LiSTEK. Vojaski uoviaec. | % Belgijalka povest, Ipisal S"ranio Kuntsuns; preložil za ,,Slov. Gospodarja" Al. B. (Dalje.) ftRTaRno misli imaš! ' opomni dekle s prijazno nevoljo. «Tem boljše, da se ti je san]alo, Janez; to 39 gotovo znamenje, da te nikdar ne zapustim. SanJb je treba razlag.ati vedno narobe." nPrar govorig, draga", pravi vo]l:č in ji stisn« roko; ,,Bog ti to povrne v nebesih." Med tem je bila deklica odvzaala jermena s Bkrinjioe ter vzala vcn kruh in kos mesa. Kruh je »trezala na maihne kDsOj jih položila na travo in gor naložila n-csa. In Ijube7ij'vf> ^a rekla: JKatocs . j,j pofiut'S, Janez? "Aa ' ' Hr.^;l? Ali ta je okrepčjalo »panje?* 1 ' i • T'ft »Truden nlsem nifi vefl, Katrica", J© oHgovoril ^ojak, ,,a no vem, zakaj sem tako žalosten radl gr dm sanj." »To pride, Tanez; vzrok je to, lčer 91 ležal na traih tleh. Mizo sem nama že pogrnila. 'Ali boš zda] Jedel?" «Da, laSen sem, Katrlca." Deklica mu košftke kruha in mesa Hrugega za nrnglm poklada y roko. Mea tem ko je on mol6e po- užival dano mu hrano, mu Je ona pazno gledala v obraz ter opazila na njem 6uden izraz malosrčnosti in žalosti. Ker je še vedno mislila, da je težko spa^ nj« edini vzrok tega stanja, si ni prizadevala, da bi ga razveselila. Ko mu je bila dala zadnje kose kruha in mesa, mu je obula nogavioe in Cevlje. Vo- jak je secel po skrinjici, a deklica mu jo ie vzela. ,,Ne, Katrioa, pustl, Ba jo bom zdaj nosil jaz", je prosil, ,,ti se preveft trudiS. Sicer se pa tudi ne spoaobi, da hodi dekle s takim tovorom na hrbtu« — Saj je že to Cudno videti, da kmetica g slepim vojakom roma po pustinji. Kaj si pač neki ljudje?" ,,Kaj naraa ljudje marl, JanezP fTi, M nB VIdiš, se utrudig dosti bolj od mene. Sa] napačno gtopiŠ skoro na vsak koral. Zame ta skrinjica ni pretežka.* Zopef ]6 sama tornister eatlela na brb©t ter spravila vojaka ˇ sredo ceste. V roke mu je dala palioo, kl jo njen flrugi koneo držala ia hTbtora, da bi ubogi slepeo mogel stopatl ravno v njene stopin]e . Odhajaje je rekla: ^Ako bom nodila praHitro, lo povej, ffanea, in pa pogovarjajva se raalo, da. nama bode — krajša pot." Ker ni aobila odgovora, se Je okrenlla gredoS nazaj e mladenifiu in rekla: „ Janezr ne smoS tako poveSati glava,, to tl prohu'do pritiska na prsl." \ Slepeo ]e molčo dvlgnil glavo, a. jo 8ea nekaj korakov zopet povesil, Videlo so mu je, da je vtop Ijdjn v resne misli. .To se je zdelo tudi deklicl, kaiti dasi ji je bil obraz mrafien, }e vendar rekla % veselim glasom, kot bi ga hotela yzdramiti iz tužnosti: BJanez, jutri večer sva aoma! To bo reselleT DBbga Ivoja mati misli, da Še veano stokaš t bolnici. Kako se te bo razveselila! In pa Pavelček, ki Je pjetočil toliko solz, ko si bil odSel k vojakom! Kako bo skakal otrok — in pa moja mati in aed! Zdi se nii, 3a jih že vidim, kako ti z odprtimi rokami hite nasproti « . . In vol, uboga žjval, ko te zafiu'«, bo kakor ftlovek; vsak dan sem mu lahko brala ia o8i. da te Se ni pozabil. In potem bo ded zaklal debelega zajca in jodli borao 'kjot kralji, Najraaši bi že Sftdela za mizo." TaEO kraml,]aje sc je deklica večkrat ozrla Maza] na slepca, ki ga je ob palici vodila za sabo, fla bi videla, kako vplivajo nan] njene besede. NezaupIjivo smehljanje je bila eaina izprememBa, ki ]o Ie 0pazila. To znamenje, dasi maihno, jo je osreCevalo, in. Jeprav mlaaenift ni oflgovoril, je nadaljevala: ,,Ko bova enkrat doma, Janez, bom jaz v«3no nri tebi in te ne zapustim. Kupila bom pesrni in si jih naučila, da ti jih tom zvečer pela pri ogniišftu t Kadar pojdem na polje 'delat, morag biti vedno prf meni, med delom se bodev-a pogovarjala in česar ne boš mogel videti.; ti bom dala obtipati: potem bodelS ravno tako kot jaz vcdel, kako kaže žito; raslobov tvojih mislih, Vodila te bom v cerkev in t nedel]o zvofier v krSmi s labo pila vrček piva, da boš slišal govoriti prijatelje. Vse bc tako, kakor da nisi slep.— Kaj praviž na to? — Tako bo žo Šlo za silo, ka] ne?" v (DaljB prihodniiS.)