Karel Dermelj. Zopet so padale grude na rakev, in iz temne jame je odme^al 7otel gla8 cjiho^fga padea. V moji duši pa je pro?zročal ta glas največjo bol, ki me je dušila 7 grlu in stiskala solze iz oči. Saj rakev je krila moža najplemenitejše duše, najboljšega srca, moža. ki ui nikdar in nikomur storil žalega, ki pa je bil yedno pripra^Ijen 78akomur storiti dobro, 6e je le mogel! Karel Dermelj, bivši cerkniški nadužitelj, je zatisnil 7 zadnji počitek a^oje trudne oči. Po daljši bolezni 7 grlu, ki si jo je nakopal — kajpa — še za s?ojega službo^anja in ki se je pra7 počasi izcimila — je izdihnil 10. septembra t. 1. 87ojo blago dušo 7 Ljubljaoi, kamor se je preselil 2. septembra — torej osem dni pred smrtjo ! Karel Dermelj se je porodil 7 znani božtanjski družini 26. oktobra 1840. 1. Svojo pr7o uč telj^ko slnžbo je nn-iopil v Postoini leta 18fiO Ker je bil jako muzikaličen in izboren igralec na gla«07irju in orglah, jf tam pre7zel tudi ctrkveno pi-tj^, ki ga je bil kranlu po^zdignil do take stopnjp, da ni bilo bohšega petja daUč naokolo. Pod niegovirn vodat^om so se proiz^ajale Mke latinske maše z o r k e s t r o m , kakršno petje sh j*» tedaj gojilo le še 7 Idriji in Ljubljani. V Postoini je ostal 12 in pol leta, od tam pa j^ kompftiral na d^orazrednico 7 Orknici. kjer je tudi I. 1«73. dobil nadufitelj>fko mesto. Ker je hodil 7edno z dubom časa in ker je bil 7 7<akfm oziru napreden, se je razšinla sola kmalo 7 štirirazrednieo ; posta^ilo se je zanjo io*o šol-ko poslopje in napravil tudi lep šolaki vrt, ki je bil 7edoO 7 zglnd drugim šol-kim 7rtom. Dermelj je bil neuraorno dflaven in zavzet za vsc pra^o in dobro in 7edno je bil mfd prvimi tara, kjer je Šlo za naprcdek in za dobrobit naioda ! Poleg šole in šolskfga 7rta se je bavil s čebelarat^om, gojil cerk^eno petje, ustaiio^il 87oj čas čitalniški pevski zbor. aranžiral čital- niške ves^lice in besede, opra^l-al pri ^ČJitalnici" mnogo let posel tajnika, bil je tudi nje predspdnik in blagHJDik — pra^zapra^ pa mnogo let 7se tro.je obenem. Uatauo^il je z drugimi faktorji kmetiisko podružuico, bil njen ptvdspdnik, oakrboval nje velik 7rt, pomagal ustano^iti gasilno društ7o in bil njen tajnik, sploh — Dermelj je bil po^sod, in ni je napra^e 7 Cerkniei, kjer bi ne bil sodelo^al Dermelj. Po 40 letnem slnžbo7anju je šel 1. 1900 7 pokoj. a je še nadalje opravljal službo občinsk^ga tajnika do deset dni pred smrtjo. Dt-rmi-lj pnč ui imel so^ražnika ; njego7 plemeniti zuačaj. njpgo70 dobro sree, njego^a prijaznost in dobrohotnost so mu pridobili srca vseh — visokih in oizkih. Nj^ga je Ijnbila šolska mladiua, spoštovali so ga kmetje, ceuili obrtniki iti bUfoU go<podje — npučitelji kakor učitelji. Učitel.J8ko društ^o za logaški okraj ga je iraenovalo za svojnga fastnega Člana in c. kr. okrajni šolski S7ft ga ,jn im^Doval 0 vpokojenju krajnim šolskim nadzoruikom za Ctrknico. Ker je bil tako dela^en na ^sak-^m polju, 8i je pridobil muogo pohvaluih dekretov in po različuib razstavah in tekmovanjib 7se poluo diplora in odlikovanj. In tega plemenitega moža, 7zor-učitelja smo spremili 12. 8eptembra t. 1. k zadnjemu počitku. K pogrebu je prišlo od 7aeh strani 7se polno njego^ib sorodniko?, prijateljev in čeatilce^. Oerkniško občino je zastopal tamošoji župan g Šerko, krajni šolski S7et poštar g. Zagorjan, gasilno društ70 pa je bilo zastopano po deputaciji. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo njego7ih součitelje^, ki so ga imeli 7si — ne kot s^ojega predstojnika — ampak kot to^ariša, prijatelja in brata; ranogo učiteljev iz logaškpga okraja — med njirai tudi dež. posl. to7. Gangl — in ranogo Ijubljanskih u&iteljer. Mož tibega, a plodo^itega in neprenehIjivega dela je šel pred božji prestol po 87oje plačilo, ki mu je bilo tu na zemlji tako beraško odmerjeno. Poči7aj 7 miru, blaga duaa 1