnove vasi (CRPOV), s katerim se je zače- lo sofinanciranje razvojnih progra- mov. Projekti CRPOV so se nanašali predvsem na spodbujanje razvoja do- polnilnih virov dohodka, turističnih dejavnosti, podeželske infrastrukture, ohranjanje naravne in kulturne dedi- ščine ter različnih aktivnosti pri sku- pnih nastopih na trgu. Po letu 1996 so iz prvotnih projektov nastali Ra- zvojni programi podeželja (RPP). Šlo je za programe, ki so se po načelu »od spodaj navzgor« izvajali na lokalni rav- ni (Bauman 2017; Golob 2017). Iniciativo za razvoj podeželja LEA- DER je Evropska skupnost predstavila že leta 1991 in je postala del politike 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU središč in turistično bolj razvitih tu- rističnih destinacij (Bled, Kranjska Gora, Ljubljana) ter bližina medna- rodnega letališča. Celotna turistična ponudba se združuje v okviru T urizma Škofja Loka, ki deluje v okviru Razvoj- ne agencije Sora d. o. o., ta pa je hkra- ti tudi vodilni partner LAS. Turizem Škofja Loka je zadolžen za razvoj, trže- nje in promocijo turizma na tem ob- močju. Pri razvoju turizma na podeže- lju imajo pomembno vlogo turistična društva. Na obravnavanem območju je aktivnih 18 turističnih društev, ki organizirajo različne prireditve, pone- kod opravljajo turistična vodenja, skr- bijo za čim privlačnejšo podobo naselij in za informiranost obiskovalcev (Stra- tegija lokalnega razvoja… 2015). Vodilni dokument, ki opredeljuje razvoj turizma v LAS loškega pogor- ja je Strategija lokalnega razvoja in z njo povezani ukrepi. Za območje LAS loškega pogorja je bila aktual- na strategija napisana leta 2015, na začetku sedanjega programskega ob- dobja. Strategija lokalnega razvoja LAS loškega pogorja opredeljuje štiri -višinskega območja. Z njim so bile v ospredje postavljene možnosti gospo- darskega razvoja na podlagi prepozna- nih in utemeljenih lokalnorazvojnih potencialov, kakovosti in zmožnosti prostora, znanja ter sposobnosti pre- bivalcev, ki tam prebivajo. Kot ena od perspektivnih dejavnosti na podeželju je bil že takrat prepoznan turizem. Če- prav je leta 1995 prišlo do delitve ob- močja na štiri manjše občine, je razvoj njihovega podeželja še vnaprej potekal usklajeno. Občine so sprejele skupne Programe razvoja podeželja za obdo- bji 2001–2006 in 2007–2013, kar je omogočilo črpanje različnih razvojnih sredstev, namenjenih tudi spodbuja- nju in razvoju podeželskega turizma (Strategija lokalnega razvoja… 2015). Na Škofjeloškem je turizem ena naj- bolj perspektivnih dejavnosti, z ve- likim multiplikativnim učinkom. Dobra podlaga za turistični razvoj so bogata naravna in predvsem kulturna dediščina ter pestrost in raznolikost ohranjenega in negovanega naravnega okolja. Prednosti območja so tudi lah- ka dostopnost, bližina večjih urbanih Pristop LEADER/CLLD in turizem na primeru izbrane lokalne akcijske skupine Lokalna akcijska skupina loškega pogorja (v nadaljevanju LAS loškega pogorja) je partnerstvo, sestavljeno iz predstavnikov civilne družbe, go- spodarskega in javnega sektorja. Po- kriva območje štirih občin: Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Območje, ki ga partnerstvo pokriva, se razprostira v predalpskem svetu južnega dela Gorenjske regije. Obsega Selško in Poljansko dolino s Škofjeloškim in Polhograjskim hri- bovjem med njima, Žirovsko kotlino in Sorško polje. Meri 512,20 km 2 (Strategija lokalnega razvoja… 2015) in ima 42.969 prebivalcev (Statistični urad … 2022). Vključuje tudi mestno naselje Škofja Loka, ki ima več kot 10.000 prebivalcev in je gospodarsko, kulturno ter upravno središče obmo- čja (Škofja Loka 2022). Prvi razvojni programi na območju LAS-a loškega pogorja segajo v leto 1991, ko je takratna občina Škofja Loka sprejela Program razvoja gorsko- 39 % 61 % tematika turizma ostali projekti 36 % 64 % 2007–2013 2014–2020 Sliki 1 in 2: Delež projektov, vezanih na tematiko turizma, v programskem obdobju 2007–2013 ter 2014–2020. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 25 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU Primer dobre prakse spodbujanja turizma in povezovanja na podeželju Na Škofjeloškem je leta 2022 zaživela nova kolesarska pot Hidden hills trail, ki je rezultat spodbujanja razvoja tu- rizma na podeželju in povezovanja tamkajšnjih turističnih ponudnikov. Gre za integralen turistični produkt, ki na izbrani trasi združuje številne komplementarne turistične ponudni- ke in njihove storitve. Dolgoročni cilj je, da se sodelovanje prelevi v grozd podjetij in organizacij, ki naj skupaj promovirajo in tržijo turistični pro- dukt in posledično celotno škofjelo- ško območje. Projekt ki velja za vzor- čen primer dobre prakse povezovanja in vključevanja razvojnega potenciala podeželja, je sofinanciran iz Evropske- ga kmetijskega sklada za razvoj pode- želja. nih kulturnih produktov in krepitvi njihove prepoznavnosti tako v širšem slovenskem kot evropskem prostoru. Glavni cilj je nadgradnja obstoje- če ponudbe in povezovanje nosilcev dejavnosti oziroma ponudnikov, ki so v lokalnem okolju že uveljavljeni. Temeljni izziv ostaja sodelovanje in povezovanje turističnih ponudnikov z namenom oblikovanja in trženja celo- vitih turističnih produktov. V programskem obdobju 2007–2013 je LAS na podlagi javnih pozivov dodelila sredstva 18-im projektom, 7 jih je bilo vezanih na spodbujanje in razvoj podeželskega turizma. V programskem obdobju 2014–2020 je bilo financiranih 28 projektov, od tega jih je bilo 10 povezanih s turiz- mom (sliki 1 in 2). področja ukrepanja. Eno izmed njih je tudi ustvarjanje (novih) delovnih mest, izpostavlja pa tudi, naj se na podlagi inovativnih pristopov razvije privlačne, tržno zanimive proizvode in storitve, da se ponudnike poveže in okrepi trženje. Ta ukrep se nanaša tudi na področje turizma. Strategija opredeljuje bodoči turi- stični razvoj z vzpostavitvijo kakovo- stnih programov oziroma ponudbe, temelječih na tržno-komunikacijskih »zgodbah«. Moči je treba usmerjati v povezovanje, prenovo in nadgra- dnjo različnih produktov z namenom vključevanja območja v turistično po- nudbo in vključevanja zasebnih nosil- cev turistične dejavnosti. Priložnosti se kažejo v promociji tradicionalne kulinarike, kulturne dediščine in kul- turnih programov, nadgradnji izbra- Slika 3: Kolesarska pot po Škofjeloškem hribovju vodi tudi do številnih razglednih točk (foto: Eva Ulčnik). 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU Cilj projekta pa ni bila zgolj vzpostavi- tev kolesarske poti, temveč je bil eden od pomembnejših ciljev tudi začetek oblikovanja mreže kar največ lokalnih ponudnikov ob trasi, ki bodo pot na- redili še bolj zanimivo in privlačno. Glavni namen mreže je ponujanje ši- roke palete storitev (nastanitev, hrana in drugo) za obiskovalce, s čemer ima zasnovana kolesarska pot pozitiven vpliv tudi na lokalno okolje, saj prinaša diverzifikacijo, zagotavlja nadaljnji ra- zvoj in krepi odnose med obiskovalci in lokalnim prebivalstvom, nenazadnje tudi znotraj lokalne skupnosti. K so- delovanju v projektu so bili povabljeni kolesarski servisi, ponudniki nastani- tev, turistične kmetije in kmetije z ra- znolikimi dopolnilnimi dejavnostmi, javni zavodi, turistično-informacijski centri, gostinski ponudniki in številni drugi, s katerimi so bili sklenjeni do- govori o medsebojnem sodelovanju in Bistvo projekta je kolesarjenje in ko- lesarski turizem povezati s kulturno dediščino, lokalno kulinariko, zgo- dovino in etnologijo območja. Obi- skovalec lahko kolesarsko pot obišče samostojno ali vodeno, hkrati pa ob rekreaciji spozna še stare obrti, značil- ne za škofjeloško podeželje. Najbolj znane med njimi so klekljarstvo, iz- delovanje medenih kruhkov, kuhanje oglja, kovaštvo, obdelava lesa in pre- letenje košar. Obiskovalec se lahko seznani tudi z bogato in raznovrstno zgodovino Škofjeloškega, saj pot po- teka ob Rupnikovi obrambni liniji in vodi do Muzeja Železniki, kjer je mo- goče podrobneje spoznati zgodovino železarstva in lesarstva na tem obmo- čju. Z namenom spoznavanja lokalne kulinarike pot v turistični produkt vključuje tudi turistične kmetije (na primer Andrejon), sirarne (Pustotnik, Bogataj) in številne druge ponudnike. Kolesarjenje v Sloveniji spada med pomembne športnorekreativne de- javnosti, saj je v vrhu med slovenskim prebivalstvom tako po priljubljenosti kot razširjenosti. Kljub temu pa se njegovega pomena kot turističnega produkta premalo zavedamo, kar je najpogosteje povezano s težavami pri dogovarjanju med lastniki zemljišč, lokalno skupnostjo in nenazadnje lo- kalno turistično organizacijo (Vidgaj 2019). Strategija razvoja turističnega proizvoda kolesarjenje v Sloveniji iz leta 2005 navaja številne prednosti ra- zvoja kolesarskega turizma, na primer minimalni vpliv na obremenjevanje okolja, dvig trajnostne mobilnosti, priložnost za razvoj podeželja in dru- gih manj razvitih območij, spodbuja- nje investicij in drugo. Projekt Hidden hills trail naslavlja področje kolesarskega turizma, ki je v izjemnem porastu tudi v Sloveniji. Kolesarjenje postaja ena izmed naj- bolj trajnostnih oblik športne, rekre- acijske in turistične dejavnosti. Kot glavni produkt projekta je bila zasno- vana večdnevna kolesarska pot, dolga 240 km, ki povezuje štiri občine Ško- fjeloškega in njihove različne turistične točke (nastanitve, restavracije, zname- nitosti, obrtnike, kmetije in podobno). Razdeljena je na sedem etap, povezanih v krožno pot, ki vodi skozi podeželska naselja in mimo krajevnih znamenito- sti (Hidden hills trail dejstva 2022): 1. etapa: okolica Škofje Loke, 2. etapa: Škofja Loka–Stari vrh, 3. etapa: Stari vrh–Soriška planina, 4. etapa: Soriška planina–Blegoš, 5. etapa: Blegoš–Žiri, 6. etapa: Žiri–Gorenja vas, 7. etapa: Gorenja vas–Škofja Loka. Slika 4: Degustacija izdelkov lokalnih kmetij na kolesarski poti (foto: Eva Ulčnik). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 27 SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU SPODBUJANJE RAZVOJNEGA POTENCIALA TURIZMA NA PODEŽELJU produktu dala zagon evropska sred- stva, njegovemu dejanskemu uspehu pa je botrovalo veliko več – predvsem podpora lokalnega okolja, dobra za- snova ideje ter pripravljenost na so- delovanje in mreženje. Ideje iz lokal- nega okolja, povezovanje, mreženje in predstavljanje podeželja so bistvo pristopa LEADER/CLLD, ki je tudi eden od pomembnejših mehanizmov razvoja slovenskega podeželja, ker spodbuja njegov turistični potencial. Izkazalo se je, da za razvoj kakovostne turistične ponudbe na podeželju ne zadostujejo zgolj velike naložbe, am- pak so izjemnega pomena tudi iznaj- dljivost in izvirnost pri oblikovanju konkurenčnih produktov, osebni pri- stop do gosta in seveda »čar« podeže- lja sam po sebi. primer dobre prakse, saj sporoča, naj se turizem na podeželju razvija skla- dno s tem, kar podeželje ponuja samo po sebi in na tak način pripomore h krepitvi tako lokalnega okolja kot lokalne skupnosti. V primeru Škofje- loškega so glavne prvine privlačnosti, ki omogočajo zasnovo tovrstne turi- stične ponudbe, neokrnjena narava, številni ponudniki in bogata kulturna dediščina. Pri snovanju novih produktov je tre- ba oblikovati inovativne turistične produkte, ki temeljijo na nadgradnji že obstoječih ter spodbujajo povezo- vanje različnih akterjev in deležni- kov iz lokalnega okolja. V primeru škofje loškega pr ojekta Hidden hills trail so inovativnemu turističnemu povezovanju v želji, da se obiskovalcem zagotovita čim boljša predstavitev in kar najbolj pristno doživetje Škofjelo- škega, s čimer bo verjetnost njihovega ponovnega obiska bistveno večja. Ob- stoječa mreža, ki je nastala v okviru projekta, ni zaprta, ampak se naj bi širila tudi po uradnem zaključku pro- jekta, vanjo pa se vključujejo novi in novi ponudniki. To je velika prednost, saj se s tem turistični produkt bogati in dobiva dodano vrednost. Sklep Podeželski turizem ima velik razvoj- ni potencial. Nujno je, da njegov razvoj načrtujemo dolgoročno in ga usmerjamo skladno s trajnostnim ra- zvojem. Projekt Hiden hills trail na Škofjeloškem lahko prepoznamo kot Viri in literatura 1. Bauman, I. 2017: Analiza razvoja podeželskega turizma turistične destinacije Bloke. Magistrsko delo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. 2. Cigale, D., Lampič, B., Poročnik Slavič, I., Repe, B. (ur.). 2018: Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana. Medmrežje: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/45 (30. 8. 2022). 3. Danilovska, N., Hadzi Naumova-Mihajlovska, K. 2015: Rural tourism and sustainable development. Economic Development 3. Medmrežje: https://repository.ukim.mk/bitstream/20.500.12188/2292/1/Rural%20Tourism.pdf (15. 8. 2022). 4. Developing Sustainable Rural Tourism. Euracademy, 2003. Medmrežje: https://www.euracademy.org/wp-content/uploads/2017/04/Euracademy_TG1_Sustainable_Rural_Tourism.pdf (30. 8. 2022). 5. Golob, A. 2017: Razvoj turizma na podeželju in povezovanje lokalnega prebivalstva. Magistrsko delo, Fakulteta za management Univerze na Primorskem. 6. Hidden hills trail dejstva. 2022. Medmrežje: https://bike-trail-slovenia.si/?lang=sl (20. 8. 2022). 7. Klemenčič, M. 2000: T urizem – rešitelj slovenskega podeželja. T urizem – razvojna možnost podeželja. Ljubljana. 8. Korošec, V. 2007: Podeželski turizem v Spodnjem Podravju in regijska turistična ponudba. Geografski vestnik 79-2. 9. LEADER/CLLD supporting rural tourism in Slovenia. 2020. Medmrežje: https://enrd.ec.europa.eu/news-events/news/leaderclld-supporting-rural-tourism-slovenia_en (10. 8. 2022). 10. Pristop LEADER: Osnovni vodnik. Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti. Luxembourg,, 2006. Medmrežje: https://enrd.ec.europa.eu/sites/default/files/fms/pdf/2B956315-0CE9-B887-C9B1-8AB63CF7A8C5.pdf (30. 8. 2022). 11. Statistični urad Republike Slovenije: Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno. Ljubljana, 2022. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px (12. 8. 2022). 12. Strategija lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino loškega pogorja. LAS loškega pogorja. Škofja Loka, 2015. 13. Strategija trajnostnega razvoja turizma za Škofjeloško območje 2021–2028. T urizem Škofjeloško 2028. 2021. Medmrežje: https://www.skofjaloka.si/DownloadFile?id=448664 (30. 8. 2022). 14. Škofja Loka. Občina Škofja Loka. 2022. Medmrežje: https://www.skofjaloka.si/objave/175 (12. 8. 2022). 15. Vidgaj, K. 2019: Značilnosti priljubljenih območij za gorsko kolesarjenje. Magistrska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. 16. Vizija razvoja slovenskega podeželja. Stičišče Svarun. 2020. Medmrežje: https://skp.si/wp-content/uploads/2019/09/Vizija_SLO_podezelja___sticisce_SVARUN_sklepna_verzija.pdf (31. 8. 2022).