8. âtey.
V Novem mesta 15. aprila 1887.
IIL letnik.
izhajajo 1. in 16.Tsacega meseca. Cena jim je ^a eelo Kdor ieli kako oznanilo Vj,Dolenjske Noviee" na-ieto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr. za sprejema J. Krajec v Novom mesiu.	enkrat, dvakrat 12 kr., ti-ikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
o stanji domače živine v krSkem
okraji leta 1886.
Konjereja se v tem okraji po malem zboljšaje. K temu pripomorejo najvei štiri cesarske žrebčarije s 13 žrebci, ki ao v okraji. Pospešuje se konjereja tudi s premiranjem kônj, ki je Tsako leto v Št. Jarněji. Število kônj se je pomnožilo od leta 1880 pri priliki za dva odstotka. Govedoreja le po malem napreduje, dasi se je pomnožilo ětevilo goved v zadnjih Šestih letih morebiti za štiri odstotke. Govejega boljšega plemena pride malo v okraj ; pa vsaj se tudi kar mesarju prodajajo teleta boljšega plemena. Goveda v tem okraji so po večini še „hrvaške buše", nekaj pa je že goveje, živine mu-riškega plemena. Z mlekarstvom se kmetje tu ne pečajo v veliki meri ; porabijo ga največ za domačo potrebo. Sirartja se je otvorila v Dvoru pri Ratečah; dela kaj dober sir. Število ovac in koz se vidoma zmanjšuje; kar mesarji drobnice zakoljejo, to priženejo Hrvati (Vlahi). Svinje-reja se dviga, če tudi še Hrvati dosta prašičev priženejo. Iz okraja se proda nekaj prašičev T glavna mesta'; v Ljubljano, Trst, Gradec. Več zaklanih se je poslalo letos na Tirolsko v Bozen, Živina je bila v preteklem letu še precej zdrava. Na škodo živinoreji je bila draga krma, pa tndi šuša meseca maja.
Počepalo je 344 živali, največ prašičev (200), 86 goved in 54 konj ter 4 ovce. Bile so pa sledeče živinske bolezni: vranični prisad (Črm-niča), pereči ogenj ali rudeČica (pri svinjah), črni aajevec pri mladi živini, smrkelj, garje pri konjih, pasja steklina.
Kako je bil nastal vranični prisad (v Kostanjevici, v Ivanšicah, v Dolenji Stari vasi), se ni moglo zaslediti.
črni sajevec (Ranschbrand) pri mladi živini je bil v občinah Št. Jarnej in sv. Križ, lani tudi T Kostanjevici. Ta bolezen se je zasejala po kozah, katere bo Hrvati prinesli na prodaj v te kraje. Zato seje prepovedalo namakati take kože v tekočih
vodah. Pereči ogenj (rodečica) so imele svinje v občinah Cerklje, Krško, Tržišče, Skocijan. V cerkljanski občini se je ta kužna bolezen zeló vdo-mačila, ker se ondi leto za letom ponavlja. Ljudje pa to gosposki prepozno naznanijo — takrat še le, ko se je že zeló razširila.
Smrkelj, in sicer plučni smrkelj je bil dokazan pri štirih konjih v Krškem. Tu se je pokazalo, da je stal najprvo izboleli konj v hlevu, kjer je bil drug konj s to boleznijo, namreč a pljučnim smrkljem. Prva znamenja so bila kašelj, ki se je zeló slišal in bil zeló zategnen. Ta kašelj se je lastil tudi drugih kônj. Se le čez dvanajst tednov po oknženji se je sklepalo, da je pri prvo zbolelem konju sum smrklja.
Pasja steklina je bila v Kostanjevici in v Krški vasi, koder je bilo 5 psov pobitih radi te bolezni. Pasja steklina se je bila pa zanesla tudi s Štajerskega, kjer je bil stekel pes vgrizel v roko moža iz Rajhenburga; od todi je bil došel v Radno na Kranjsko kjer je popadel 10 let starega dečka. Steklega psa in druge pse, od njega napadene, so pobili. Nasledki pri napadenih ljudeh se še niso pokazali. Dečka je zdravil t Beču dr. Ullmann po metodi slavnega Pasterja. Pasji davek se je pobiral v Krškem po 2 gld., v Mokronogu in Kostanjevici po 1 gld. na leto. Gaije je imel v minulem letu le en konj.
Ikrasfci so bili 3 prašiči. Ikre so se bile zapazile pri prašiču, ki je bil zaradi perečega ognja cerknil, in še pri dveh zaklanih. Na ikre ne gleda kmetsko ljudstvo veliko ter ima vražo, d» prašič dobi takrat ikre, če se prehitro pita. Zato nevedni ljudje nevarno meso ikrastih prašičev Se celó zavživajo, ko ne vedó, da se po ikrah dobi nevarna trakulja.
Da so se izpeljavale postavne določbe o kužnih boleznih, pripomogli so občinski zastopi, in če je bilo treba, tudi c. kr, žandarmerija. Prestopki zoper postavo so bili redki, zlMti gledé živinskega pósa. Vsaj tudi kupec živine sam teija ta list, ki mu je ob enem porok, da je živina zdrava in brez madeža. Nánj se kupec tudi sklicuje in najde Ž njim prejšnjega lastnika, ako je bila kakošna prevara.	(Konsc sledi.)
53. stniii.
DOLKN.ÎSK.E NOVICE.
8
Nazori o vinoreji po DoIenjakeDi.*
1.	Sedanje vinarstvo na Dolenjskem se žali-bog skoro premalo izplača. Kraj, v katerem je sigurnost za dobro vinsko letino le majhna, ne sme se prištevati pravim vinskim krajem. Takih je več na Dolenjskem. Koder je pa ta sigurnost tako majhna, da v desetih letih grozdje komaj trikrat ali dvakrat popolnoma dozori, pomeni le 2gubo za vinogradnika. Kako je v tej zadevi na Dolenjskem ? Pravih vinorodnih krajev, koder grozdje vsako leto dobro dozori, je na Dolenjskem jako malo.
Obdelovanje vinogradov stane na Dolenjskem za vsako oralo: v radeŠkem okraji 69 gld,, v krškem okraji 92 gid. 40 kr., v novomeškem okraji 80 do 90 gld.
Iz metliškega in črnomaljskega okraja mi niso znane razmere, mislim pa, da so zeló enake navedenim ; k tem stroškom pa niso vštete svote za davek, biro, obresti od zemlji^čiue glavnice in mogočih dolgov ter gnoj.
Vrednost mošta (ne vina!), ki se pridela na enem orala ob normalni letini znaša: v radeškem okraji 84 gld., T krškem okraji 58 do 145 gld., v novomnškem okraji 100 gld., v metliškem okraji 145 gld.
Ako primerjamo dohodke s stroški, ostane od enega orala; v radeškem okraji v najboljših legah 17 gld., v srednjih 9 in v slabih 2 gld. ; v krškem okraji v dobrih legah 25 gld., v srednjih 15 in v slabih právnič; vnovomeSkem okraji 10 do 20 gld. ; v metliškem okraji v dobrih legah 20 gld., v srednjih 13 gld. v slabih 3 gld. Kje pa je gnoj, davki itd.
Res je, da se naredi iz mošta vino, ki ima boljšo ceno, a dohodek ostane slednjič vender tisti, ker do Časa, ko se vino prodá, ga dosti odpade, porabi se za družine in delavce in dosti se ga „vsuši".
2.	Neugodne razmere na Dolenjskem pa naredijo, da vinogradnik od leta do leta bolj v dolgove zabrede. TJŽe gori sem povedal, kako pičle dohodke daje vinarstvo na Dolenjskem pri normalnih razmerah. Ali se ima na svetu kje še kak drugi kmet bojevati s tolikimi neprilikami, kot dolenjski vinogradnik ? Mrzla in pozna spomlad, slana, dež med cvetenjem, prevroče poletje, mrzla in kratka jesen, toča itd. krčijo Dolenjcu pridelek. Sedaj pa preti trtna uš in bolezen (glivica) „Peronospora viticola", ki je tudi uže v obili meri na Dolenjskem. In ta zadnja bolezen je huda. Amerikanci jo imenujejo „Mildew" ter se je bolj bojé kot trtne uši.
* Prihodnjiô priobĚimo ío drage naiore o dolenjskem TiniratTu, in sicer iz peresa atroboTnjftkft gosp. Dolenca; brali smo jih v listu „Weinlaube".
Pri vseh teh neprilikah ima pa Dolenjec le malo ali pa nič stranskega zaslužka, ker so druge stroke kmetijstva popolnoma zanemarjene,
V desetih letih je komaj enkrat letina taka, da zamore Dolenjec izhajati, in ko bi bila tudi vsako drugo leto taka, on pri takih razmerah, kot so sedaj na Dolenjskem, mora vender se iti rakovo pot.
Gori je povedano, kako malo dobička daje dolenjski vinograd. Ali mu pa v resnici daje še toliko? Neprodano ostane dalj časa vino iz vinogradov s slabimi legami; kajti teh je največ in ti so lastnina velike veČine dolenjskih posestnikov, Čira dalj ima vinogradnik vino v zidanici, tem več se mu ga „posuši". Pa vse to bi bilo še dobro. V slabi vinski letini, katerih je na Dolenjskem na izbero, se mora živež, ki ga Dolenjec mora kupovati, z gotovim denarjem plačevati, in usmiljeni trgovec mu dá na raČun prihodnjega mošta, kolikor lioče. Kako pa je stanje vinogradnika, ko je v rokah namoštnika? (Konec siedi.)
Katoliška družba rokodelskih pomočnikov v Kndoliovem.
Novice 30 nže omenile nekterikrat tukajšno družbo rokodelskih pomočnikov; mislimo pa vendar, da bodemo vstregli svojim bralcem, ako jim kaj več sporočimo o njej.
Vstanovila se je meseca oktobra preteč, leta. Varuh jej je sv. Jožef, namen pa preskrbeti, da postanejo rokodelski pomočniki pošteni, verni, vestni in izurjeni mojstri sebi v čast in srečo — v blagor domovini. Zato se zbirajo v zyečernih nrah, ko se je nehalo delati. Razlaga se jim krščanski nauk; podučujejo se v petju in drnzih koristnih in potrebnih vednostih; kažejo se jim v podučnih verskih in svetnih govorih dolžnosti in lastnosti dobrega pomočnika; nevarnosti ter napake denaSnjega Časa itd. Skrbi se tudi za polteno razvedrenje, kterega potrebuje ravno delavni človek še prav posebno. :
Meseca decembra je-liapravila družba veselico s petjem in deklamovanjem v „Narodnem domu;" pred pustom smo se pa razreselovali prav po domaČe v gostilni Brunnerjevej. Prvega maja napravimo izlet na Trško goro.
Prijateljev in podpornikov si je dobila družba T tem kratkem času prav mnogo zlasti med gospodi mojstri in velečestito duhovščino. Njim se je zahvaliti, da je mogla poravnati svoje potrebščine, ter nekaj soldov dati celo v hranilnico za prihodnost. Bodi vsem dobrottiikom zlasti tuđi ljubljanskej hranilnici, ki nam je naklonila 50 gl. stoterna zahvala!
Središče vsacej družbi je društvena zastava. Tudi pri nas se je brž izrekla želja, da bi si

omislili zastftTO. Ker so nekteri radoToljno obljubili precejšne doneske, je privolil v to gospod načelnik — toda le a tem pogojem, da se res denar za zastavo dobi drugej — od društvenega premoženja pa da se nič ne dá ; kajti varčni moramo biti, ker ne vemo, kakove težave nas vteg-nejo Ěe doleteti. Naroála se je zastava v Ljubljani pri gospej Hofbaiier za 200 gld.; podobi sv. Jožefa in brez madeža spočete Device Marije pa pokloni družbi malar gospod Friderik Tome v Sent-Vidu pri Ljubljani. Blagoslovila se bode zastava prihodnjo binkoštno nedeljo v tukajšnjej kapiteljskej cerkvi.
Cvetno nedeljo so imeli društveniki skupno sv. obhajilo v novomeskej frančiškanskej cerkvi.
Tako sera v kratkih potezah narisal delovanje in stanje naSe družbe. Nadejam se, da so laskavi čitatelji iz njih sprevideli, da je družba res blaga, da se trudi spolnovati svojo dolžnost in — da zasluži prijazne podpore. Prav posebno pa želimo, da bi bili o tem prepričani vsi naši mojstri ter svojim pomočnikom prigovarjali, naj se upiSejo ter bodo vrli udje katoliške družbe. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo.
Naše okrajne cèste!
Ta predmet, o kterem se hoče tu na kratko razpravJjati, je bil že večkrat povod resnih razgovorov, ali vendar je ostalo Že vse tako, kakor je bilo nekdaj. Pri nas je sploh navada mnogo razpravljati in sklepati, pa malo storiti. Komu na Dolenjskem ni znano, kako imamo slabe okrajne ceste ? Voznikom, ki so kedaj skozi našo pokrajino tovorili, BO naše okrajne ceste v kaj slabem spominu radi težavne vožnje po teh prometnih progah. Kaj pa je vender temu krivo? Odgovor je kratek! Edino to je krivda, da se popravljanje okrajnih cest še vedno razdeljuje med posamezne posestnike, kateri pa to svojo dolžnost kaj malomarno izpolnujejo. Tu pomagajo kaj malo tudi raznovrstni opomini in narekavanje kaznij.
Če primerjamo stanje naŠib okrajnih cest z istim okrajnih cest na Gorenjskem, ali pa z ono, ki pelje od Grosupeljega do Krke, kaki razloček se nam tu pokaže! One ceste so blizo tako dobro ohranjene kakor cesarske in to le vsîcd razumnega oskrbovanja. To je pa le tako postalo mogoče, da se je odvzelo popravljanje in nasipanje cest dotičnim posestnikom, ki sedaj mesto dotične cestne tlake plačujejo z davki vred nekov zneaek, kateri se izračuni po visokosti pravega davka.
Vso skrb glede popravljanja in nasipanja cest ima pa edino le dotični okrajni cestni odbor. Da je pa ta način oskrbovanja okrajnih cest po vsem ne samo potreben, temveč v korist tudi dotičnim posestnikom, kateri so se poprej sami s tem mo-
rali vkvarjati, uvidi se na prvi hip, Če se vzamejo v poštev vse okoliščine. Kakor je lehko umeti, se pri nas ne more skoraj nikoli izvršiti pravočasno oskrbovanje okrajnih cest, kajti večina dotičnih posestnikov, kteri morajo ceste popravljati in nasipavati, ima raznovrstne zapreke. Temu je predaleč od doma dotični kos ceste, drugi navaža mesto pravega stolčenega kamnja le drobiž in blato, tretji nima domačih moči, a tujih mu ni^ mogoče dobiti o pravem času itd.
Če pride pa vsaka skrb na okrajni cestni odbor s tem, da se bodo dotični posestniki za to cestno tlako v denarji odkupili, tako se bode vsa ta važna zadeva mahoma spremenila in sicer na korist celi pokrajini. Tudi ondaj bodo imeli posamezni posestniki dovolj prislužka. Eni bodo prodajali kamnolome ali že pripravljeno Šuto, drugi bodo kanme lomili in tolkli, tretji vozili, četrti nasipavali itd. Vrh vsega tega bodo pa postale okrajne ceste v teku malo let ravno tako trdno vdelane, kakor so sedaj cesarske — in to bode pač povikšalo promet.
Kakor se čuje, se je te blagovoljne misli vže poprijel NovomešU okrajni cestni odbor, in jo bode skušal v kratkem, tudi dejansko izvršiti, s tem, da bode povabil k prvi seji okrajnega cestnega odbora tudi ^se župane tega okraja, da se bodo razgovarjali v tej važni zadevi. Če se bodo vsi v tem zedinili, poslala se bode na slavni deželni odbor dotična prošnja, kfera se bode podpisala od vseh županov tega okraja in od okrajnega cestnega odbora. S tem bode storjen prvi potrebni korak, da se vendar le enkrat vgodno reši ta prevažna zadeva. V to pomozi Bog! Da bode pa razgovor vspešen v tej zadevi pri prvi seji okrajnega cestnega odbora, bi bilo želeti, da se častiti gospodje župani že sedej bolj natančno pomenijo o tem predmetu in si ga na vse strani dobro ogledajo. _
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Na Koroško je dospel novi škof dr. J. Kahn. Pravijo, da bode vrl mož, da se bode naučil v kratkem slovenščine, ki mu bode pač vrlo potrebna.
Kakor poprej naši tako so prosili sedaj gornje Štajarski obrtniki naj se po kaznilnicah več ne pripušča izdelovati različnih reči, ker to škoduje obrtnikom. Minister je obljubil, da bode storil kolikor je mogoče ter djal, da vlada namerava velike hudodelce pošiljati v vročo Afriko k reki Kongo, da ondi zemljo obdelujejo. Pač pametna misel — mi se jih znebimo!
Cehi jako delajo ua to, da ne bi se kupovali ogrski izdelki, ker to škoduje Čehom.
Madjarjem gre jako trda — denarja vedno manj, dasi so davki vedno veČi. Grozno globoko
80 zagazili ti naši sosedje. Zadnji čaa so zvišali davke trgovcem in sicer tako, da plačuje sedaj trgovec, ki je prej dajal 800 gld. celih 2000, kavarnar, ki je plačeval 120 gld. bode Ětel «edaj celih 211 gld.
Naše cesarstvo je razdeljeno na dye polovici — našo in ogrsko. Doslej smo plačevali za skupne stroške mi 70 a Ogri 30 odstotkov. Naši BO sprevideli, da dajemo mi preveč; zato tirjajo naj Ogri dajejo odslej nekaj več; ali to jim nikakor ne gre v glavo — branijo se z vsemi mo-Cmi ! Kakov bode konec — ne vemo.
Med Ogrsko in Poljsko se je odprla nova železnica, ki bode kaj imenitna, abo bi imeli ke-daj vojsko z Kusom.
Avstrija in sosedna Rumunija ste se sprli zarad uvažanja različnih pridelkov; dolgo se uže pogovarjajo, kako bi se reč vravnala — ali doslej zastonj. Vendar je upati, da se bodo zjedi-nili nam in njim v korist.
Naš državni zbor ima sedaj počitnice. Začne se zopet 23. t. m.
Kaj je novega po širokem svetu?
Srbe je osvobodil turškega jarma knez Miloš Obrenovič leta 1815. Přetečeno nedeljo mn je postavil srbski narod dostojen spominek v Takovi.
Bolgari eo boje nameravali zopet Aleksandra Batenberga izvoliti in sicer za kralja. Hvala Bogu, da jim je pisal sam, da volitve ne sprejme, ker bi bila sicer zmešnjava Še veča, kakor uže je. Do miru ne pride, ker velike države ne zaupajo ena drugej — pa tudi do vojske ne : vse nekako nezaupno gleda, kaj počne sosed ter se oborožava. Iz Bulgarije se selijo cele družine, ker se boje vojske.
Rusi se nekako manj mešajo v bolgarske zadeve, ker se bojé, da si bodo morda kmalu v laseh % Angleži zavolj Indije. Zato jim je treba skrbeti, đa so močni v Aziji.
Ruskega cara so mislili zadnji čas zopet umoriti — z bombami. Res, Bog sam čuje nad njim, da skrivna policija vaaj zaloti hudobneže.
Angleži imajo še vedno dosti posla s katoliškimi Irci ; nečejo jim dati pravic, ki jim gredó, a ti delajo Angležem mnogo sitnosti.
Lahi imajo nove ministre, doma dosti sitnosti po nerodnežih in prekucohih. V Raveni so izvolili za državnega poslanca človeka, ki je bil uže kaznenec na galeji. Lepa država to!
Med Francosko in Angleško je bil zadnje dni grozen vihar na morju. 15 ladij se je razbilo — veliko ljudi je potonilo.
Piâe se nam: Iz Novega mesta, 6. aprila. — Lepe dneve Brno imeli, lepe dnere, pravim — in sicer v ka-piteljskej cerkvi. Očetje Jezuiti so imeli misijon skozi celih 10 dni. Dva gospođa sta imela slovenske govore, eden pa nemSke zvečer za gospodo — zlasti zato, da je bil prostor v cerkvi. Kajti ako bi bil tuđi za gospodo govor slovenski, bi pač ravno gospoda ne bila mogla poslušati, tako so rinili v cerkev nali dobri, verni priprosti ljudje.
Kaj je storil misijon, skorej ne morem prav popisati : treba je bilo le videti, kako so ljudje — kmečki in gosposki — poslušali goreče govornike; treba je bilo le videti, kako so je gne-tilo krog apovednic —. Pa kaj pravim? Treba bi bilo pogledati v src6, koliko jih je dobilo srini mir, katerega morda nÍ30 poznali leta in leta! Neki dan se bode to pokazalo — takrat se bodemo čudili, kako obilne milosti je razlival Gospod nad naše mesto za časa miaijona. Ćul sem iz ust premnozih tuđi gosposkih — veče dobrote bi nam mil. gosp, prost ne bili mogli nakloniti, kakor so nam jo s sv. misijonom.
Vsegamogočni povrni obilni trud vsem, ki BO se trudili pretefiene dni za naŠo pravo srečo !
Iz PreÈenske fare. — Pri nas je prišel ponočnjak v neko hišo ob polnoči, kjer so spale Štiri dekleta s svojo materjo. K sreči se mati zbudi, zagledati možkega na sredi hiše, zakriČi na ves glas: „Za božjo voljo tat je priSell tat je prišel!" Na to kričanje se zbudi Še mož. Tať beži, gospodar za njim kričé: „Tat je prišel! Držite ga! Mati skozi okno upije: „Za božjo voljo, tat je bil pri nas!" Sosedje hitijo ustajati in dero za tatom, ki beži skozi vas, Ženske in možki vse hiti za njim z burkljami in gnojnimi vilami. Bežaje navzdol pade. Kolik strah 1 Prosi in upije; „prosim vas, pustite me, saj ne bom nikoli več prišel!"
O da bi vsaka deklica tako zavpila, kakor je ta mati: „Tat je prišel!" Kmalo bi bilo konec ponočevanja.	J. Sch.
Iz SV. Križa pri Kostanjevici, 20. marcija. (Na pošti šola.) Lepo novice se berejo iz bližnjih in daljnih krajev, da se vstanovlja družba sv. Cirila in Metoda, ki ima namen, podpirati narodno-katoliške šole. Ali Žalibog, od nas se ne more kaj tacega poročati, temveč ravno nasprotno. — Na pošti v sv. BÍrižu opravlja službo neka oseba ženskega spola, ki ob enem pod-učuje tudi vaške otroke v nemškem jeziku v poStni sobi ob času poštnega službovanja. Jaz bi ne zameril toliko osebi, ki podučuje, kajti ima kaj dela in nekaj zaslužka. Da pa otrokom malo ali čisto nič ne koristi ta poduk, je gotovo.
t"
Otroci BO večinoma 7 do 8 let stari, kateri so počeli prvo, oziroma drugo ljudsko šolo obieka-Tati, in v ljudski šoli rabijo Abecednik, a v privatni &oli pa nemške knjige — kako in kje naj se kaj iiauiîét Brez droma mora iti privatna nemška šjk otrokom več Škodovati, kakor koristiti. Ljubi Bog daj veselje in zaupanje vsemu elovenskemu narodu do domaČih narodnih Svd I Potem bodo tudi vaščani ev, Križa koiikor toliko spoznali, da zamore živeti človek, če tudi omikan eamo v slovenskem jeziku. Čudno, da nas gospod učitelj ne vpraša ove privatrifl učiteljice: 1. Ali znaš poduževaii? 2. Ali iratiš dovoljenje od Šol/ike oblasti, vstanopiti privatno šoli'? 3. Kako i^e eme to gi diti v sobi c. kr. pošte?
S Težke vode (Scopiška far»). V slovo gospodu župniku. — V pouedeljek so se poslovili iu prihodnji Četrtek se b^ido od oas ločili ljubljeni naš gospod žu;iuik. Oh kako je to žalostno ! Zdi se mi, da ao še-le k ním prišli, če 80 ravno že čez 8 let v Stopičah. Kako zvest, skrben in dober prijatelj so nam bili! Pa kaj hočemo storiti ? Poslovimo se od V«s — poslovimo od svojega zventega in iz aerca ljubljenega prijatelja v duSnih in telesnih zadevah Obrnemo Re k Yam, drai^i gospod, in Vaa prosimo s tužnim sercem: Ako smo ae Vam kedaj T tem Čanu ziamerili, odpustite nam I Saj smo poslušali Vaše pridige in nauke z veselim sercem, in se dalje bi to radi, ako bi bila mogoče. Srčna Vam zahvala za vse dušne i a leleBne dobrote! Ne pozabite na svoje dosedanje sto-pišbe farane, ker tudi mi Vas ue borao nikdar pozabili. Z Bogom hodite, srečni bodite ! Bog daj, da bi se §e videli, če tukaj ne, pa sodnji dan na desni strani.	J. G^.
Sv. Jurij pod Tabrom, ii. aprila 1887.
— Uboj je dovršil Šitnon Sirk, po domaće Bob; ubil je svojega lastnega sina. Zaradi pretepa je bil že dvakrat pri sodniji kaznovan, ker je svojega sina, ki je dovršil še le peto leto, hudo namlatil. Dne 23. marcija pa ga je zopet zaradi neke malenkosti tako namlatil, da je moral v kratkih urah izdibniti svojo dušo in ee preseliti k boIjš«mu očetu, kakor je bil njegov mrzli zemski oiSe. Izročila ga je občina aodniji in ta ga je dala pod ključ. Dne 24. marcija je komisija reČ preiskovala; častiti gospod doktor Bergmann so kar ui mogel prečuditi nai otrokom, tako grozOTito je bil razdelan, ves siv po životu in glava poknena. Gospod zdravnik je rekel, da še niso videli nobenega odraŠenega človeka s tolikimi ranami, kakor jih je imelo to ubogo dete; imelo je namreč 70 udarcev po Životu. Imel hi še veliko o temu popisati, pa rajši zamolčim. Ta dopia naj služi v svarilni vzgled vsem tistim, kateri nameravajo t
zakon stopiti brez potrebe in s praznimi rokami. Kaiar pride potnaujkanje, ee lahko prigodi kaj tacega, kar priooveduje ta dopis.
Iz Ljubljane. (Zakasnjeno.) O vremena in se k.ij.) — Iz vseh krajev naše mile domovine se čuje, koliko nezgod je proTzroČil ta ravnokar pojemajoči sneg. Zlasti je napravil mtiugo neprijetnosti na Železnici, pa ae na dolenjski. Tako je bila proga med Ljubljano in Trst)in skozi pet dni popolnoma zaprta. Tudi tekgrHmi niso m igli iti ne tja ne sem, ker sta „kraška" burja in „marcev" saeg podrla mnogo brzojavnih dn-gov in potrgala telegrafske žice. Posebuo fe bilo to neznosno za potnike, ki so imeli i>'>t'jvati na razne kraje po svetu, pa so morali tukaj pu Ljubljani postopati in dragi čas tratiti. Slučajno sam prišel ravno med dva Ceha, ki sta romala v nveto deželo v Jeruzalem. Tožila kako zeió jima je to neljubo, ker sedaj nobeden vlak v Trst ne gre, namreč zato, ker bo parnik prej odšel, preden prideta tja, dru-zega bo ieta morala pa celi teden čakati. Bil je ti^h eden že dva iajstkrat v Jeruzalemu in osemkrat v Rimu. M^d pogovori Sfno prišli na óeha Oíidíičita, 8!avn>îga igralca na goslih, ki je ravno tiste dni tukaj v Ljubljani koncertoval. Nista se mogla nasmejati, ker jaz nisem mogel pravilno zgovoriti „Ondříček", naj sem jezik krivil, kakor sem hotel, ia res, vse prizadevanje moje bilo je zaman. Vprašal sem potem ve5 Slovencev, pa nobeden ni mogel tako izgovoriti, kakor ćehi. Ravno letošnji predpu^t je tudi bilo, ko je bil pri izpraševanji ženin Čeh za zakrament sv. zakona pri nekimu tukajšnjih gospod >v župnikov. Ko odgovori na vprašanje, kedo da je, mu gosp. Župnik skorej ni hotel verjeti, ker je govoril prav dobro tudi slovensko. Na to mu gosp. župnik reče; „No, povejt® mi, kako ae izreče triintrideset po česlto?" In ko mu poTČ, ee gosp. župnik nasmeja in pravi: „Zdaj pa že vera, da ste Ceh, zakaj Slovenec ni v s^anu, tega izsjovoriti.*
Od D. M. v Potji pri Ljubljani. — Vsem bralcem „DjI. Nov,", posebno pa onim, kateri še niso udje družbe sv, Mohora. — Kaj veselo je bilo citati v celovškem „Miru" št. 4, kako se iz daljne Amerike oglašajo za ude Mohorske družbo; torej ne bode odveč, ako povem tudi iz Poljsko fare temu enako veselje. Pred enim letom ni štela omenjena fara več kakor 68 udov, ker ee je pa to Število ravno prislemu č. gosp. kaplanu Fr. Mekinc-u zelo majhno zdelo, so nam pa ob kratkem in prav prijazno razodeli svoje misli, da sicer močno želijo, da bi več udov pristopilo k tej prekoristni družbi. In glejte! — milo vabljive besede zares niso bile zastonj, to nam priča družbinski „Koledar" te«
kočega leta, ki je Tpisanih 138 ndoT, torej 70 Tež, kakor prej In tako tudi letos niso pozabili ta mnogo spoštovani gospod zopet opom-Eiti nas na novo narocbo. V spodbudnem govoru prevdarjajoč, koliko so vredne Mohorske knjige, ako jih pridno in zvesto prebiramo. Pre-Terjeni pa, d» je resnica, hiteli smo vsak s STojim goldinarjem, dobro vedoč, da se ne bo-demo nikdar kesaH. In zopet so naš 6. gosp. poverjenik z lepim številom zapisnik sklenili in družbenemu odboru t Celovec odposlali. Iz prijaznosti so mi povedali, da se je oglasilo zopet nekoliko novih udov, namreè 16, torej vsihsku-daj 154 — lepo ètevilo. Tara sicer šteje okoli 3000 duš, torej lahko Štejemo na 100 prebivalcev po 5 udov. Hvala Bogu in našemu vrlemu gospodu kaplanu. — Dragi bratje Dolenjci! Eik : je pa pri Vas z družbo sv. Mo-hora? V 23. štev. „Dol. Ťíov." m. 1, je bilo čitati: ,Ka Dolenjskem pa, kjer je dobro 200 tisuè Slovencev, je le okoli 3600 udov družbe av. Mobora. Tako, da žslibog ne mcrcmo reži, da bi pri nas na 100 slovenskih duš štela dva nda, ampak nekoliko manj." Tudi jaz poznam faro na Dolenjskem, R., ki je jako velika, pa nima veČ kakor 27 udov. Prav pravi torej pi-fatelj gori omenjenega „Mira", „da se tik rla-menečega ognja ne ogrejejo vsi." — Prizadevajte si Radťčani, da tudi Vas te bestde ne bodo zadevale, in vsi Dolenjci, ki Vam je mar
pruTÍ Tifiprpdpt^ dft tndi v fflj totr» koristni
stvari ne bodete zadnji. Zlatti pa naj ře posluži vsaki Slovenec, katerega se poloti želja do strupenega igfinj», z« tiate novce zdravilne moči, ki 8e najde v knjigah družbe sv. Mohcra. Zagotovim Vas, da se bode mcrsikatero gorjé ognilo Vas in Vaših hiš, torej prebirajmo Mohorske knjige.	Ognjeslav.
fefs veisti, (Poštne uradne nre vNovomestu) BO cd 1. maja poienši predrugačene. Sedaj se bode urfdovfilo zjutraj od 8. do 12. nre. Popo-ludne cd 2. do 6 nre. Ob nedeljah, kakor do-sedaj, ïjnliftj cd 9. do 12. me, in populudne cd 3. do 4. ure.
(Metliški pro št.) Visoki nemški viteŽk red podelil je mestno župnijo Metliško velecasti-temu gospodu Franu Dovganu, n. v. r. župniku, z naslovom prosta. Ňa njegovo mesto v PodiemeJj pride veleč, gospod Josip Rome. čestitamo z iskrenim veseljem odličnima svečenikoma, pa tudi župljanom Metliškim in Podzemeljskim.
(Okrajne ceste) med Kočevjem in Pod-klancem, med Sodražico in Globeljo (Goro) in
Loškim potokom so kaj slabe, kakor toži neki dopisnik v ,Slov. Nar".
(Kmetska posojilnica) Vrhniške okolice registrovana zadruga z omejenim poroštvom na Vrhniki razglaša za peto upravno leto 1886 računski sklep, ćiati dobiček je znašal 1679 gld. 21 kr. ; rezervnemu zakladu se je pripisalo 1451 gld. 71 kr., ki znaša sedaj 5776 gl. 19 kr.
(,Pedagogiško društvo") v Krškem je za učitelje in âolske prijatelje zborovalo 14. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne v Mokronogu. Govoril je g. J. Ravnikar o napakah pri vzgoji. G. V. Gebauer o šolskem vrtu (drevesnici).
(Krški godci) kaj dobro godejo, kar so pokazali v Krškem že večkrat, 19, marca v Brežicah in 11. aprila v Sevnici, kjer je bila kaj lepa slovenska veselica.
(Knjiga „Sadjarstvo",) spisal goep. R. Dolčnc, se je zaradi mnogih podob za par dni zakasnila. — Najbolje je na poštni nakaznici naročiti, s ktero ee pošlje 75 kr. J. Krajcu T Novomesto, in zraven napiše natančno adreso s přístavkem za Dolénčevo sadjarstvo. Potem se bode poslala nemudoma in poštnine prosta.
(Banka „Slavija") sklenila jev mesecih oktcber, november in december 1886. leta 12.829 novih zavarovanj za 16,845.435 gld. 31 kr. kapitala ter je zato prejela 440.525 gld.
61	kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je t teh treh mesecih 288 173 gld.
62	kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal jo 1,553.235 gld. 53 kr, V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 300.039 gld.'66 kr., na zemljišča pcscjenih pa C68.633 gld. 64 kr. Gasilne brizgalrice dobile bo tri občine, — Od 1. jannvarja do 31. decembra 1886. leta bilo je sklenenih 66.606 novih zavarovanj za 72,861,310 gld, 80 kr., ter se je uplačolo zavarovalnine in pristojbin 1,933.082 gld. 98 kr., izplačaló pa za škode 683.125 gld. 57 kr. Samoupravna društvá za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca januvarja 1887. leta že 1433 Članov, ki so skupno zavarovali 131.795 gld. 32 kr. pokojnin in zato obvezali se nplačati 496,534 gld. 81 kr. ulog.
(„Koroške bukvice") izdaja gospod F. Haderlap, zvezek po 32 strani. Cena vsa-cemu zvezku je samo 10 kr. — torej res nizka! Upamo, da bodo povesti ljudstvu vgajale — in da gospod zasluži podporo.
(Angeljček), otrokom učitelj in prijatelj. Izdal Antoo Kržič. Ï. zvez. V Ljubljani 1887. Samozaložba. Tiskala „Katoliška tiskarna". 8", 48 str. Cena 12 kr. Tako je naslov najnovejši knjigi, ki je izŠla za slovensko mladino, Kedôr jo je prečital, bode pritrdil, da je res pravi
„ angeljček " otrokom. Gospod pisatelj podaja prav mičnih dogodek, pesmic resnega in šaljivega zapopadka, uganek i. t. d. Knjižica je jako okueno ozalisana s primernimi podobami. Da je pieana v lepem, čistem in gladkem jeziku, ni nam treba pristaTljati, zato jamči vže pisateljevo ime. Naj bi te knjižice ne pogrešala nobena hiša, kjer so otroci, ki znajo brati. Pa tuđi odraslim bode dobro doála.
Razne vesti.
* (Pameten voznik). Voïuik je došel rojaka, voznika. „Kaj voaiš?" ga vpraša. „Žgaojel" odgovori. „Potlej pa le voai" ran odvrne prvi „prav je, da voziš pred menoj, ker jaa peljem grobne kamne!"
*(ypRmladaDskl vremenski pregovori). Užarjena jnterna zarja raaltravna oznanja nekaj viharja. — Velikega petka dež naredi, da letina dobro obrodi, — Zgodno sporaladao gromenje, lakote pozno tiilenja. — Ćesasecsa^i, maltraven deži, velkitraven hiadi, to kaste in sode polni. — En vos sena je vreden ve like gat ravna rojev eden. — Koliko pozneje beli trn eveti, trava in žito slabeje atoji. ~ Pankraeij (12). Servacij (13) in Bonifacij (14) so ledeni tri kanaeiji; vreme gostokvat spreminjajo, da pred njimi stalnega ne bo; Če pa prej ni slane bilo, tudi za njimi ne bo mrazilo. — Sv. Urban (25) , aseo, za jesen basen. — Urbanovo aolnee in Vidov dež, prav dobrega leta pričakati smeS. — Hladen velkitraven in moker še vmea, ti kaste in gode napolni zares. — Hladni velkitrarea gotovo nam da siame zndosti in tudi sena, — Pred kresom prosim», naj deži, potem prositi treba ni. — O kresi se dan obesi. — Sv. Ivan, prvi letni dan. — Če na kresni dan dežuje, zaorelie slabo so skazuje. — Co kukavica doigo po krasu še kaka, dragota in lakota k nam priluka. —
(Oe vremenski pregovori resnico zadenejo, najde tndi slepa kura zrno. Stavce.)
V mesecu marciju vNovomesto vračuiofia se pisma:
F. S,, S. Vid p. sv. Rok — iiicolaus Herako-vič, Novoselo (rec.) — Bondi, Cilli — Josei Šolar, Wien, — Franz Novak, Oolorodo — Josipina Stare, Kolovcu — Haria Sultz, Agram — C. Davis, Triest
—	Joska Berua, Peterwardein (ree.) — Maria Ko^lev-Car, Triest ~ Jože Teršcijar, Mokronog — Via Carlo Alberti, Torino — Matilda Kramaršič, Marburg — Anton Sraj, Esseg (ree.) — Alois Praunseia, Graz (ree.)
—	Daniel Reba, Paierbach — Maria Schulte, Agram
—	Laehainer, Gross-LaáiťS ~ Martin Gazvoda, Tre-binje — Maria Berus, Karlove (ree.) — Michael Mi-helčič, Metlika ~ Thomas Brinskule, Californien (ree.)
—	Ivan Žnidarsič, Zemljaku (reo.) — Alois Auer, Nord-Ameriea — Neža KovačiĚ, Trebno.
2itna cena v Novem mestu 12. aprila 1887.
DomaÔû pšenice mernik 2 gld. 40 kr., Debelade (koruze) 1 gld. 40 kr., Sorsioe 1 gld. 90 kr., Rži 1 gld. 66 kr,, Ječmena 1 gld. 66 kr.. Ajde 1 gid. 20 kr,. Ovsa 90 kr., Krompirja 1 g1d._
Loîerijskd sreske.
Gradec 2. aprila	33 48 3 62 38
Trst 9. aprila	72 35 31 16 3
Razpis častne nagrade
za povesi, namenjeno slovenski mladittt.
Raznmniki vseh omikanih národar pašnim oËegom motrijo razvoj tistega dol» knjižeTnosti HTOje, kateri jo t prri vrati namenjen mladatnu narastaju, ter vestao skrbć ssa to, da so mladini podajajo w roka po obiiki in «r^ebini dovrSana, čistim peresom in plemenitim srcem pisane zabarne in ponina knjige. Tudi t Slovencih »e je ïe veSkrat poadarjato, kak» potrebujemo mladini svoji primernega berila in razna uiiteljskK iu pedagogijska druStva na&a ho vaSkrat ukrepala o tem in obravnavala vpraSanje, kako bi se zadelata ta praznina y kniiï.evnosti sloyonski.
To TividevSi je znani rodoljub fiaski in prijatelj mladina slovensko, blagorodni gospod Ján Lego v Pragi, pn župana ljubljanskem podpisanemu odboru izroSil
sedem cesarskih cekinov T plemeniti namau, da i njimi naçradi najbnljSo poTOit, namenjeno slovenski mladini od dvanajstih let dalja.
Navedeni inesek seHraih cesarskih oekiaov pa jo sum» Ěftstna nagrada, katera se iipUSa pi^atalju povesti; vrha tega gospud ián Log ■ poskrbi Se ïa to, da pisatelj nagrajene povesti projmB za spis svoj Se navadni pisateljiki honorar.
Pisatelj nam v svoji povesti naitikaj Tïornega slovenskega mladeniĚa, odiĚeaoga z vsemi kršiSamkimi in državljia-skimi vrlinami; od tisto dobo, ko zaĚae hod.ti v Solo, sprétai ga do moških let, ko utopi vpraktiČuo življenje, opisi ga živo in plastično broz moralizovanja, da bode mladi duSa, vidaĚa prod seboj junaka povesti, broponala po njegjTam v^viSenon vzgleda iïpalnovati vse dolžnosti, katero narod, cerkev io državo zahtevajo od piStenega mjža.
Ako pisatelj takoSno životopisné povůst postavi v zgodovinsko zanimiv Cas tor njeno djjao.je opro na take domaia kraje. Iti se odlikujejo po prirodni Lepoti svoji, bode tem veija zasluga njegiiva.
Povest obsozai Seit tiskovnih pol male osmorke, natisn^aa I navadnimi garmondakimi 6rkami,
Rokopisi naj se pošiljajo do konoa tekoSega leta naSelniku podpisanega odbora, kateri tudi poreîti prisodi darilo tet pisatelju, njemu izroiSi Sastni hoaorar.
T Ljabljanii 1. aprila 1887. Peter Graaseli, župan Ljubljanski, naîolnik. — Prof. Janez Gnjezda, predsednik družbe katoliških r o kodala ki h pomoSaikov. — Prof, Pr. Leveč, urednik ,Ljablj. Zvona', naSelaikoT namestnik — Ivan TomSič, c. kr. vadinski uSitalj to urednik jTrtfiev'.
ITassnanilo.
v sredo 20. t. m. začne ae v Metliški pmštiji iavna prostovolina dražba zapusíine pokojnega gosp. >ro3ta Daniel Terćeka. Prodajalo se bo razlićno po-listvo, poljsko orodje, vino, žito itd. proti temu, da ae takoj plaĚa, Kupee k tej prodaji vabi
Opravništvo komendě nemšk. Titešk. reda
v Metliki 13. aprila 1887.
[38]	Martin Kamenšek,
ITaznanllo,
Pisarna odvetnika dr. Skedl-na
jc sedaj t hiši g. Pin t ar,j a ŘtT. 75., nasproti đoseđan,ie pisarne, T pr^em nadstropji, [31-2]
Zugmajer-jevi plugi
9t. 2 , 11 gld., Bt. 3 po 12 gld., plnžne po 6 gld. se doWjo pri Adolf Gustin-u v Novomestu, pa tndi le samo pravo koroško železo in dmgo železnino iz prvih tovarn. Tadi speeerijsko blago, [26-2]
Cela družina ^ nafem m tekaj M
«prejme ec v hmelniški grad pri Novomestu in dobi stanovanje, hlev, poîdrngi oral ojiv, deputat i. t d. Ćlani družine se tudi v sluibo spiejmó, — Oglasi naj se do 1. maja 1887 [iri
[37-1] Oskrbniâtvu hmelniáke grajéčíne.
v Sevnem na znožjj tržke gore poleg Bajnofa,
goatilna z vso opravo, pri ktcri jo tudi mesarija iu }rodaja tabaka, ter četrt grunta. Vee je v najem stanu. Već se izve ravno tam.	[31-2]
bol
Ponudba prodaje nove štacune.
ležcĚe T Vrhovski vasi eno uro od Kostanlevice blizo ceste, obsegajoče pobiatvo, njive, trAvnike, vtltk vinograd, lesćino in hoste, se po prav nizki ceni prostovoljno prodá. Več ae poizve pn goapodu
Antonu Majzelj-nu
[31—1]	y St. Jerneju.
išče vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske lole na Grmu prt Rudotfovem.
Biti more krepke postave, bistrega uma. Caa aka tri leta proti prosti hrani in staLOvanju. Pisanja in čitanja nezmožni se ne sprejme.	[B4—1]
Zaradi preselitTe iz RiidolfoTcga PV^ se ceno prodá
različno pohištvo.
kakor : mize, stoli, tri garBitnre, i. t. d. £36—1] Kje povó vrcdnistvo „Novic".
PV^ v najem se dál
Vrt za sočivje, — poldrugi ora! vrta z sadnjim drevjem in travo; če bi kdo Želel, lutii se več zemljišča. — 100 kvadratnih sežnjciv velika le« ca za špargeijue (Spargelbeet). Prosti^juo wianovanjc in velika klet v gradu Velika vas pri K* škem. Več pove :
[33-2]	M, Falirer mt Eaki.
Zaloga koz za podplate,
dobrib in trpežnih, la.'^tuega izdeiitít, pri}.croca po nizki ecni, etrojarija
[33-2]	Ivan Tomáič-a im Vrhniki.
Kranjske in nemške detelje, očiščeno seme predcnca (žide),
m preajsti m ňcícljs k trsviilU. m
tako tudi
cement za zidanje Todnjiikov
se dobi pri
Franu KastelicUf trgnvcu v Kandiji. priporoma tudi [21-3]
železnino in špecerijsko blago.
Zaradi nagle smerti moje soproge som jaz podpisani skienil, mojo sedaj novo urejeno staouno z drobnim blagom na glavnem trgn v Novomest« z vso staeunsko opravo ua |)rodaj ponuditi.
Kdor bi hotel to staouno, katera je v dobrem tiru z dobrimi pogoji kupno prevzeti, naj se oglasi pri podpisanemu trgovca
[28-2]	Valentin Ohlak-u.
lEokriška grajšCina
(pošta Jesenice ua Savi) prodaja: Semenski oves: Triumf	100 kg. 15 gld.
Ligovo	100 „ 12 „
Semenski krompir: Najboljše vrste, kakor: Carly L9-6]	Vermont, Magnum bontini, Gripple
eastle	100 kg. 6-8 gld.
Semensko ajdo: Skotsko, srebrno sivo 100kg. 8 , Vrbuve sactike: Saiix viminalis, salix viniinalis purpurea in salix amygdalina 1000 koaov po 2 gld. Fižol (ovijač)	1 hektoliter 12 gld.


11
1 J.
Najstareje ljudsko zdravilo je
kr. konc. cvet za ude"
obČB Kaaiio z imenom
Klosterneuburger
Gichtfluid,
)reÍ3kBrn) t kemiíneni la-loratori.ju zň ïdravitTeno poiicijake pi einkine, toc je prodaja Kavaro-vand po c. itr. koncfBÍj[, i,i po proto-kolirani tvrdki.
T ^ D
Inti jB po Bvoj) i)ra,vi)iii iu »krbid sestavi in iiapriTt
ojf- ---------- ------------- "	■
kukor eim in i lek
tTidí ^û svojf^ni izTTelneiu 'vsjioliu niijLiť^lj iir iljul)!
razširieno zdravilo. Ta fvet j« rtilnl In ntiifoet'cl. -____
zĐiicr lii'utin in T-t^vmatlcriM, nlaltoeit inIšif. in Cntiilc,
tin tiodUn.ttli. Iiri tinlnMimli T kriii In ledjl, ]>rl EOb«-lOlu, n-t;nnji v níí«fllji, krín, itoiobuo v nof;ah, ^iri leflnali v ^rcTnli, pri «puhni en ill udilij pri prennjieti hojl nil jabonjl. Kabi SB nupnřno, ker imajo deli, ir, kterili obstoji. izvi-M^no Edrnrliii» muĚ. Torsj jo pomoč hitra in gotova tudi v najbolj trdovratnih. Bln6ajili.;
Cena male flalilce 50 kr., velike flašice t gld.
SazpoSilja lekar A, Hofmann t Klostomouburgu.
Za poitnino IS krajcarjev vfí,	[1—5]
Vrnvo so dobiva to /drtiTiio la pri sledečih gg. lekarjih;
V	IjnMjari: J. Swoboda. V SoTim meitii: Frid. Halka.
V	Borif : fi. Chrisiofolett. V firadrtu; A. Nedwetl. FCrfttTta: ^^ P. Blrnbacher. V ittlalu: FrId. Soholi.
7
OdgoTisml nrednik, izdajatelj in labicik J. Krajec.
IS^OTomeito, — H^atiinil J. Krajec,