Gospodarske stvari. Južna železuica in trženje z lesnm v Podravji. III. Zadnjiu razložene tarife za prevažanje lesa po južnej železnici so zaiadi tega tako čudno nastavljene, ker ravnateljstvo misli, da tisti, ki največ nalaga lesa, tudi naj ima najmenjše plačilo za vožnino. To bi veljalo, ko bi bilo več železnic ali vožnih močij na razpolago. Ali temu ni tako. Kdor hoče iz Podravja les dalje pošiljati iu ž ujim barautati, ta ga mora na južno železnico ualožiti, posebno, akn trži v južne kraje ogerske. Tje se more les posiljati le po južnej železnici ali po Dravi. Tcda po Dravi vozijo flosarji 8amo pol leta; ostane toraj edino le južna železnica. Dalje zoano je, koliko lesa potrebuje južna Ogerska poprek, v dobrih letiuab nialo več, v slabih malo menje. Zato je tudi južnej železnici znano število vagonov, kateri se poprek z lesom ob Podravji za južno Ogersko naložijo. Njej se ni bati, da bi jib zgubila, pa tudi nadejati ne, da se jej število vagonov z lesotu naloženih po- množi. Južnej železnici je toraj vse jedoo, ali les poiilja jeden liferant ali 100 liferantov. Ona dobi svoje primerno vsako leto jednake vožnine. Ali zo nas gozdne posestnike, menjše lesne trgovce ni vse jedno, kako ona tarife nastavlja. Ko bi vsem bile nastavljene jednake tarife, shajati mogli bi vsi. Sedaj pa menjši liferauti in posestuiki propadamo ne na korist južuej železnici, ampak na dobiček velikim, večjidel judovskim liferantom. Po našib mislib bila bi ju/,ua železnica še na dobičku, ako bi botela vsem jeduakih tarif dovoliti. Kajti mi ne zahtevamo najnižjib tarif, kakor jih ima jud Hirscbler, namreč 1 gl. 20 kr., če naloži 1000 vagonov. Marveč mi smo zadovoljni, če se vsem z judom vred nastavi 1 gl. 40 kr. ali kaj podobnega. Ker je število naloženib vagonov vsako leto blizu jednako, dobila bi železnica mnogo več za vožnino, a nam bi pomagala izpod judovskega jarma. Reč je toraj jasna; prošnje so vložene, treba je le, da se uslišijo! Nov način ozdravljanja vrančuega prisada in druzih knžnih bolezui. III. Naj r dokaz tega le eu sam] slučaj navedemo. Pred tremi leti prikazal se je vrančni prisad v neki vasi na Franboskem, kjer ga uže več let ni bilo. Tri krave, ki so poginile, julija meseca leta 1878. so se zakopalo na več bektarjev velik travnik na ra/.ne kraje; travnik je nekoliko visel. Kraj in velikost jam se še dan danes more zaradi sledečih znaraeaj duločiti : okoli in okoli jame je razpoka, ker se je zeralja posedla in trava zaradi obilne gnojilne moče veliko lepše raste, ter je bolj temno zelena in sočnata. Skozi dve leti se je v raznih casih preiskavala zemlja na teb jamab in zmerom se je dokazala nazoenost trosa viančoega prisada. Ker se je pa dvoniilo o resničnosti te preiskave, dal je Pasteur okoli vsake take jame napraviti ograjo, v katere so potetu 4 ovce zaprli. Nadzorovati ta poskus, napravile so se v bližini tudi taki prostori, kamor se jo zaprlo tudi po 4 ovac iz iste čede. Začetek tega poskusa bil je 18. avgusta 1880, toraj celi 2 leti pctem, ko so kravo zakopali. — In gledite! — uže 25. avgusta je prva ovca za vrančuiin prisadom pogiuila, katera je živela nad jamo pokopane krave; za njo šle so tudi druge. — Tako je tudi teorija Pasteur-(eva o raztrošenji vrančaega piisada popolnetu dokazaaa. Da se toraj enake kužne bolezni ne širijo, treba je živiuo, ki je poginila za vrančniua prisadom, zakopati tam, ^kjer je slaba zemlja in kjer se žiyina ne pase. Še bolje je, se ve da, mrhovino z živim ijpnom ali pa z drugimi kemičnimi pripomočki popolnem sožgati in potem zakopati. kakor postava veleva. Podlaga za postopanje proti tcj bolezni je dana, gosposka iu posamezni gospodarji naj pa zato skrbijo, da se vse uataačno zgodi, kar je neobbodno potrebno, da se te hude šibe, katera je v nekaterih krajib in v vročih poletjih zelo navadna, obvarujemo. Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal! Polnež, na Štajerskem npunež" imenovan, je vino, s kterim se drugi sodi polnijo, kar se vina 8 časom v njib posuši. Ta polnež mora biti, če le mogoče, iste dobrote, katere je zapoljeno vino. Nikdar bi polnež ne smel slabejše sorte vino biti. Ce kdo nima potrebnega in pripravnega polneža, je Dajbolje toliko kamčekov kremenastih v sod spustiti, da vino do pilke stopi. Se ve da se more skrbno gledati na to, da so kamčeki čisti kremen. Apneni kamni ali tudi drugi bi vino pokvarili.