■o Its io ■T In ■ m im !o iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 Št. 29/ Leto 65 / Celje, 13. april 2010 / Cena 1 EUR □ pT n ovS Ul uu Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Izrežite, izpolnite in pošljite kupon. Alma se je vrnila v Celje V celjski praznični »paket« je sodilo tudi sobotno odkritje kipa v spomin sloviti svetovni popotnici Almi M. Karlin na Krekovem trgu. S tem so se oddolžili spominu na veliko, dolgo pozabljeno Celjanko. Za zgled pa so lahko tudi vsi letošnji občinski nagrajenci. Tek in hoja namesto belega kruha Igranje »šnopsa« je lahko razburljivo 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Rdeča nit sejmov prometna varnost »Vragolije« na motorjih, »čudeži« v avtoličarskih delavnicah vala toča. Sejem Logotrans bo imel tako kot Razstava gospodarskih vozil izključno strokoven značaj. Gre za gospodarske panoge, ki jim je v času recesije promet najbolj upadel, določenim celo 90-odstotno. Kljub vsemu se večina predstavitvi na sejmu ni odrekla. Še vedno tradicional- bo v Varni ulici, kot smo pro- no ostaja tekmovanje viliča- V četrtek se bodo v Celju začeli bienalni sejmi - Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Razstava gospodarskih vozil. Gre za štiridnevne sejme, ki so večinoma namenjeni strokovni javnosti, tisti, ki pritegne predvsem splošno javnost, pa je Moto boom. Drzni kaskaderski prikazi, kot so na primer skoki čez avtomobile, »bike wash«, polaganje rok, izbor za mis hostese, so dogodki, ki bodo poskrbeli za pravšnjo mero atrakcije. Rdeča nit kljub vsemu ostaja varnost, poudarjajo organizatorji. Moto boom je osrednji mo- do izvajali policisti. Pravzaprav toristični dogodek v Sloveniji in od vseh štirih sejmov tudi najbolj atraktiven. Tako si bodo ljubitelji »cestnih dirkačev« lahko ogledali zmagovalni mo-tocikel Yamaha, s katerim si je pokal privozil Valentino Rossi. Po nekaj letih se na sejem vrača razstava predelanih motorjev, dopolnjevala pa jo bo razstava starodobnih motoci-klov. Obisk sejma je napovedal tudi junak relija Pariz-Da-kar Miran Stanovnik. »Glavni poudarek bo varnost v prometu,« poudarja programski vodja sejmov Robert Otorepec. »Obiskovalci se bodo lahko udeležili treningov varne vožnje Braneta Kuzmiča, prikaz varne vožnje motoristov bo- jekt poimenovali, sodelovalo šest regijskih partnerjev, ki dnevno skrbijo in osveščajo ljudi o varnosti v cestnem prometu.« Dogodek je pomemben tudi za srečanje stroke. Tako bodo v sklopu sejma Avto in vzdrževanje govorili o problematiki izrabljenih pnevmatik in o težavah, ki jih uradnim serviserjem in avtomehanikom povzročajo kolegi, ki delajo »na črno«. Predstavili bodo tudi inovacijo na področju av-toličarstva. Gre za sodoben material, s katerim lahko avto popravijo že v nekaj urah. Govorili bodo tudi o popravilu avtov, ki jih je poškodo- Na Golteh, kjer je še včeraj zapadlo od 10 in 15 centimetrov snega, so sezono zaključili že koncem marca, takoj nato pa začeli z dolgo želeno in težko pričakovano obnovo in razširitvijo hotela. Hotel je sedaj že napol podrt, prenovljen in bistveno večji hotel na Golteh oziroma ob zgornji postaji nihalke Žeko-vec pa naj bi smučarje dočakal decembra. Za gradnjo so na razpisu ministrstva za gospodarstvo pridobili več kot dva milijona evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja skoraj četrtino vrednosti naložbe, preostanek pa bodo zagotovili z dokapitalizacijo in s krediti. Sicer bo, kot kažejo prvi izračuni, izkupiček zaključene sezone slabši kot lanski, saj so, zaradi slabih razmer v decembru, skupaj obratovali samo 100 dni. Lani so obratovali 129 dni. Po besedah direktorja družbe Golte Ernesta Kovača je bil obisk smučarjev v letošnji sezoni kljub manjšemu številu obratovalnih dni podo- CE1K1EK PETEK Varno s soncem tudi v šolah Preventivni program Varno s soncem bo letos Zavod za zdravstveno varstvo Celje razširil tudi v osnovne šole. Program je zavod razvil ob podpori Društva za boj proti raku regije Celje in Združenja slovenskih dermatovenerologov. Vanj se je lani vključilo že 121 vrtcev z več kot 19 tisoč malčki. Dolgoročen cilj projekta je zmanjšanje pojavnosti kožnega raka, kar je mogoče doseči z zaščito pred škodljivimi posledicami sonca. ristov ter razglasitve zmagovalca v izboru za naj gospodarska vozila leta 2010. ROZMARI PETEK Tokratno slavnostno odprtje sejmov bo precej drugačno od prejšnjih. Zavodu Naprej, ki se ukvarja z rehabilitacijo po poškodbah glave, bodo podelili donacijo v obliki umetniške slike Roka Slane. Letno se v Sloveniji zgodi več kot 3 tisoč takšnih poškodb, precej prav zaradi prometnih nesreč. Prometna varnost je namreč vedno rdeča nit sejemskega četvorčka. Program bodo letos skušali iz vrtcev razširiti tudi v šolsko okolje. »V letu 2010 želimo program razširiti v vse vrtce v državi in ga na novo ponuditi osnovnim šolam. Postopoma že- limo s samozaščitnim ravnanjem seznaniti vse generacije v vrtcih ter generacije četrto-in petošolcev. Ob podpori vseh regijskih zavodov bomo povečali doseg programa ter števi- Informacije o preventivnem programu so na voljo na spletni strani ZZV Celje, na naslovu www.zzv-ce.si. Avtorice preventivnega programa so Simona Uršič, mag. Ana Benedičič in mag. Betka Vrbovšek. lo vključenih vrtcev in šol. Prizadevamo si, da bi čim več otrok in njihovih staršev opozorili na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov in jih spodbudili k ustreznemu samozaščitnemu ravnanju. Na ta način želimo prispevati k znižanju pojavnosti kožnega raka,« je povedala vodja programa Simona Uršič. Program Varno s soncem je letos uvrščen med redne naloge javnega zdravja v vseh zdravstvenih regijah in ga je potrdilo ministrstvo za zdravje, ZZV Celje pa ohranja vlogo avtorja in koordinatorja. Program bo tudi letos tako kot v preteklih dveh letih med otroki zaživel 28. maja, na svetovni dan sonca. Zainteresirani vrtci in osnovne šole se lahko prijavijo za sodelovanje v programu še danes, 13. aprila. MBP Za prizidek veliko zanimanje Po tehničnem pregledu novega prizidka doma upokojencev v Šmarju pri Jelšah, ki je bil pred koncem tedna, so potrebni le manjši popravki. Zato pričakujejo uporabno dovoljenje v dveh tednih. V novem prizidku je bistveno večje udobje kot v ostalih sobah, zato je za vselitev veli- ko zanimanje. Poleg sob, ki so med najbolj urejenimi na Celjskem, je v pritličju večnamenski prostor za predavanja in medgeneracijsko povezovanje, na strehi imajo ozelenje-no teraso. Po zadnjem pogovoru med vodstvom doma in ministrstvom bodo za nov prizidek vendarle predlagali ne- koliko višje osnovne cene. Investitor prizidka, ki bo stal v celoti več kot 0,5 milijona evrov, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v manjšem delu prispeva dom upokojencev lastna sredstva. Prve vselitve v prizidek bodo takoj po izdaji uporabnega dovoljenja. BJ Pritožba zavrnjena Celjsko upravno sodišče je zavrnilo pritožbo iniciativnega odbora za ustanovitev Občine Loče na odločitev državnega zbora. Ta je že drugič odločil, da Loče ne izpolnjujejo zakonskih predpisov za ustanovitev občine. V imenu odbora je pritožbo vložil poslanec Rudolf Petan. MBP VELIKA NAGRADNA IGRA -o «i W % Na Rogli je razlog za zadovoljstvo s sezono prva uspešno speljana tekma za svetovni pokal v smučarskih tekih lani decembra. Na Golteh in Rogli nekoliko slabše kot lani T M ' » * U „ Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno! ben kot lanski, vendar pa so ustvarili manj prometa. Na Rogli so v nedeljo v glavnem zaključili smučarsko sezono. Zaradi slabih snežnih razmer decembra je bila sezona krajša kot pretekla leta, a vseeno dolga 111 dni. Zaradi no-vozapadlega snega bodo še nadaljevali z urejanjem tekaških prog. Te bodo delovale do preklica. Namesto običajnih preko 200 tisoč smučarjev, so jih v minuli smučarski sezoni zabeležili 185 tisoč. Kljub temu so v Uniturju zadovoljni, saj je bil prihodek, predvsem po zaslugi razširjene gostinske ponudbe, boljši kot pretekla leta. Seveda pa je glavni razlog za zadovoljstvo s sezono prva uspešno speljana tekma za svetovni pokal v smučarskih tekih. MBP, US Foto: SHERPA (arhiv NT) Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo ob 12.15 ; . na Radiu Celj® : Kako lahko sodelujete? ............... Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička tus Ime in priimek:. Naslov:_ ■Z:-- celje 95.1 95.9 1003 90.6 MHz Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ tus klub Podpis:. ÍWHMIN DOGODKI 3 Zaradi njih Celje je v nedeljo v Narodnem domu s podelitvijo občinskih priznanj proslavilo svoj občinski praznik. Osrednja pozornost je bila namenjena desetim občinskim nagrajencem Jožetu Geršaku, Bini Štampe Žmavc, Antonu Kolarju, podjetju Štore Steel, Koronarnemu klubu Celje, Marku Požlepu, Davidu Čehu, Ženskemu košarkarskemu klubu Merkur Celje, Gabi Jurak in Kristini Jokić. V nagovoru je župan Bojan Šrot znova poudaril, da Celje že skoraj desetletje ve- lja za dinamično, hitro razvijajoče se mesto, ki je v marsičem za zgled mnogim drugim mestom doma in v tujini. Celje je na marsikaterem področju oralo ledino, na kar smo upravičeno lahko ponosni, je dejal in opozoril, da se napredek mesta zdi kar nekako samoumeven. Vendar se malo dobrih stvari na svetu zgodi samih od sebe, je poudaril župan in nadaljeval, da za vsakim uspehom stojijo ljudje, ki so prodorni, odločni in inovativni. Lep zgled za to so občinski nagrajenci, je do- dal in se jim zahvalil za njihov prispevek k rasti in razvoju mesta. »S svojimi dosežki in uspehi ste pokazali odličnost vsak na svojem področju. Iskreno se vam zahvaljujem in vam iskreno če- REKLI SO Oto Pestner, pevec: »Kadarkoli imam možnost priti domov, v Celje, vidim veliko sprememb. Celje je postalo nekakšno mondeno, razvito mesto. Pogrešam pa stari šarm.« Mojmir Sepe Mojzes, skladatelj: »Na Celje imam zaradi vojne mešane spomine, bili so turbulentni časi. Ostalo mi je še vedno zelo, zelo pri srcu. Večkrat sem povabljen na različne prireditve in moram reči, da se vedno rade volje odzovem. V Celju kakšnih posebnih sorodstvenih povezav nimam več, imam pa še precej prijateljev. Vedno sem vesel, če se z njimi lahko srečam.« Dr. Orest Jarh, direktor Tehniškega muzeja Slovenije: »Glede na to, da sem Celju ter v bližini preživljal mladost, so spomini v glavnem lepi. V lepem spominu mi je ostala zlasti gimnazija, z mojimi takratnimi sošolci, s prijatelji iz tistih časov.« Bojan Krajnc, urednik oddaje Hri-bar na TV Slovenija: »Spomini na Celje so spomini na mladost: od osnovne šole, gimnazije, atletike, Kljuba, Barflyja do Radia Celje in nazaj. Posebej atletika, s Kladivarjem, je bila zanimiva in poučna izkušnja. Celje je zame pomenilo dober štart v neznano. Za ponovno življenje v Celju bi se lahko odločil brez problema.« BJ stitam. Prepričan sem, da boste s svojim delom in s svojimi dosežki vzor mnogim Celjanom, saj s svojim delom pomembno prispevate in bogatite mesto,« jih je nagovoril župan, svoj govor pa zaključil z željo, da bi prebivalci Celja tudi v prihodnje skupaj soustvarjali podobo mesta, ne glede na to, kakšne vloge bo vsakemu izmed njih usoda naklonila v prihodnosti. Večer so prijetno popestrili člani zasedbe Kolektiv 69 ter pevki Tanja Ravljen in Jana Kvas. Program je povezoval gledališki igralec Bojan Umek. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Zanesljivo na poti o CELJSKI SEIEM Preden gremo na pot, poskrbimo za varnost in udobje. Ko se vrnemo z nje, smo bogatejši za izkušnjo. na štirih sejmih v celju se vsaki dve leti zberejo vsi, ki o tem vedo največ in imajo kaj ponuditi. vzdrževalci, mojstri, prodajalci, vozniki in gledalci. Avto in vzdrževanje Avtoservisna dejavnost in avtomobilizem Na štirih sejmih tudi letos vsa oprema za avtomehanične, vulkanizerske, avtokleparske in avtoličarske delavnice ter avtopralnice, dodatki in ponudba za nego in vzdrževanje motornih vozil. Motocikli in oprema za motoriste, skuterji in štirikolesniki, vodni skuterji. Lahka, težka in specialna gospodarska vozila, avtobusi in prikolice, dodatna oprema. Dvigala, viličarji, regalni sistemi in logistični sistemi za vozne parke. Oprema za sledenje transportov. Prikazi, tekmovanja in trening varne vožnje. Poskusne vožnje za obiskovalce. Atraktivne predstave z motorji. Državno prvenstvo voznikov viličarjev. Vragolije z motorji. Predelana motorna kolesa. Razstava starodobnih motornih koles in avtomobilov. Celjski sejem d.d., Celje www.ce-sejem.si je Celje bogatejše »Celo življenje sem delal na področju šolstva in športa in je prav, da mi je okolje, v katerem sem delal, poklonilo najvišje priznanje. Včasih je bilo kar zahtevno, pa vendar smo večino nalog, ki smo si jih zadali, tudi izpeljali. Na to sem seveda tudi ponosen.« Častni meščan Celja Jože Geršak »Hvala mojima sinovoma, da sta potrpela z mamo, ki piše včasih sila čudne reči. Sicer pa do tega priznanje čutim neizmerno veselje in _ odgovornost, ker ga ne jemljem samo za na- Letošnji celjski občinski nagrajenci z županom Bojanom Šrotom in podžupanom Markom Zidanškom zaj, ampak tudi za naprej.« Prejemnica zlatega celjskega grba Bina Štampe Žmavc »Srebrni celjski grb me spominja na proslavo ob 200-letnici I. celjske gimnazije pred dvema letoma in na suito Friderik in Veronika, ki sem jo napisal za to priložnost. Še posebej sem vesel, da bom suito čez nekaj dni začel snemati s filharmonijo iz Jene, pel pa bo akademski pevski zbor iz Weimarja. Tako bosta naša dva junaka odšla še malo na >rajžogradi-sov<.« Iz urada za varstvo konkurence pa kaj več tudi niso namignili. CM Celje je v regiji eden redkih gradbincev, ki kljub recesiji še nima večjih težav. Kako jim to uspe? »V teh ča- sih to vsekakor ni lahko. Naš poslovni sistem se že nekaj časa prilagaja razmeram na trgu. Kadar gredo te v neke predvidljive sfere, jih je moč obvladovati. Ko gredo v neobvladljive, pa je to izredno težko,« pojasnjuje Vengust. »V tem trenutku je na trgu tako, da cene na licitacijah ne pokrivajo osnovnih materialnih stroškov, kar bo na dolgi rok povzročilo še kar nekaj >gra-disov<, preden se bodo razmere na trgu uredile.« CM Celje tudi ne sledi načrtom nekaterih gradbenih podjetij, ki si delo zdaj pospešeno iščejo v tujini. »Mi smo na tujih trgih sicer že dolgo časa prisotni. Ampak v tem trenutku so tako logistika, ki jo gradbeno podjetje potrebuje na tujih trgih, kot posli na licitacijah izredno težko predvidljivi. Če dobiš posel, je težko proizvodnjo v krat- kem času pripraviti. Če imaš proizvodnjo, a ne dobiš posla, je pa podobno kot v Sloveniji.« Je pa družba CM Celje konec marca prejela tudi prestižne nagrade. Slovenski gradbeni inštitut ZRMK ji je podelil tri priznanja za raz-vojno-tehnološke dosežke oziroma znake kakovosti v graditeljstvu za leto 2010. Prejela jih je za separacijo kamnoloma Velika Pirešica, asfaltno bazo Velika Pireši-ca ter betonarno, prav tako v Veliki Pirešici. Priznanja so v CMC prejeli le tisti izdelki in storitve, ki so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov maksimalnega števila točk. S tem so pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Znak kakovosti v graditeljstvu. ROZMARI PETEK Foto: GrupA (arhiv NT) Grčija malce zamajala trge Najmočneje rastoče gospodarstvo na svetu - Kitajska - spet pridobiva zaupanje vlagateljev. Pred kratkim objavljen indeks, ki meri naročila na Kitajskem, je bil presenetljivo visok in to je okrepilo delniške tečaje. Vrednost hongkonškega indeksa Hang Seng je v tednu narasla za 3,1 odstotka. Podoben trend so imeli tečaji tudi na drugih večjih borzah po svetu. Edino kar je sredi tedna nekoliko zamajalo trge, je bila kriza okrog grškega državnega dolga. Zaradi nekaterih nejasnosti vlagatelji zahtevajo vse višje donose za grški državni dolg, kar draži zadolževanje. Ob koncu tedna je premija, ki jo vlagatelji zahtevajo za grški državni dolg v primerjavi z varnejšim nemškim, dosegla najvišjo vrednost od uvedbe skupne valute. Kljub temu to ni preprečilo rast delniških tečajev, saj je vrednost nemškega delniškega indeksa DAX le narasla za malenkost. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 6.4. IN 9.4.2010 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 5,00 3,34 CETG Cetis 0,00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 13,81 1.432,50 5,32 PILR Pivovarna Laško 23,38 8,90 ■3,19 JTKG Juteks 0,00 1,50 0,00 ET0G Etol 130,00 0,10 0,00 ljanska banka v Banki Celje lastniški delež želela povečati na več kot 51 odstotkov. S tem naj bi okrepila kapitalsko ustreznost, saj ima celjska banka v slovenskem bančnem prostoru eno najvišjih kapitalskih ustreznosti, medtem ko si NLB pri največjih lastnikih, državi in belgijski KBC, že dlje časa neuspešno prizadeva za dokapitalizacijo. NLB ima v Banki Celje trenutno 49,5-odstotni lastniški delež, da bi jo lahko vključila v konsolidirano bilanco, pa mora lastništvo povečati na več kot 51 odstotkov. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Poleg delnic so se v zadnjem tednu podražile tudi surovine. 159-litrski sod nafte je bil med tednom vreden tudi že dobrih 87 dolarjev, kar je najvišja cena v zadnjem letu in pol. Indeks Zadnji tečaj SBI20 974,99 %spr. 0.90 Podoben trend so imele tudi delnice na domači borzi. V skrajšanem trgovalnem tednu se je vrednost delniškega indeksa ljubljanske borze SBITOP zvišala za 0,2 odstotka. K temu so precej prispevale delnice Gorenja, ki so se podražile za 6 odstotkov. Vrednost delnic novomeškega farmacevta Krka pa je zdrsnila za nekaj več kot odstotek. Ali že veste kakšna bo vaša pokojnina? Poskrbite zanjo z ILIRIKA Varčevanjem! ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Banka Celje je s podjetjema Kovintrade in Weishaupt pripravila srečanje z gospodarstveniki regije, na katerem so gostili nemškega gospodarskega atašeja v Sloveniji Maria Inga Soosa. Z leve: član uprave Banke Celje Davorin Leskovar, predsednik uprave Banke Celje mag. Dušan Drofenik, Mario Ingo Soos, predsednik uprave Kovintradea Iztok Seničar ter direktor Weishaupta Henrik Dvoršak. Nemški ataše v Banki Celje Dohodninske odločbe vznemirile Banka Celje je v četrtek s Kovintradeom in z Weis-hauptom gostila gospodarstvenike celjske regije. Tema srečanja je bil pogled Nemčije na trenutno gospodarsko dogajanje v Sloveniji, saj je bil osrednji gost gospodarski ataše na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani Mario Ingo Soos. Da je Slovenija gospodarsko zelo povezana z Nemčijo, ni nič novega. Določena podjetja iz naše regije sodelujejo skoraj izključno z nemškimi kupci ali dobavitelji, nekaj pa je prav nemških podružnic. Zato so podjetniki z zanimanjem prisluh- nili Mariu Ingu Soosu. Skupno gospodarstvenikom obeh držav je očitno to, da vsi zagovarjajo idejo o bolj intenzivnem vladnem varčevanju. Nemce skrbi tudi, kakšna bo realna slika gospodarstva, potem ko se bodo iztekli stimulativni paketi vlade. Pohvalil pa se je s tem, da so v Nemčiji uspeli znižati stroške dela ter s tem povečati svojo konkurenčnost in zajeziti brezposelnost. Je pa Soos ob koncu, podobno kot že mnogi pred njim, poudaril, da je treba spremeniti način gospodarjenja ter več staviti na trge prihodnosti, kot so na primer obnovljivi viri tehnologije in ekologija. Del srečanja je bil za javnost zaprt. »Glede na to, da je Nemčija izjemno velik partner, je bilo zelo dobro iz prve roke slišati kakšne optimistične vesti, ki jih v vsakdanjem življenju čedalje bolj potrebujemo,« je predsednik uprave Banke Celje mag. Dušan Drofenik povzel dogodek. »Sploh je bilo dobro to, da so naši gospodarstveniki imeli priložnost vzpostaviti stik z gospodarskim delom nemške ambasade v Sloveniji. Imeli so možnost za osebno predstavitev. Sam pa sem bil presenečen, ko je ataše povedal, da je večja podjetja, ki tudi kapitalsko sodelujejo z Nemčijo, že obiskal. Ni pa Drofenik želel komentirati informacij, ki so prav ta dan prišle na plano, in sicer da naj bi Nova Ljub- Delavce nekdanje Steklarske nove je zajel nov val ogorčenja, ki se je sprožil po prejemu dohodninskih odločb. A po mnenju predstavnice sindikata Neodvisnost Majde Medved povsem neupravičeno, saj bo izmed 109 že odposlanih odločb le eden moral del dohodnine vrniti državi. »Mislim, da je tu vznemirjenje neupravičeno,« meni Majda Medved. »Po podatkih, ki sem jih sama preverila na davčnem uradu, je odločbe do zdaj prejelo 109 delavcev, od tega jih bo 108 prejelo del dohodnine vrnjeno, eden pa mora nekaj doplačati. A tudi ta lahko prosi za odlog.« »Ne vem, kako so lahko dohodnino obračunavali na podlagi bruto plače, če smo mi imeli zgolj neto plačo, ker davkov in prispevkov v podjetju zadnjih pet let niso odvajali,« pa v imenu delavcev razmišlja njihov nek- danji sindikalni zaupnik Stjepan Miklaužić. »Res je večina, če ne vsi, dobila vrnjen del dohodnine. A znesek vrnjene dohodnine bi lahko bil višji. Če se bodo delavci z informativnim izračunom strinjali, pomeni, da se strinjajo tudi z neplačanimi prispevki?!« Na Dursu so v sporočilu za javnost zapisali, da se v izračun dohodnine vključujejo podatki o obračunanih in ne plačanih prispevkih za socialno varnost, kar velja za vse zavezance za dohodnino, torej tudi za delavce nekdanje Steklarske nove. Takšen način predpisuje zakonodaja, ob tem pa so posebej poudarili, da je to za zavezance ugodneje, saj prispevki znižujejo davčno osnovo. Če se namreč zneski o obračunanih prispevkih ne bi upoštevali, bi imel davčni zavezanec višjo davčno osnovo, kar posledično pomeni višje doplačilo dohod- nine oziroma manjše vračilo, so zapisali na Dursu. Opozarjajo tudi, da upoštevanje obračunanih prispevkov pri odmeri dohodnine ni razlog za vlaganje ugovorov, saj je nenazadnje to v interesu dohodninskega zavezanca. Po njihovih podatkih je od 109 zaposlenih v Steklarski novi, ki so že prejeli izračune, kar 108 takih, ki bodo prejeli vračilo dohodnine. »Če bodo torej zaradi upoštevanja obračunanih prispevkov ti zavezanci vlagali ugovore, bodo posledično vračilo dohodnine prejeli šele po izdaji odločbe, torej jeseni in ne 28. maja,« so opozorili. Sicer pa želijo na davčni upravi vse dohodninske zavezance, torej tudi zaposlene v Steklarski novi, opozoriti na pravico, da vložijo vlogo za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo davčnih obveznosti. ROZMARI PETEK ÍWHMIN AKTUALNO 5 Karl Šmit kot mučenec sodobnega časa? Je bila Arka za Rio Rogatec le izgovor? - Vsi odvetniki so se »spridili« Krivice in slabi odvetniki naj bi bili krivi za težave nekdaj uspešnega podjetnika Karla Šmita. Ta ima vse zabeleženo v debelih fasciklih. Drugi opozarjajo, da njegova zgodba ni le črno-bela. Da tudi sam ni brez madeža ... Kar nekaj časa je že minilo, kar so v občini Žalec položili temeljni kamen za novo OŠ Griže s telovadnico in z vrtcem. Vmes so staro šolo tudi uradno začeli podirati, vendar pa še vedno ne vedo, na kakšen način naj bi predvidoma najkasneje junija začeli graditi novo šolo. V Žalcu so izvedli potrebne postopke za gradnjo šole z javno-zasebnim partnerstvom, vmes so izvedli tudi javni razpis za izbiro zasebnega partnerja. Na razpis so prispele tri ponudbe, celjskega Nivoja, šempetrskega Plutona in CM Celje, samo slednje pa je izpolnjevalo razpisne pogoje. Tako je devetčlanska strokovna komisija v zaključnem obvestilu o ponudbah za podelitev koncesije poleg novejšega modela javno-zaseb-nega partnerstva za primerjavo predlagala tudi tradicionalni javni razpis, ki pomeni gradnjo s pomočjo kredita. O načinu izvedbe investicije bodo odločali občinski svetniki. US Zaradi tega se je dvignila podtalnica in od takrat imam v hiši vodo,« razlaga Šmit, ki je takoj »stopil« v akcijo in najel prvo odvetnico. S to se ni izšlo, zato je najel drugega odvetnika, nato tretjega, četrtega. Vsi so se mu med postopkom nekako »spridili«, je mogoče razbrati iz njegovega opisa. Tudi sodni izvedenci, ki so: »... tako kot odvetniki le pobrali denar, delali pa v korist nasprotne stranke. Sramota je, da rezultat vsega tega še ni viden na sodišču. Je pa viden pri moji ženi. Zaradi stresa je dobila sladkorno bolezen in hudo depresijo. Dobila je tak odpor do bivanja tukaj, da sva se morala preseliti.« Razlogi za »smrt« Ria Nesreča je Šmita doletela tudi pri poslu. Poplava mu je zalila skladišča v Celju ter uničila za 240 tisoč evrov zalog. »Tu je šlo za svojevrstno mahinacijo. Zalo- ge smo imeli zavarovane pri Zavarovalnici Maribor, a so nas sprva odslovili z besedami, da blago ni bilo zavarovano. Mi pa smo imeli 12 let sklenjeno pogodbo. Resnica je, da je zavarovalni agent ponaredil moj podpis, češ da sem dva meseca prej polico razveljavil.« Še najbolj ga je po njegovem ogoljufala Arka. »Tu je šlo za načrtovan stečaj. Z rešitvami nas je lastnik zavajal le zato, ker je potreboval še nekaj dni časa, da izpelje drug posel,« pravi. Kako to ve? Ima dokaze? »Sam sem bil 32 let v poslu in imam za te stvari razvit instinkt. Sicer pa, da. Mi smo vse razkrili in podali kazensko ovadbo.« Svojo tragedijo razlaga naprej: »Veste, zdaj imamo tudi mi nekaj dolga. A nismo sami krivi. Na fronti smo ostali brez streliva. To je tako, kot da bi se nekdo na cesti zaletel v vas, nato pa bi vas nadrl, kaj ste tam sploh počeli. Z recesijo smo izgubili ugled pri bankah, te so s financiranjem majhnih sploh prenehale. Tako se je končal tudi naš posel,« zaključuje Šmit, ki je s to pripovedjo očitno želel sočutje zbuditi pri tistih, ki jim zdaj tudi sam dolguje. Kar seješ, to žanješ Zgodba Karla Šmita, nekoč uglednega in uspešnega podjetnika, ki se je leta 2007 znašel na 44. mestu lestvice slovenskih gazel, na prvo žogo pretrese. Pa čeprav po drugi ali tretji »tragediji« oziroma po četrtem odvetniku, ki se je prav tako »spridil«, začneš rahlo dvomiti v to, da bi se toliko krivic in nesrečnih naključij lahko zgodilo zgolj eni osebi. A kot vsaka palica ima tudi ta dva konca, opozarjajo drugi viri. »Sam je podobno kot trdi za Arko tik pred zatonom naročal polne >šleperje< robe. Ko je bilo že jasno, da je ne bo mogel plačati. Čeprav je imel ogromno dolgov, je želel izpeljati kar likvidacijo podjetja. Si predstavljate? To lahko narediš le, če nikomur nisi nič dolžan,« našteva naš vir, ki je odločen, da bo prišel zgodbi Karla Šmita do dna. Tudi zato, ker ga je Šmit pretanjeno želel za lepo vsoto denarja prevarati. »Lahko vam povem tudi, da podjetje Rio denar še ima, a ga skriva v tujini. Več trenutno ne želim izdati.« ROZMARI PETEK Foto: Grup A »Zgodbo imam za vas. Rad bi vam povedal, kam so mene, ki sem bil ves čas pošten in delaven, pripeljali drugi,« je svojo dvourno pripoved začel podjetnik iz Rogatca Karl Šmit. »Po tridesetih letih dela nimam nič. Zaradi rušitve griča ob moji hiši je zbolela žena. Tukaj sploh ne more več živeti, ker se ji stanje takoj poslabša. Zaradi Arke in Zavarovalnice Maribor, ki mi po poplavi ni hotela izplačati odškodnine, je tudi moje podjetje Rio šlo v stečaj ... Vse težave Karla Šmita so se začele že v prejšnjem tisočletju, ko naj bi se takratno vodstvo Gorenja odločilo, da bo ob svojem obratu v Rogatcu griček zminiralo, tako dobljeni material nasu- lo na močvirje ob obratu ter na njem uredilo parkirišča. Šmit še zdaj hrani videopo-snetke dvomesečnega rušenja griča, ki naj bi na objektu njegove trgovine in hiše naredilo velike razpoke. »- »Vse težave so se začele tam,« s prstom kaže Karl Šmit na parkirišče ob Gorenjevem obratu. Sodba po skoraj 20 letih še ni končana. Po mnenju Šmita zaradi pristranskosti sodnih izvedencev in odvetnikov. Po mnenju drugih zaradi Šmitove trme in lakomnosti. »Že zdavnaj bi prejel odškodnino, če bi le pristal na nižji znesek,« je povedal njegov upnik. Dileme glede gradnje www.novitednik.com 6 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Je občina Laško pri nakupih objektov ravnala neracionalno? Pred časom je v uredništvo priromalo anonimno pismo, ki so ga dobili tudi na Občini Laško, v njem pa pisec odpira že staro zgodbo, o kateri smo pred leti precej pisali. Gre za prodajo dveh objektov - nekdanjega kina in Pasaričeve hiše v Laškem. Čeprav vsebina pisma ni ravno jasna, je iz nje razbrati tudi očitek, da je Občina Laško v času županovanja aktualnega župana Franca Zdolška kupila Pasaričevo hišo in nekdanji kino. Nakup naj ne bi bil racionalen oziroma transparenten. Očitke laška občina ostro zavrača. Kot odgovarjajo iz oddelka za družbene dejavnosti, so lani novembra od takratnega lastnika, podjetja Atka Prima, prejeli ponudbo za odkup prostorov nekdanje ki-nodvorane. Podjetje je poslovne prostore kupilo leta 1995 na javni dražbi po sklepu tedanjega izvršnega sveta skupščine občine Laško. Cena je takrat znašala 5,57 milijona tolarjev, po sedanjem izračunu je to nekaj več kot 55 tisoč evrov. Kot pravi vodja oddelka za družbene dejavnosti pri laški občini Dimitrij Gril, so se v skladu s proračunom za letošnje leto, v katerem je tudi letni načrt pridobivanja stvarnega premoženja, lani odločili za nakup poslovnih prostorov. »Občina je že lastnik štirih stanovanj v objektu nekdanjega kina, dolgo pa išče tudi primernejše prostore za dejavnosti otrok. Pred nakupom smo pridobili novo uradno cenitveno poročilo sodnega cenilca za gradbeništvo, ki je določil tržno vrednost poslovnih prostorov. Ta je znašala konec oktobra lani 65.200 evrov. Nakup je potrdil tudi občinski svet, nato se je komisija za vodenje in nadzor postopkov razpolaganja s stvarnim premoženjem občine pogajala z Atko Prima, ki je bila poslovni prostor pripravljena prodati za 64 tisoč evrov. V začetku marca je sledil podpis notarskega zapisa prodajne pogodbe. Mislim, da je jasno razvidno, da je bil nakup izveden na podlagi uradnih cenitev in da ni bistvene razlike med vrednostjo prve in druge prodajne pogodbe,« pravi Gril. Zgolj v interesu razvoja mestnega jedra Zgodba glede Pasaričeve hiše pa je vezana na sklep laškega odbora za gospodarstvo iz leta 2007, po katerem se je oblikoval sistem celostnega ure- janja starega mestnega jedra, kar je vključevalo tudi odkup stavb. »Na podlagi sklepa in ponudbe lastnikov objekta smo februarja 2008 naročili cenitev objekta na Mestni ulici 11 s pripadajočimi zemljišči z namenom odkupa. Ti prostori naj bi se prvotno namenili za dejavnost mladine. Zaradi možnosti prijave na razpis pa se je objekt predvidel za projekt konzervatorski center sodobne umetnosti. Rezultati razpisa še niso znani, v primeru negativne rešitve bo občina prostore namenila za druge dejavnosti,« pojasnjuje Gril. Maja 2008 je bila tako sklenjena kupoprodajna pogodba za Pasa-ričevo hišo v vrednosti 110 tisoč evrov. V laški občinski upravi zato vztrajajo, da so pri obeh nakupih ravnali zakonito in etično, »saj so bili o nakupih pravilno ter pravočasno obveščeni vsi organi občine.« Nakupe pa ocenjujejo kot ugodne in skladne z vsemi načrti, saj bo »lokalna skupnost na ta način vplivala na dejavnosti in vsebino ožjega mestnega jedra Laškega.« Kot še dodajajo, promet z nepremičninami v mestnem jedru ni stvar interesov zasebnikov, ampak se prilagaja javnemu interesu. V obeh objektih pa bodo prostore za svojo dejavnost dobile neprofitne organizacije. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA ■■ ■ I ■ ■■ 1 VB ■ Podizvajalci grozijo občini Stavbar lahko od občine pričakuje še okoli 800 tisoč evrov Zaradi resnih težav gradbenega podjetja Stavbar iz Maribora, ki so mu zaupali gradnjo nove večnamenske dvorane v Podčetrtku, so se obenem znašli v nezavidljivem položaju Stavbarjevi podizvajalci. Zaradi Stavbarjevega predloga za prisilno poravnavo so ostali praznih rok, nekateri tudi z našega območja. Posamezniki so obupani ter grozijo glavni investito-rici, Občini Podčetrtek, ter njenemu županu Petru Misji. V občini se zato bojijo poškodovanja dvorane ozi-njihovega morebitnega maš- roma da bi posamezniki ra-čevanja, da bi prišlo do di odnesli, kar se odnesti da. Dvorana je seveda varovana in zavarovana, vendar takšnih presenečenj kljub temu ni mogoče izključiti. »Seveda so vsi podizvajalci sklepali pogodbe s Stavbar-jem in ne z občino, vendar skušajo zdaj nekaj pridobiti od občine. Zagotovo bomo vsem stali ob strani, vendar je treba vedeti, da je nemo- goče izpodbijati pogodbe, ki so jih podizvajalci sklepali z glavnim izvajalcem, s Stav-barjem,« pravi župan Podčetrtka Peter Misja. »Moram povedati, da smo se kar nekaj mesecev trudili, da streho dokončajo, zato smo določena sredstva izvzeli ter nismo hoteli plačati,« priznava župan Podčetrtka. Občina tako glavnemu izvajalcu Stavbarju dolguje še okoli 800 tisoč evrov. »Je pa res, da se s tem, ker zadeva ni končana, višajo pogodbene kazni ter obenem niža vsota, ki jo Stavbar mora še prejeti,« dodaja Misja. »Da ne bi prišlo do vandalizma - to pravim pod narekovajem - je našo dvorano vsekakor treba zaščititi. Za naše premoženje je vsekakor treba poskrbeti. Treba je vedeti, da ni podizvajalcev nihče silil, naj delajo s Stavbar-jem,« meni direktor Term Olimia Zdravko Počival-šek, od koder prispevajo za gradnjo dvorane približno tretjino zneska. Zaplet s Stavbarjem je tako zapleten, da se je Občina Podčetrtek že odločila, da bo najela odvetnika. BRANE JERANKO Nova večnamenska dvorana v Podčetrtku, ki jo gradi Stavbar iz Maribora. Podjetje se je znašlo v prisilni poravnavi, dvorano pa morajo zdaj varovati pred najbolj obupanimi podizvajalci del. www.radiocelje.com in www.avonblog.si Pomlad je v barvah - tudi na obrazu Razviharjena pomlad v srcu vsako leto vzdrami tudi naše želje po novem in drugačnem. Sem spada tudi make-up z novimi barvami. Se znate naličiti? Izgleda enostavno, vendar velja nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati. Naj vas preizkusimo z nagradnim vprašanjem: Kako naredimo šminko bolj obstojno: - z dvojnim nanosom, - z lip glosom, - s pudrom v prahu. Če odgovora ne veste, si pomagajte z napotki v internetni igrici Moj make-up na www.avonblog.si ali na www.radiocelje.com, www.novitednik.com Priigrajte si lep nagradni paket: maskaro, stylistics komplet za ustnice: šminko, svinčnik in glos v isti barvi, senčilo za veke s štirimi barvami in fantastične barvne kroglice za lica. Avon poklanja pet nagrad, vsako v vrednosti 42 evrov. me comporiy for women Ne glede na to, koliko ste vešči v ličenju, pa se le opogumite in sodelujte tudi v Avonovem internetnem make-up tekmovanju, ki ga opravite kar od doma. Poteka takole: naličite, fotografirajte in pošljete slike na Avon. Če še nimate 16 let, sodelujte v mlajši kategoriji, kjer vas čakajo super zanimive mladostne nagrade, če boste sodelovali v kategoriji nad 16 let, pa se potegujete za elegantne ženske nagrade. Natančne informacije dobite na Avonovem blogu www.avonblog.si. PROMOCIJSKO BESEDILO ÍWHMIN IZ NAŠIH KRAJEV 7 Za dom upokojencev padla žičnica Z glasnim ploskanjem, pa tudi nekoliko grenkobe, so minuli teden pospremili padec 5-hektarske žičnice hmelja na zahodnem delu Žalca, kjer se je začela gradnja dovoznih cest in komunalna ureditev območja med staro vpadnico v mesto, obvoznico in Gotoveljsko cesto. Hmeljsko žičnico bodo na- Dom, ki bo sprejel 134 va-domestili težko pričakovani rovancev, gradili pa ga bodo dom upokojencev, vile bloki in varovana stanovanja, večji trgovski center, v katerem naj bi bila po neuradnih podatkih Lidl in Hoffer, po potrebi pa še vrtec. Za to območje so svetniki najprej sprejeli občinski podroben prostorski načrt, poskrbeli so za neodplačni prenos nezazidanih stavbnih zemljišč s sklada kmetijskih zemljišč na Občino Žalec ter sklenili dogovor o 60 tisoč evrih odškodnine za žičnice, nasad hmelja in namakalni sistem. Najprej bodo zgradili dovozno cesto na vzhodu tega območja, kjer bo stal dom upokojencev. Dovoz do trgovskih centrov bo z obvoznice, tako da bo pred gotoveljskim križiščem iz smeri Šempetra še eno križišče. Kot je napovedal žalski župan Lojze Posedel, se bo gradnja komunalne infrastrukture začela takoj, saj si bodo pomagali tudi z evropskim denarjem. »Staro se očitno mora umikati novemu. Tako je tudi z žičnico, ki je bila vrsto let ponos hmeljarjem, saj je prinašala dober pridelek,« je omenil župan in poudaril, da je že podpisana pogodba za gradnjo nakupovalnega centra, začenjajo pa se tudi postopki za gradnjo doma upokojencev. kot dislocirano enoto Doma upokojencev Polzela, je zagotovo med najbolj težko pričakovanimi objekti. V njem bodo nudili vse potrebne storitve, ob njem pa je predvidena velika zelena površina, ki jo bodo lahko uporabljali vsi stanovalci. Gradnja vrtca na tem območju je odvisna od vpisa otrok, po potrebi pa naj bi bila izgradnja 4-oddelčnega vrtca ena prvih aktivnosti. US, foto: TT Dežela Lepo in prav Kako bi bilo živeti v deželi Lepo in prav, se sprašuje 18 varovancev šentjurskega varstveno-delovnega centra. Predstavo s tem naslovom bodo uprizorili v četrtek, 15. aprila, na odru Kulturnega doma Šentjur ob 18. uri. Gledališko predstavo Dežela snem razvoju) z mentorji iz Lepo in prav je režiral in pri- vseh treh enot regijskega za-redil Dolfe Žvižej, v njej pa voda VDC Šentjur - Šentjur, nastopajo varovanci (osebe z Slovenske Konjice in Šmarje motnjo v duševnem in tele- pri Jelšah. Predstava nosi tudi V okviru Tedna zdravega mesta so pri OŠ Blagovna v soboto posadili drevesa. Iz Jedna zdravega mesta v ŠentJurjevo Čeprav so Rotovnikovi za žičnico dobili odškodnino, gospodarju Bogo-mirju pri podiranju žičnice z županom Posedelom ni bilo lahko pri srcu. aktualno sporočilo; med seboj moramo biti prijatelji, nihče naj nikogar ne zaničuje, drug drugemu moramo po svojih močeh pomagati in le to nam prinese pravo srečo. Poudarjene so splošne človeške vrednote. Predstavo bodo popestrili še gostje, člani komorne skupine Terca iz OŠ Franja Malgaja Šentjur. PM Ravno danes »trčita« skupaj dva niza pestrih prireditev, ki jih pripravljajo v Šentjurju. Zvrstile se bodo namreč še zadnje aktivnosti v okviru Tedna zdravega mesta, hkrati pa se že začenjajo prvi dogodki v sklopu letošnjega jubilejnega, 20. ŠentJur-jevega. Ves teden so lahko vse generacije Šentjurčanov izbirale med številnimi športnimi aktivnostmi, predavanji in svetovanji, ki sta jih občina in Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti z drogami pripravili ob Tednu zdravega mesta. Glavni namen je bil opozoriti na zdravje, ki je največje bogastvo in za katerega smo v prvi meri odgovorni sami, čeprav po drugi strani ne moremo zmeraj vplivati na vse dejavnike. Ob tem v Šentjurju upajo, da bo skrb za zdravje postala življenjska stal- nica Šentjurčanov. Še danes pa bodo najmlajši ob 17. uri v Knjižnici Šentjur skozi uro pravljic spoznavali, kakšno je čisto mesto, ostali bodo lahko ob 18. uri v OŠ Hruševec prisluhnili dr. Stanki Gerjolj, ki bo spregovorila o pasteh interneta in računalniških iger, ob 19. uri pa, ponovno v Knjižnici Šentjur, Mathiasu Marku, ki bo predstavil 107 prednosti naravne hrane. Korak v ŠentJurjevo Zdravju občasno ne škodi kakšen kozarček dobrega vina. Kdo na Šentjurskem prideluje najboljše, že danes med več kot 1O0 vzorci okuša in izbira strokovna komisija enologov pod vodstvom mag. Toneta Vodovnika. Z ocenjevanjem vzorcev letnika 2009, ki ga v šentjurskem gasilskem domu pripravljata domače vino- gradniško društvo in Šolski center Šentjur, se tudi uradno pričenja 20. ŠentJurjevo, osrednja občinska turistična prireditev. Prav tako bo danes ob 17. uri pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu tradicionalni rez potomke modre kavčine. Glavnina prireditev ŠentJur-jevega bo v naslednjem tednu, te se bodo sicer vrstile vse do 2. maja. Organizatorji bodo v tem času pripravili niz koncertov, razstav, sejemske ponudbe, prikaza starih običajev in veščin ter še marsičesa. Vrhunec ŠentJurjevega bo v petek, 23. aprila z Jurčkovanjem za najmlajše, najbolj pestra pa bo sobota, ko bo v znamenju prireditve utripal ves Šentjur. Ne bosta manjkala sejem in povorka, spet se obeta revija narodnozabavnih ansamblov, v kuhanju kisle »župe« se bodo pomerili šentjurski politiki, mladim pa bodo namenjeni večerni koncerti. PM, foto: SHERPA Stara trta tudi Laščanom Medtem ko potomka mariborske modre kavčine v Šentjurju raste 14 let, tudi obrodi in napolni nekaj simboličnih steklenic z vinom, bo od letos rasla tudi v Laškem. Občina jo je namreč prejela v dar od Mestne občine Maribor ob letošnji spomladanski rezitvi. Cepič 450 let stare trte bodo posadili na laškem občinskem dvorišču. nesreči ni sam Glasbeniki in prijatelji so napolnili dvorano doma krajanov na Gomilskem. Organizatorjem humanitarnega koncerta Z glasbo za Mateja je v nedeljo uspelo napolnili dom krajanov na Go-milskem. Klicu na pomoč po zbiranju sredstev za Mateja Vidoviča, člana skupine Za-ka' pa ne, se je odzvalo veliko ljudi. Skupaj so uspeli zbrati okoli 5 tisoč evrov, ki so jih včeraj predali družini glasbenika. Pisali smo že, da ima Vido-vič zaradi nesrečnega padca pri deskanju na snegu okvaro možganov ter da je nesreča pahnila mlado družino v nezavidljiv finančni položaj. Vi-dovič, samozaposleni pleskar in glasbenik, je ostal brez red- nih prihodkov, edina, ki preživlja tričlansko družino, je njegova partnerica. Vidovič se je zdravil v ljubljanski Soči, njegovo stanje pa se le počasi izboljšuje. Dneve preživlja skupaj s partnerico in njuno enoletno hčero v upanju, da se mu bo zdravje povrnilo v tolikšni meri, da bo lahko čim več časa samostojen ter sposoben neoviranega gibanja. Glasbeni prijatelji zbrani okoli skupine Zaka' pa ne so v Vidoviču vzpodbudili upanje na lepše dni, ko bo morebiti ponovno lahko ustvarjal glasbo, in mu dokazali, da v nesreči ni sam. MJ Foto: TimE www.radiocelJe.com 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled razstava Podobe v barvah, na kateri so najbolj uspela likovna dela otrok Vrtca Tončke Čečeve. Dela, ki so narejena s tempero, tuši in z akvareli, so nastala pri vzgojno-izobraževal- nem procesu v zadnjem letu. V Vrtcu Tončke Čečeve dajejo velik poudarek likovnemu izražanju, ki spodbuja otrokov razvoj. Veliko razstavljenih del je nastajalo ob ogledu umetniških reprodukcij. Kompleksna umetniška dela namreč ne omogočajo enostavnega preslikavanja, zato mora otrok v ustvarjalnem miselnem procesu likov- Alma se je vrnila v Celje Kip v spomin sloviti svetovni popotnici Almi M. Karlin in v okras Krekovemu trgu Ponovno dobrodošlico v mestu sta Almi Karlin zaželela tudi župan Bojan Šrot in avtor spomenika, kipar Vasilije Četković - Vasko. Prepričljive podobe v barvah Prelep kip svetovne popotnice, poliglotke, pisateljice in teozofinje, Celjanke Alme Maksimiljane Karlin stoji od sobote na Krekovem trgu v Celju. Je oddolžitev mesta spominu na veliko, dolga leta zamolčano Celjanko in na njeno delo. Kip je izdelal akademski kipar Vasilije Četko-vić - Vasko na pobudo svoje soproge Ane Četkovič Vodov-nik. S postavitvijo kipa so tako v mestu na najlepši možen način obeležili 60-letni-co Almine smrti, ki se je spominjamo letos. Almin kip je obrnjen v mesto, kot da svetovna popotnica po svoji dolgoletni poti okoli sveta s kovčkom v roki prihaja nazaj domov. Sprva so sicer želeli, da bi kip gledal proti železniški postaji, kot da Alma odhaja na svoje poti. »Toda simbolika njene vrnitve v mesto, kamor je zdaj res prišla za vedno, se mi zdi boljša,« je povedal župan Bojan Šrot, ponosen na novo mestno pridobitev in na imeniten Vaskov kip. Pot do nastanka spomenika ni bila lahka. Vasko je sicer takoj sprejel pobudo svoje soproge, a izziv se mu je pogosto zazdel premočan, prezahteven. »Delo je bilo res zahtevno. Med njim sem se z Almo nenehno družil. Prebral sem osem njenih knjig in sko- zi vsako spoznaval veličino te drobne in krhke ženske. Njena literatura me je z njo tako povezala, da sem bil dejansko z Almo - na njenih poteh. Velikokrat sem odstopil, ji dejal: >Ne grem več s teboj!< Zdelo se mi je, da ne bom sposoben narediti, kar je naredila ona. A živeti v tej fantaziji, da potujem z njo, je bilo preveliko zadovoljstvo. Zato sem se vračal k njej. A med delom sem vsakomur povedal, da ne vem, če sem dovolj dober kipar, da upodobim tako veliko žensko.« Krivec za Vaskovo potovanje je bila soproga Ana, ki ga je nagovorila, da je začel brati Almine knjige. »Takrat sem videl, da je tudi moja Ana na nek način podobna Almi, le da hodi po drugih stezah. Vse dileme so izginile in začel sem se družiti z Almo. Vedel sem, da bom prišel do konca najinega skupnega potovanja, kaj je nastalo, pa naj presodi javnost,« je povedal kipar, ki je dva dni pred odprtjem spomenika praznoval rojstni dan, ob katerem je mestu sam podaril lepo darilo. Veselilo se ga je tudi številno občinstvo, ki se je udeležilo slovesnosti, in seveda župan Bojan Šrot. »Razen časa, ki ga je prebila na svojih potovanjih, je Alma vse svoje življenje preživela v Celju. Res pa je, da je bila dolga desetletja tudi po krivici pozabljena in zamolčana. S tem simbolnim dejanjem smo na nek način popravili krivico. O Almi je veliko že znanega, a še veliko neznanega. Upam, da bo objavo doživel ves njen obsežen pisateljski opus, ki je zaenkrat še v rokopisih. Odkritje spomenika pomeni najprej zahvalo mesta Almi in simbolno dejanje, a po drugi strani tudi neko novo atrakcijo in poživitev mesta. Kip je izreden, je vrhunsko delo našega celjskega Vaska Četkovića in verjamem, da bo v marsikom vzbudila željo, da spozna vsaj delček Alminega življenja in dela,« je dejal župan. Šrot je ob tem povedal, da s postavitvijo spomenika občina svojih obveznosti do Al-me Karlin še ni končala. Dobro napreduje tudi obnova njenega zadnjega domovanja v Pečovniku, kjer so imenitno delo opravili dijaki srednje gradbene šole. »A obnova objekta ni vse. Pred vsemi nami je, da mu najdemo primerno vsebino. Zlasti zato, ker je na odročnem kraju, dostopen zgolj peš, kar otežuje iskanje vsebine. A najti jo je treba, sicer so njen zadnji dom zgolj zidovi,« je povedal župan Šrot. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA no delo odraslega prevesti v sebi lastno likovno izražanje. Razstava bo na ogled do 18. aprila, pripravljajo pa še dve prireditvi za starše in zainteresirano javnost, na katerih bodo med glasbenimi in plesnimi nastopi ponudili občinstvu v odkup tudi po 15 otroških likovnih del. Odkupnina gre v sklad vrtca. BS, foto: GrupA HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I J.W.1;* tudi letnik 2010 ^ J,W,l;f iirs pri|ogo TV-OKNO! iïmi Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. 1 Prešernova 19 I 3000 Celje NOVI TEDNIK NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal podpis: samo za potrebe naročniške službe Novega tednika ÍWHMIN REPORTAŽA 9 y r Konjiški sončni griči skrivajo zaklade doživetij. Turistična tržnica ni bila le paša za oči, mladi so znali poskrbeti tudi za želodce. Turizem mladih Potem ko so se minuli torek v okviru turistične tržnice Moj kraj - moj ponos v Mercator centru v Celju predstavili osnovnošolci, bodo jutri, v sredo, v središču mesta turistično predstavitev pripravili še srednješolci. Letos že 24. festival Turizmu pomaga lastna glava je Turistična zveza Slovenije pripravila v sodelovanju z zavodom za šolstvo in ministrstvom za gospodarstvo. Učenci so za festival pripravili turistično nalogo, na turistični tržnici v Mercator centru pa se je predstavilo 17 osnovnih šol s Celjskega. Zlata priznanja so prejele: OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic, OŠ Polzela, OŠ Braslovče, OŠ Gorica Podružnična šola Vinska Gora; pri čemer je posebno zlato priznanje za najboljšo turistično nalogo prejela OŠ Gorica Podružnična šola Vinska Gora, za najboljšo turistično tržnico OŠ Braslovče, še eno posebno zlato priznanje za najboljšo turistično tržnico po mnenju obiskovalcev Mercatorjevega centra pa OŠ Vojnik. Povabilu na 7. mednarodni festival Več znanja za več turizma se je odzvalo 43 srednjih šol iz Slovenije in tujine, v okviru 7. turistične tržnice, kjer bodo »prodajali« svoje turistične ideje jutri, v sredo, po 13. uri, v Stanetovi, Prešernovi in na Glavnem trgu, pa s Celjskega sodelujeta tudi I. gimnazija v Celju in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje. IS, foto: GrupA Vrvež turistične tržnice Le od kod prihajamo, če v košari nosimo hmeljske kobule? Dišeča zelišča v vrečah, a nič manj izrazita tudi v takšnih in drugačnih napitkih ter namazih. Vabilo v Rogaško Slatino, ki leži za sedmimi hribi. - Št. 29 - 13. april 2010 - 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK 2. humanitarnega teka in hoje v boju proti debelosti se je udeležilo okoli 400 obiskovalcev. Na pot okoli Šmartinskega jezera sta zbrane popeljali prim. Jana Govc Eržen in Alenka Godec. Tek in hoja namesto belega kruha Šmartinsko jezero je v soboto privabilo mnogo navdušencev gibanja. Kljub hladnemu vremenu se je 2. humanitarnega teka in hoje v boju proti debelosti udeležilo okoli 400 obiskovalcev. Rekreativci so tek vzeli resno, ljubitelji hoje so uživali v okolici jezera in tisti s prekomerno težo so se potili za manj kilogramov. Preden je »štarter« naznanil začetek teka in hoje, se je bilo treba razgibati. Predsednica društva za boj proti debelosti Zdravo hujšam prim. Jana Govc Eržen in amba-sadorka zdravega hujšanja Alenka Godec sta vzpodbujali staro in mlado, »suho« in »debelo«, s skupnim ciljem narediti nekaj za svoje telo in zdravje. 2-, 4- in 8-kilo-metrska pot okoli Šmartin-skega jezera je bila pravšnja priložnost za nenaporno in zdravo gibanje v naravi, kjer niso šteli rezultati, temveč volja in energija. Godčeva, ambasadorka zdravega hujšanja, se s kilogrami spopada vsak dan že skoraj 14 let. Njena izkušnja z odvečno težo je podobna izkušnjam mnogih. Da ima težavo, je ugotovila kmalu po porodu. »Vsako leto sem >pridelala< kilogram več in alarm se je vklopil, ko je bila načeta sa-mopodoba. Naenkrat sem imela osem kilogramov preveč in ni bilo lahko. Začela sem pri hrani in nadaljevala s tekom, z aerobiko, osebnim trenerjem ter delom v fitnesu. Prej je bilo veliko belega kruha, slad-kanih pijač in sladkarij ter malo ali skoraj nič gibanja ... Sedaj tega ni, so pa ostale drob- ne pregrehe, za katere mi ni žal,« pravi. Zaveda se, da njena teža nikoli ne bo idealna in da tudi zanjo ne obstaja »čudežna« dieta ali privilegij, s katerim bi vzdrževala izgubljene kilograme. »Vsak dan posebej se trudim in vodilo pri tem je zmernost.« Prireditev je »promocija zdravega hujšanja in življenja,« namen druženja različnih generacij povzema Govc Erženova. Obiskovalci in organizatorji prireditve so tudi tokrat pokazali veliko poguma in volje za osveščanje o zdravem življenju. MATEJA JAZBEC Foto: Grup A Drugi humanitarni dogodek je organiziralo Društvo za boj proti debelosti skupaj z Zdravo hujšam mobilnim fitnesom ter Alenko Godec, ambasadorko zdravega huj-šanja. Z zbranimi sredstvi bo društvo kupilo Polar ure za zdravstvene domove po Sloveniji. Na stojnicah so se predstavila podjetja, povezana z zdravim življenjem, prehrano in gibanjem. Izvajali so tudi promocijo in svetovanje za znižanje telesne teže. Rekreativci so se v promociji za zdravje podali na 8-kilometrski tek okoli jezera. Pred tekom in hojo se je bilo potrebno razgibati. Med udeleženci so bili tudi naši »hujšarji«. Rekreativci so tek vzeli resno, ljubitelji hoje so uživali v okolici jezera in tisti s prekomerno težo so se potili za manj kilogramov. ÍWHMIN REPORTAŽA 11 Če bi mi lahko imeli tak pregled nad kartami nasprotnika, bi se gotovo prijavili na turnir. »Kak' bo karta pr'nesla, tak' bo« Šnops turnir v Socki - S pokalom tudi srečni poraženec »Dejmo, dejmo že pobi, men' se mudi krave fotrat,« se je po gostilni Koprivnik v Socki razlegal glas kvartopir-ca, ki je komaj čakal, da se 36. Šnops turnir končno začne. Tako je gostilniški poglavar Vlado Koprivnik, organizator, glavni in edini sodnik ter eden od favoritov, naznanil začetek prvoaprilskega turnirja. Lepo po vrsti so fantje ro- vilo. »A že 'mam kirga? Je- snih in malo manj rosnih let pristopili k sodniški mizi. Vsak je potegnil eno jajčko (»rumenjak« iz otroških jajčk presenečenja, da ne bo pomote), v kateri se je skrivalo šte- zus, pa ne Joža. Ta 'ma srečo.« »Kaj pa jaz? A sem prvo igro frej? Fajn. Kelnarca, prid'no sem ...« »Jej, kaka lej-pa karta. Jo houčeš?« Podobnih živopisanih dvo- govorov je bilo veliko, preden so se pari, torej tisti, ki so potegnili enaki števili, posedli za mize in prvič premešali karte. Potem se za opazovalce, to je našo ekipo, niso več zmenili. Je bilo treba nasprotniku preveč pod prste gledati! »Pride kdaj do kakšnih sporov?« še uspem vprašati organizatorja, preden prvič vrže karte. »Eh, ne. No, včasih se kdo >za-tala<. Pravilo navadno je, da se prinesle. Veste, to so bili drugi časi.« Kakšna taktika neki. Sreča! Drugi časi se pri Koprivni-kovih poznajo tudi po številu udeležencev turnirja. »Včasih nas je bilo po 100, zdaj približno 50 ali še manj. Danes nas je skoraj 40. A mogoče še kdo uleti,« udeležbo pokomentira Vlado in pridno zapiše rezultat prvega »obračuna«. Z nasprotnikom, lepše rečeno s parom, igrata »na dve zmagi«. Zmagovalec se uvrsti v naslednji krog, potem, če je sreča mila (menda treningi tukaj nič ne štejejo, največji atribut je sreča), spet v naslednjega in tako naprej. Vse do poznih večernih ur. A tudi poraženci ne gredo že po prvi izgubi domov. Tudi ti imajo svoj krog, repa- saž, bi lahko rekli v športnem žargonu. Najboljši iz tega kroga domov odnese poseben pokal - pokal za srečnega poraženca. »Vsako leto delimo pokale. To je vse. Ni denarnih nagrad, ni stav, zastav. Namen srečanja je v druženju kvarto-pircev, saj to je sploh včasih šlo z gostilniškim poslom z roko v roki. Nismo pa prvi tega >pogruntali<. Prej so s tradicionalnimi kvartopirskimi turnirji začeli v Vitanju. Tudi tam še negujejo tradicijo. Njihov dan je dan mučencev, mi pa smo si izbrali dan norcev,« še pojasni gostilničarka, nato pa fantom odhiti pripravljat večerjo. Kartanje se namreč rado zavleče. In dvomim, da jih v zdajšnjih časih žene doma potrpežljivo čakajo z večerjo . ROZMARI PETEK Foto: SHERPA v takšnih primerih sama zmenita. Če ne, sem jaz sodnik,« pove Vlado Koprivnik. Ko ga znova premerimo od glave do pet, ugotovimo, da se najbrž le redko kdo pritožuje . Sploh pa stave niso več tako visoke, kot so bile nekoč. Pred leti. Pred 36 leti na primer. »Poznala sem fante, ki so karte igrali cel dan, nekateri so s kartami >zašpilali< cele kmetije,« je pogovor z nami nadaljevala Vladova žena Ivanka. »A ne pri nas,« hitro doda. »Zdaj mogoče kdo >špila< za kak >špricer<, to je vse.« Čakajte malo, kmetije? Kaj pa so rekle njihove žene (beri: povsem brez razumevanja do moških, ki so obsedeni s kartami), vprašam gostiteljico. »Kaj so jim rekle? Če so igrali cel konec tedna, so jim v nedeljo čisto srajco »He, he, he. Dobro mi kaže.« »Rumenjaki« otroških jajčk presenečenja so mnogim res prinesli pravo presenečenje - trdega nasprotnika. »Kje smo že ostali? A, Anza, ti pridi vleč številko.« Gostitelj Vlado ima vse pod kontrolo. Naj vas ne zavede. Brki niso obvezen del kvartopirskih tekem. So bili časi, ko so na turnir prišle tudi ženske. »No, vrzi že eno ven.« »Bi, če mi ne bi dal same slabe. Pa kako si to mešal?« - Št. 29 - 13. april 2010 - Dvoboj v Zagrebu - Celju Smučarski dvoboj Celja in Zagreba je najstarejši smučarski dvoboj mest na svetu, star tričetrt stoletja. V Zagrebu so ga, drugačnim pričakovanjem navkljub, predvsem pa po zaslugi smučarjev starejših in zelo mladih generacij, tudi letos z rezultatom 10:9 dobili Celjani. Pravila dvoboja so preprosta. Mesti postavita reprezentance v 19 starostnih kategorijah, štejejo pa izključno zmage. Da ne gre za kakšno rekreativno tekmovanje, priča udeležba. Na zagrebški strani so nastopili odlični smučarji, ki so ali še nastopajo v svetovnem pokalu -Ivica in Janica Kostelić ter Nat-ko Zrnčić Dim, na celjski Bernard Vajdič. Gre za medmestno tekmovanje, zato so na zagrebški strani sodelovali člani vseh 15 klubov, ki jih združuje njihova mestna smučarska zveza, na celjski pa člani obeh klubov - Snežaka in Uniorja. Po- vanja, ki smučarjem v obeh mestih pomenita zelo veliko. Tudi zato je treba raven organizacije teh srečanj obdržati vsaj na takšni ravni, kakršno smo dosegli v minulih treh, štirih letih in srečanje razvijati še naprej.« Pomemben del vsakoletnega tekmovanja ob zaključku smučarske sezone je tudi prijateljsko druženje, vse bolj pa pomen tovrstnega dvoboja spoznavajo tudi v obeh mestih. Zagrebčani so Celjanom pokaza- li mesto in centralni muzej, med sprejemom v mestni hiši pa so Celjani zagrebškim kolegom predali tudi spominski pokal, ki ga je na prvem srečanju, leta 1935 na Plazu v Logarski dolini osvojil takrat najhitrejši smučar, že pokojni Jelen, skupno zmago pa so odnesli Zagrebčani in jo v medijih proslavili z velikim naslovom: »Zagrebčani brži od Celja.« BRST Foto: MATEJ MALIGO Celjsko zastopstvo se je v Zagrebu veselilo nove zmage. sebej velja izpostaviti celjske zmagovalce in med njimi na prvem mestu 72-let-nega Ivana Grajžla, ki je krepko premagal Anteja Ko-stelića, 80-letni Janko Če-tina pa je bil tretji. Med ve- Kristan, med veterani Erih Kohne, med starejšimi članicami Andreja Jovan, med starejšimi člani Drago Bornšek, med seniorji Jure Cirar, med članicami do 40 let Katja Knaus, med deklicami do 14 terankami je slavila Alenka let Saša Brezovnik, med deč- Na Ptuju slavili z igralcem manj Šest krogov pred koncem 1. SNL je več ali manj odločen boj za naslov državnega prvaka (Koper), glede obstanka pa še ne, kajti Interblock ima zgolj šest točk več od Drave. Na Ptuju so jo ugnali Celjani, ki bodo v soboto pričakali še Interblock. Odločil Duspara Nekaj zelo zrelih priložnosti se je ponudilo na obeh straneh. Pri Celjanih je Rajko Rep zatresel prečko, nato pa je Mario Močič naivno prejel rdeči karton. Tekmec Medved je po njem mlatil z rokami in nogami, ga želel odriniti, Močić pa ga je s prsti oplazil po obrazu. Za Borisa Tošeskega, ki je Celjanom pokazal še štiri rumene kartone, je bilo to dovolj, da oslabi gostujoče moštvo. Gre za najbolj neugodnega sodnika z vidika CM Celja. V 80. minuti je Slavišo Dvoranči-ča zamenjal Domagoj Duspa-ra, ki se je devet minut kasneje dobro odkril, sprejel odlično asistenco Romana Bezjaka in s petih metrov žogo natančno udaril. Rudarjeve menjave povzročile zdrs Nogometaši Rudarja so proti Olimpiji zabeležili 15. poraz. Ob jezeru, kjer se je zbralo 1.200 gledalcev, je bilo 1:3. Presenetljivi potezi uprave Rudarja - najprej je razrešila Marijana Pušnika in kasneje Francija Oblaka zamenjala z Bojanom Prašnikarjem - nista obrodili sadov. »Nekaj stvari je bilo moč opaziti. Želeli smo igrati, napadati in prihajati do priložnosti. Nadaljevali bomo CM Celje (3-4-1-2): Muj-činovič - Gobec, Andželko-vič, Kačičnik - Purišič, Lo-vrečič, Brezič, Popovič - Rep - Bezjak, Dvorančič. Igrali so še Močič, Urbanč, Dus-para. pri tem in poizkušali priti do igre, ki bi nas pripeljala do dobrega rezultata,« novi trener v ekipi vidi nekaj pozitivnih stvari, ki pa so bile prisotne že pri Pušniku in tudi Oblaku. Olim-pija je povedla v 16. minuti, ko je z evrogolom Savića uka-nil Agim Ibraimi. Velenjčani so v 30. minuti uspeli izenačiti po golu Roka Kronavetra. Le slabe tri minute kasneje so gostje spet povedli, ko je bil po prostem strelu v kazenskem prostoru najspretnejši David Kašnik. Čeprav so bili gostitelji nekajkrat blizu vnovičnemu izenačenju, so Ljubljančani v 82. minuti izkoristili eno od priložnosti v protinapadih in odločili tekmo. »Olimpija je odigrala odlično in zasluženo zmagala, mi pa smo se mučili, da smo spravili eno žogo v mrežo. Pri napadanju nam je manjkala zadnja, odločilna podaja. Na ekipo je zelo vplival drugi zadetek, ko smo po izenačenju na hitro zopet zaostajali,« je komentiral Prašnikar. Robert Pevnik je po rezul-tatski krizi v začetku spomladanskega dela prvenstva z moštvom proti Gorici in Rudarju nanizal dve prepričljivi zmagi: »Zmaga nam pred večnim derbijem z Mariborom prinaša mirnost. Na vseh tekmah smo si ustvarjali veliko priložnosti, a nikakor nismo uspeli zadeti, zdaj pa je prišel tudi ta čas. Pred končnico prvenstva smo prišli v dobro formo.« Za Ljubljančane sta zaigrala tudi Luka Prašnikar, sin stratega Rudarja, in Nik Om-ladič, ki sta še v jesenskem delu prvenstva nosila dres Rudarja. Omladič, ki je v igro vstopil tik pred koncem tekme, je bil deležen sramotnega sprejema domačih navijačev, ki so ga pospremili s koncertom žvižgov. O tem je Pev-nik dejal: »Nik se s tem ne sme obremenjevati. Tako Rudar kot Olimpija sta kluba s tradicijo. Olimpija je bila naš najboljši klub in verjamem, da Rudar (4-3-2-1): Savić -Jeseničnik, Stojnič, Cipot, Jelečevič - Metelka, Toli-mir, Golob - Grbič, Krona-veter - Selimi. Igrali so še: Tomčak, Tomažič Šeruga, Torbič. bo v naslednjih dveh ali treh sezonah to spet postala. Nik se je tako odločil in treba mu je stati ob strani. Veliko je naredil za velenjski klub in vem, da ga bodo naslednjič gledalci pozitivno sprejeli. Rad pa bi se iz srca zahvalil našim zvestim navijačem Green Dra-gonsom, ki nam vedno stojijo ob strani. Na igrišču jim vračamo z zmagami.« Luka Prašnikar je odlično odigral celotno srečanje: »Občutki, ko sem se vrnil na to igrišče, so bili zelo lepi. Škoda, ker mi ni uspelo zadeti, a pomembna je zmaga. Lahko bi bila še izdatnejša, če bi izkoristili kakšno priložnost več, lahko pa bi bilo tudi drugače. Zmaga je vendarle zaslužena.« Vezist Rudarja Denis Grbič je bil razumljivo razočaran: »Razočaranje je veliko. Po prejetem zadetku smo hitro izenačili, a po trenutkih, polnih čustev, zopet prejeli gol. Naši sobotni tekmeci Domžalča-ni bodo jutri igrali pokalno tekmo in to bo treba izkoristiti. Bolj bomo sveži in moramo si želeti treh točk.« Rudar pred 31. krogom zaseda 5. mesto. Naj spomnimo, ob Pušnikovi razrešitvi je bila ekipa na četrtem mestu, ob Oblakovi pa si je delila tretje. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ LESTVICA 1.SNL 1.LUKA KOPER 2. MARIBOR 3. NAFTA & CM CEDE 5. RUDAR 6. OUMPUA (-2) 7. HIT GORICA 8. DOMŽALE 9. INTERBLOCK 10. LABOD DRAVA 30 18 30 16 30 13 30 12 30 13 30 12 30 11 30 11 30 9 30 6 9 3 50:26 63 4 10 53:41 52 5 12 46:46 44 6 12 44:49 42 2 15 38:44 41 6 12 42:29 40 7 12 53:51 40 6 13 43:50 39 5 16 32:48 32 5 16 28:45 26 ki v isti kategoriji Gal Cirar in med mlajšimi dečki Žiga Skaza. Absolutno najboljši čas je dosegel Ivica Kostelić. Kot je povedal vodja celjske odprave, predsednik SD Sne-žak Boštjan Jeraša, so Celjani na zmago zelo ponosni. »Predvsem pa poudarjam pomen tovrstnega ohranjanja tradicije prijateljstva in športnega tekmo- Organizatorji so kljub toplemu vremenu na Sljemenu uspeli pripraviti odlično progo. Najhitrejši na njej je bil Ivica Kostelić. Vratar CM Celja Amel Mujčinovič je zaradi hrabrih posredovanj pogosta tarča tekmečevih napadalcev. »Z Mariborom im enake možnosti!« Nogometaši CM Celja so po zimskem premoru šestkrat zmagali (dvakrat v pokalu) in štirikrat izgubili. Za dvig na lestvici in uvrstitev v pol-finale pokala NZS ima ogromno zaslug tudi Amel Mujčinovič. V Celje je 36-letni vratar pripotoval pred 15 leti. »V Bosni in Hercegovini je tedaj divjala vojna. V Celju se zdaj počutim kot doma. CM Celje ni moj matični klub, a ga imam za svojega. Upam, da bom po koncu igralske kariere ostal v njem.« Slovensko državljanstvo ste pridobili pred osmimi leti. Obstajala je možnost, da bi branil za slovensko reprezentanco. Oddali smo vlogo za državljanstvo. Praktično v istem trenutku je prišlo povabilo iz BiH in sprejel sem ga ter igral na dveh tekmah. V Sloveniji mi ob odličnih vratarjih Simeu- noviču, Dabanoviču, Mavriču in še nekaterih seveda ni bilo zagotovljeno mesto v reprezentanci. Potem pa je sledila še težja poškodba in reprezentančnih ambicij je bilo konec. Po trilerju proti Nafti ste slavili v gosteh, v enem izmed časnikov ste navedeni kot igralec tekme. Zakaj? Dela ni bilo veliko, kar pa sem ga imel, sem ga opravil dobro. Z zmago smo se vključili v boj za vstop v evropski pokal. Potem ko je Ogu zatresel prečko, je žoga pripadla vam. Upravičeno? Dotaknil sem se žoge in jo preusmeril v prečko, sicer bi bil gol. Bil sem vesel, ker sodnik tega ni opazil, ker bi Drava imela kot. Neposredni izpad ni več možen, padec na 9. mesto pa praktično še, ko ima Interblock sicer kar deset točk manj in v soboto prihaja v Areno Petrol. Najbrž pa bolj kot o obstanku razmišljate o 3. mestu, kajne? Res je. Ljubljančanom smo pomagali, ko smo premagali Dravo, zato bodo bolj sproščeni v Celju, mi pa bomo še naprej zelo motivirani. Pred tedni ste poudarili, da Senzaci Šentjurski nogometaši so so premagali Triglav, Dravin Gorenjci so bili pred srečanj se s Primorjem borijo za uvrst: do vnovične zmage prekrižal »Veselje je nepopisno, točke samozavest, z njo smo se pri! veselili obstanka v ligi.« Tekn Šentjurčani bodo jutri gosti igre, s katero bi morda prese Zmagali vsi štirje! V 5. krogu lige za prvaka za košarkarje je Zlatorog v domači dvorani s 86:68 ugnal Slovana, Šentjur pa je v go-steh z 69:58 premagal Zasavje. Laščani so ponovili lansko zgodbo, ko so v ligi za prvaka prvič zmagali šele po petih krogih. Kapetan Nejc Strnad je v 1. polčasu dosegel 20 točk ob stoodstotnem metu iz igre: »Zmaga je bila nujno potrebna. Sedaj smo na pravi poti, da pokažemo, kaj zmoremo.« Laščani so ponovno padli v tretji četrtini, a so jo vseeno dobili z 9 točkami prednosti. Poleg izjemnega Strnada, ki je zbral 26 točk, sta bila strelsko razpoložena še Miljan Goljović in Dražen Bubnić, ki sta dosegla po 14 točk. Tekmo 6. kroga bodo Laščani igrali že danes, ko v Tri lilije prihaja Zasavje, ki ima zmago več. »Moramo zmagati, poraz ne pride v poštev, ker se moramo uvrstiti vsaj v polfinale končnice,« je optimist Strnad. Drugo zmago v ligi najboljših so vknjižili Šentjurčani, čeprav so domačini veljali za favorite. Varovanci Damjana No-vakoviča so slavili na krilih Sandija Čebularja (18) in Marcu-sa Crenshawa (19). Pobudo so sicer prevzeli šele v drugem delu tekme, čeprav so za točko vodili že po prvem polčasu. Šentjurčani so v Trbovljah zadeli kar 14 trojk, a zgrešili šest od 15 prostih metov, kar je ponovno ujezilo Novakoviča. Petou-vrščeni Šentjurčani bodo v sredo gostili vodilno Olimpijo. Hopsi še brez dveh igralcev V ligi za obstanek so Polzelani zmagali v Škofji Loki z 92:62, kljub temu, da so se razšli z Američanom Gregom Thondiqeom in Uzbekistancem Dimitrijem Sviridovom. Neustavljiv je bil ponovno Shawn King, ki je zbral kar 36 točk in 17 skokov. Elektra je tekmo proti Kopru dobila s 73:64 in se utrdila na drugem mestu. MOJCA KNEZ mo hitro in privlačno. Je boj za naslov državnega prvaka že odločen? Mislim, da je. Koper ima zelo izkušeno ekipo, ki si večjih spodrsljajev ne bo privoščila. Upam, da bodo Koprčani še naprej igrali zagnano proti našim tekmecem na lestvici. Na Ptuju ste prejeli štiri rumene kartone, Mario Močič pa še rdečega. Ko sodi Boris Tošeski, padete v nemilost, to je zdaj že pravilo. Se strinjate? Tega ne bi rad komentiral. Tekma ni bila groba, kartonov je bilo preveč. Spraševali smo se že, kaj je z Domagojem Dusparo, ki sicer gara, a je nenevaren. Tokrat je odločil tekmo. Kako je bilo v slačilnici? Kar žarel je od zadovoljstva. Vsi smo mu privoščili, da zadane, kajti na vsaki tekmi ogromno preteče. Boj za finale slovenskega pokala se začenja danes. V Ljudskem vrtu bodo gostitelji zelo motivirani, naslov državnega prvaka jim je namreč spolzel iz rok. Česa si želite v Mariboru pred povratno tekmo v Celju? Ena lovorika jim je praktično že ušla, vse bodo stavili na drugo, kar pa je lahko dvorezen meč. In morebiti tudi voda na naš mlin. Možnosti za finale so enake. Na zadnjem medsebojnem prvenstvenem obračunu v Celju so bili Mariborčani boljši od nas. Danes je nov dan. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA ïamo K ste se na začetku spomladanskega dela igrali nogomet, nato pa ste ga dejansko začeli igrati, ko je opazno, da nobena žoga ni izgubljena ... Skušali smo igrati čim lepše, ko pa smo opazili, da naši tekmeci igrajo zgolj na rezultat, smo tudi mi obrnili list. Še vedno pa menim, da igra- ja Šentjurja! v Kranju pripravili presenečenje 19. kroga v 2. ligi. Z 1:0 nja je z 2:1 klonila proti Aluminiju. em nesporni favoriti, potem ko na lestvici zasedajo 2. mesto in itev v 1. ligo. Moštvu temperamentnega Staneta Bevca je načrte I Oskar Drobne, ki je presenetil vso drugoligaško druščino: so bile za nas prepotrebne, pristop je bil pravi. Zmaga veča ljučili preostalim ekipam. Upam, da se bomo na koncu lahko 10 je v 65. minuti odločil napadalec David Firšt. 11 vodilno Primorje. Igralci si želijo podpore s tribun in dobre netili še Ajdovce. MITJA KNEZ Alem Toskić je bil nezgrešljiv proti Ormožanom. Praktično že prvaki! Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v tekmi 4. kroga lige za prvaka premagali Ormož z 38:26. To je bila tudi njihova najvišja prednost na srečanju, na katerem je Alem Toskić dosegel 10 golov iz desetih poskusov. Prva zasledovalca vodilnih Celjanov, Koper in Gorenje, sta se spopadla v Bonifiki. Velenjčani so doživeli poraz z 32:30. Celjani imajo 44 točk, Koprčani 37, Velenjčani pa ob tekmi manj 35. DŠ, foto: SHERPA RK CELEIA ŽALEC Žalske rokometašice oslabljene v končnici državnega prvenstva Za rokometašicami Žalca so tri tekme nadaljevanja državnega prvenstva, kjer so dvakrat gostovale proti ekipama Olimpije in Krima ter obakrat izgubile. V tretji tekmi na domačem igrišču pa so igrale neodločeno proti Ptujčan-kam ter še vedno zanesljivo držijo četrto mesto. Nadaljevanje državnega prvenstva žalske rokometašice igrajo močno oslabljene, saj so zaradi pomanjkanja ambicij prenehale z igranjem tri igralke prve postave in sicer Grčar, Kaltak in Korun. Zal se je to zgodilo prav pred nadaljevanjem prvenstva, ko bi njihovo pomoč mlada žalska ekipa še kako potrebovala. Kljub temu pa RK Celeia Žalec želi vsem dekletom veliko uspehov na njihovi nadaljnji življenjski poti in se jim tudi ob tej priliki zahvaljuje za njihov prispevek. Cilji kluba pa se tudi v bodoče ne bodo spremenili, saj želijo dosegati uvrstitve v prvi polovici lestvice. Bodo pa v prihodnje še več priložnosti za igro dobile doma vzgojene rokometašice, ki se že sedaj niso ustrašile igranja v prvi državni rokometni ligi. Tako bo največje breme v končnicj državnega prvenstva ob izkušenih igralkah Sutaj, Marinček in Čerenjak padlo na šestnajstlet-nice Turnšek, Tratnik, Pirc, Gaber, Plaskan, Kramer in druge. Zato mlada žalska ekipa vabi vse ljubitelje ženskega rokometa, da jim pridejo pomagat na težkih domačih tekmah. Prva priložnost bo že v sredo, 14. aprila, ob 18. uri, ko se bodo doma pomerile proti ekipi Zagorja. Katja Čerenjak v akciji JTJTEKS m o 5 O JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC PANORAMA NOGOMET 1. SL, 30. krog: Drava - CM Celje 0:1 (0:0); Duspara (88), Rudar - Olimpija 1:3 (1:2); Kronaveter (30); Ibraimi (16, 82), Kašnik (33), Nafta - Maribor 3:1, Interblock - Koper 0:5, Gorica - Domžale 2:3. 2. SL, 19. krog: Triglav -Šentjur 0:1 (0:0); Firšt (67), Dravinja - Aluminij 1:2 (0:0); Firer (53); Milec (51), Kme-tec (77). Vrstni red: Primorje 42, Triglav 37, Bela krajina 33, Mura 27, Dravinja 25, Aluminij 24, Šenčur 22, Livar, Šentjur 19, Krško 13. 3. SL - vzhod, 19. krog: Zreče - Veržej 1:0 (0:0); Tirovič (66), Simer Šampion - Palo-ma 2:1 (0:0); Omanovič (45), Djuranovič (90); Hutinski (89), Šmartno - Kovinar 4:0 (3:0); Kolenc (25), Jelen (32), Mujanovič (44), Veler (87), Stojnci - Mons Claudius 2:0 (0:0). Vrstni red: Simer Šampion, Čarda 38, Šmartno 34, Dravograd 32, Stojnci, Zreče 31, Malečnik 30, Odranci, Kovinar 22, Veržej, Tromejnik 20, Pesnica 19, Mons Claudius 8, Paloma 6. Štajerska liga, 19. krog: Rogaška - Vransko 5:1 (2:1); Ta-dina (24, 37, 63-11 m, 76-11 m), Jovanovič (54); Košica (43), Pohorje - Šoštanj 0:2 (0:0); Filipovič (50), Linič (86), Podvinci - Šmarje 0:3 (0:2). Vrstni red: Bistrica 42, Ormož 39, Šmarje 31, Gereč-ja vas, Rogaška 28, Podvinci 27, Peca, Koroške gradnje, Poljčane 25, Pohorje 23, Šoštanj 19, Partizan 17, Bukovci 10, Vransko 8. MALI NOGOMET 1. SL, liga za obstanek, 2. krog: Nazarje - Tomi Press Bronx 3:8 (2:3); Kolar (12), Metulj (19), Funtek (23). Vrstni red: Ptuj 6, Tomi Press Bronx 4, Sevnica 1, Nazarje 0. ROKOMET 1. SL, 4. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož 38:26 (18:13); Toskić 10, Kokšarov 7, Pajovič, Koljanin 5, Zorman 4, Kojić 3, Vugrinec 2, Goren-šek, Dačević 1; Čudič, Huđ 5, Cimos - Gorenje 32:30 (16:15); Špiler 9, Elezović 5; Čupić 11, Rnić 5, Žvižej, Harmandić 4, Štefanič 3, Natek, Bajram, Ši-mič 1. Vrstni red: Celje 44-4, Cimos 37-11, Gorenje 35-11, Trimo 25-21, Slovan 24-24, Ormož 19-29. 1. B SL, 19. krog: Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B 28:28 (15:16); Šimon 9, Tevž 7; Mlakar, Špiljak 7, Ander-luh, Vodišek 4, Šibakovski 3, Medved 2, Drugovič 2. Vrstni red: Krka 38, Šmartno 30, Ajdovščina, Sviš 22, Celje B 20, Sevnica 19, Grosuplje, Kočevje 16, Železniki 14, Radeče, Izola 11, Gorišnica 9. 1. SL (ž), liga za prvaka, 4. krog: Krka - Celeia Žalec 20:24 (12:12); Derčar 6, Veb-le 3; Turnšek 10, Sutaj, Po-točnjak, Čerenjak 4. Vrstni red: Krim Mercator 52, Olim-pija 47, Zagorje 40, Celeia Žalec 34, Ptuj, Krka 24. 1. SL (ž), od 7. - 10. mesta, 4. krog: Celje Celjske mesnine - Piran 44:25 (21:8). Vrstni red: Burja 25, Celje 20, Piran 19, Izola 15. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 5. krog: Zlatorog - Geoplin Slovan 86:68; Strnad 26, Goljovič, Bubnič 14, Nikolič Smrdelj, Čmer 10, Rizvić 8, Pelko 4; Dragič 24, Krušič 14, Zasavje - Šentjur 58:69; Pašalič 19, Mu-čič 15; Crenshaw 19, Čebular 18, Lapornik 8, Simović, Ru-čigaj 7, Sebič 4, Alispahić, Ferme 3. Vrstni red: Union Olimpija 10, Krka 9, Helios, Par-klji 8, Šentjur, Zasavje 7, Zlatorog 6, Geoplin Slovan 5. 1. SL, za obstanek, 7. krog: Mercator - Hopsi 62:92; Mah-kovic 20, Lebedincev 12; King 36, Godler 16, Vašl, Skok 11, Sebič 9, Venta 7, Jezernik 2, Elektra - Koper 73:64; Ćup 21, Nuhanovič 14, Horvat 8, Lelič, Lekič 7, Podvršnik 6, Miljkovič 5, Bilič 3, Čosič 2; Kunc 15, Nowakowski 14. Vrstni red: Hopsi 46, Elek-tra 41, Mercator 38, Koper 34, Šenčur 17. 1. B SL, 25. krog: Janče -Rogaška 83:65; Sirnik, Mila-šinovič 20; Spešič 26, Ambrož 7, Pungartnik, Jotič 6, Mar-čič, Petrovič 3, Pešič 2. Vrstni red: Maribor 49, Rogaška 44, Kraški zidar, Branik 41, Litija, Postojna 40, Medvode, Grosuplje 38, Triglav 37, Hrastnik, Nova Gorica 35, Janče 34, Konjice 33. 1. SL (ž), za prvaka, 10. krog: Triglav - GVT 79:59; Gortnar 17, Zdolšek 15; Zdovc 18, I. Klančnik 16, K. Klančnik 7, Božičevič, T. Klančnik 6, N. Klančnik 3, N. Šrot 2, Krajnik 1, Merkur Celje - Kranjska Gora 76:79; Barič 24, Šarenac 22, Grgin Fonseca 16, Tavić 9, Kerin 3; Komplet, Gačner 19. Vrstni red: Merkur, Kranjska Gora 54, AJM 48, Triglav 41, Ilirija 40, GVT 36. (KM) W u' i-1 sa' «i ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 13. 4. NOGOMET Pokal NZS, 1. tekma polfi-nala: Maribor - CM Celje (20). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 6. krog Laško: Zlatorog - Zasavje (19). Sreda, 14. 4. NOGOMET 2. SL, 20. krog: Šentjur -Primorje, Slovenske Konjice: Dravinja - Krško (16.30). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 6. krog: Šentjur - Union Olimpija (19.30). 1. SL, za obstanek, 8. krog: Šenčur - Hopsi (19). 14 KULTURA NOVI TEDNIK Iz točke v linijo Brez dobre risbe ni umetniškega likovnega dela V galeriji Nika Ignjatiča v Celju je na ogled razstava z zgovornim naslovom Iz točke v linijo. Na pobudo KUD Abomo in mladinske pobude Bodiart so razstavo študijskih risb pripravili študenti oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Kustosinja razstave in ob Otu Rimeleju mentorica likovnega izobraževanja na tej fakulteti Petra Varl pravi, da je risba osnova in najpomembnejši del nastajanja kakršnega koli likovnega dela. »Risba je izhodišče za vse. Vse nastaja iz točke, ki je izhodišče, sledi linija, slikarstvo in kiparstvo izhajata iz teh dveh elementov. S pomočjo risbe se tako študenti učijo videti stvari in če jih znajo narisati, jih tudi bolje vidijo.« Na razstavi, ki bo v galeriji Nika Ignjatiča na ogled naslednjih 14 dni, lahko vidi- mo dejansko nastajanje pravih risb - od točke, ki je začetek vsega, do linije, ki zao-kroža risbo. Od prostorskih risarskih študij do portretov. Od skic do aktov. Sporočilo pa je jasno. Preden se v številnih umetniških in umetnostnih zvrsteh najdeš, je treba znati risati. Na ogled so tako dela, ki so nastala pri predmetu Likovno oblikovanje od 1. do 4. letnika fakultete. Razstava je peti od desetih obljubljenih dogodkov, ki jih je v letu dni pripravila mladinska pobuda prostovoljcev Bodiart v KUD Abomo s podporo sredstev Evropske komisije in Mestne občine Celje in ob pomoči Celjskega mladinskega centra. Nika Dimc pravi, da nas do konca projekta konec maja čaka še pet dogodkov. »Prvi bo večer poezije, drugi debata o razmerju med profesionalno in Preden postaneš likovni umetnik, moraš obvladati risbo - to je sporočilo razstave v galeriji Nika Ignjatiča. ljubiteljsko kulturo, tretji bo celodnevna likovna delavnica za mlajše, sledila bo lutkovna delavnica za mladino in odrasle, za konec pa pri- pravljamo maja še celodnevno druženje z umetnostjo na ulicah z naslovom Street art.« BRST Foto: Grup A Peneča klasika Dobrodelni koncert pianista Tilna Drakslerja bo klasika s srcem in z glavo Prihaja Rokenrol Jutri steče prodaja novega albuma Rokenrol, skupine Mi2 Izšla je nov plošča skupine Mi2, s preprostim naslovom Rokenrol. Prodaja plošče, ki prinaša 14 novih skladb, polno dozo rokenrola, izvirnih upesnjenih in uglasbenih zgodb in najboljšo diskografsko produkcijo te izvirne skupine, se bo začela jutri (sreda) ob 20. uri, izključno preko spletne strani skupine. Mi2 ne bi bili, kar so, če buma zastavili na povsem ne bi promocije novega al- svoj, izviren način. »V teh instant časih in nenaklonjenosti medijskega prostora rokenrolu skušamo narediti dodatno zgodbo. To pot smo se odločili za izključno tisoč izvodov albuma, ponatisa ne bo. Vsak izvod bo na nek način unikat, oštevilčen. Upam, da bodo zgodnje številke s časom postale rariteta v diskofilskih krogih,« pripoveduje pevec skupine Tone Kregar. Skupina je na svojo spletno stan namestila odštevalnik, ki odšteva čas do začetka prodaje albuma. Tisti, ki bodo za računalnikom najhitrejši in najspretnejši, bodo dobili prve številke omejene naklade albuma Rokenrol. Rokenrol je nastajal skoraj tri leta. Sest pesmi z albuma poslušalci že poznajo. Zgodba nove plošče se je začela s singlom Greti-ca, nadaljevala z dvojnim singlom in končala z maksi singlom treh pesmi. »V skupini pa smo prepričani in trdno verjamemo, da so najboljše pesmi, ki jih javnost še ne pozna, torej preostalih šest novih pesmi in dve priredbi, napoveduje Kre-gar. Pove, da gre v glasbenem smislu za nadaljevanje znanega izraza skupine Mi2, ki temelji na rokenrolu in odličnih besedilih, ki pripovedujejo izvirne zgodbe. »A pri teh pesmih ne morete več pričakovati podobnih tekstov, kot so bili na prvih ploščah. Nenazadnje je minilo 15 let, kar je čas, ko človek dozoreva, se uči, na nekatere stvari gleda drugače. Nismo se želeli veliko odzivati na dnevnopolitične situacije. Ponujamo bolj univerzalne odgovore in 14 zaokroženih samostojnih zgodb. Ne iščemo in ne ponujamo konkretnih odgovorov na konkretna politična dogajanja ampak pesmi, ki bodo enako aktualne in sporočilne tudi čez desetletje in več in imajo možnost, da postanejo slovenski rokenrol evergrini,« pravi Kre-gar. In posebej opozori na dve priredbi. Za prvo so izbrali skladbo Slovenija in se s tem poklonili legendarnim slovenskim Buldožerjem, za drugo pa svojo Brigito (Z Ulice maršala Tita), ki so ji nadeli hard rok oblačila. BRST Foto: MARE VAVPOTIČ V četrtek ob 19.30 pripravlja Škratovo lutkovno gledališče iz Celja v Narodnem domu v Celju dobrodelni koncert Peneča klasika. Gre za mednarodni projekt, s katerim želi mladi celjski pianist Tilen Draksler predstaviti svoje videnje glasbe, ki je po njegovem lahko samo dobra ali slaba, nikakor pa klasična, rok ali kakorkoli drugače popredalčkana. V svoji Peneči klasiki bo predstavil dela Mozarta, Bar-toka in Bacha, spremljal pa ga Tilen Draksler bo Skofjeloški godalni orkester Arsela pod vodstvom dirigenta Armina Seška. Prireditev je namenjena zbiranju sredstev, ki bodo mlademu, obetavnemu glasbeniku pomagala pri dokončanju študija na Akademiji Franza Lizsta v Budimpešti. Sicer pa gre za mednarodni projekt, ki ga Tilen Draksler namenja Slovencem po svetu. Prvi tovrstni koncert je že odigral v Trstu, upa pa še na nastope v Nemčiji in Združenih državah Amerike. Tilen Draksler se je rodil leta 1986 v Celju. Klavir se je s sedmimi leti začel učiti na Glasbeni šoli Celje pri Brini Zupančič. Po uspešno opravljeni maturi na 1. Gimnaziji Celje (2005) se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je letos absolvent v razredu red. prof. Tatjane Ognja-novič. Svoje znanje je izpopolnjeval na klavirskih seminarjih v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Srbiji in na Hrvaškem, letos pa je bil sprejet na akademijo Franza Liszta v Budimpešti. »Veliko je pianistov, ki vsakodnevno >tipkajo< po klaviaturi, malo pa je tistih pravih, ki igrajo s srcem in z glavo. Sam se imam za takšnega in prepričan sem, da bom na koncertu Peneča klasika v Celju to tudi dokazal,« pred koncertom napoveduje odlični mladi pianist. BRST Celjske muzejske novice V muzeju novejše zgodovine so predstavili prvo številko novega brezplačnika z naslovom Celjske muzejske novice. Gre za skupen projekt obeh celjskih muzejev. Prva številka je izšla v soboto, novice pa bodo izhajale dvakrat letno. Brezplačnik v nakladi 14 tisoč izvodov bodo razdelili gospodinjstvom v Celju in okolici. Namen izdajateljev je najširšo javnost seznaniti z dogajanjem v obeh muzejih in širiti krog prijateljev muzejev. Brez-plačnik na osmih straneh prinaša kratek pregled trenutnih razstav v obeh muzejih, v rubriki Zgod(b)ovina predstavlja nekaj zgodb predmetov iz stalnih muzejskih postavitev, v intervjuju predstavlja Boženo Orožen, stran pa so name- nili tudi prestavitvi delavnic, ki jih izvajajo v obeh muzejih, ter napovedi bližnjih projektov. Svojo rubriko sta dobili tudi obe muzejski trgovinici. S celjskimi muzejskimi novicami želijo v obeh muzejih popularizirati svojo dejavnost, hkrati pa nagovoriti najširši krog potencialnih obiskovalcev. Ugotavljajo namreč, da v muzej zahajajo ob naključnih gostih in turistih zlasti najmlajši iz šol in starejša populacija, tudi s to akcijo pa želijo zapolniti vrzel, ki je zazevala med tema skrajnima demografskima poloma v družbi. Celjske muzejske novice je uredila Barbara Trnovec, na privlačen, domala tabloiden način pa jih je oblikovala Metka Veho var Piano. BS ÍWHMIN KULTURA 15 V Celju vse v ■ v vec dzeza Spring Orchestra je s Črtom Remicom na koncertu predstavil prvo fuzijo džeza in klasike, ki jo je »zakrivil« s svojim legendarnim albumom Charlie Parker. Na koncertu se je v organizaciji Hiše kulture Celje v četrtek občinstvu predstavila mednarodna avstrijsko-slovenska džez zasedba Spring Orchestra. Predstavili so diplomski projekt novomeškega saksofonista Črta Remica, ki je na graški džez akademiji diplomiral iz Charlieja Par-kerja. To je bil hkrati tudi prvi koncert, ki ga je pomagalo pripraviti novo Jazz društvo Celje. Vodi ga odlični celjski saksofonist in džezist Jaka Kopač. S hišo kulture že snuje prvi mednarodni celjski džez festival, ki so ga čisto po celjsko poimenovali Džjezz in ki med 8. in 11. junijem na prostem, na parkirišču za Knežjim dvorcem v Celje pripeljal ugledne domače in džez zasedbe iz ZDA, Španije, Finske in drugod. »Ne gre za klasičen festival ampak tudi za druženje džezi-stov različnih žanrov in generacij. Pripravljamo tri večer s po tremi izvajalci, festival pa se bo prepletel še z Urban-etno festivalom Celjskega mladinskega centra. Ta zamisel je tako navdušila finsko ambasado, da je projekt podprla finančno, hkrati pa pripravila tudi izlete v Celje, tako da na festivalu pričakujemo lepo število finskih turistov,« je načrte pred prvim celjskim Džjezzom predstavil Gregor Deleja. BRST, foto: SHERPA KoliCina le prinaša tudi kakovost V Hermanovem gledališču Muzeja novejše zgodovine Celje se je v petek končalo 12. regijsko srečanje Lutkarije in vragolije. Na dvodnevnem srečanju se je v organizaciji celjske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti predstavilo kar 11 lutkarskih skupin s 134 lutkarji s celjskega območja. Predstave je spremljala in ocenila državna selektorica Renata Ka-lemba, ki bo med videnim izbirala najboljše za majsko državno srečanje slovenskih lutkarjev v Domžalah. »Letošnje srečanje je bi- lo presenetljivo, a ne le zaradi števila predstav in lutkarjev, ki je kar za dvakrat preseglo običajno letno poprečje. Raven predstav je zelo dobra, kar očitno pomeni, da tudi količina pripomore k rasti kakovosti. Nekaj skupin spremljam že več let in se kakšna beseda, ki jim jo kdaj povem, tudi pozna, kar me zelo veseli. O možnih uvrstitvah na državno srečanje pa ne morem reči še ničesar saj moram videti še kakšnih 50 predstav v ostalih delih Slovenije,« je po koncu srečanja povedala Renata Kalemba. BS, foto: GrupA Kako pa to delajo sosedje Pred nabito polno dvorano je v soboto v kulturnem domu v Trnovljah uspeh doživela nova premiera gledališkega ansambla Kulturno umetniškega društva Zarja Trnovlje - Celje. Zarjani so občinstvo navdušili s tipično vodvilsko komedijo angleškega avtorja Alana Ayck-bourna Kako pa to delajo sosedje, ki jo je na oder režijsko postavil Miha Alujevič. Odlično in funkcionalno sceno je zasnovala Darja Vre-bac, ki je kreirala tudi kostume, rekviziterka predstave je bila Urška Mastnak, odrska luč in ton sta bila delo Vilija Pajka. Kako pa to delajo sosedje je dinamična komedija, ki mestoma prehaja že v pravi odrski direndaj, urejen seveda, v katerem dogajanje poteka istočasno v dveh družinah. Zgodba je pravzaprav vsakdanja in pripoveduje o zakonskem življenju treh različnih parov. Žena prvega in mož drugega para imata skrivno razmerje. Zaplete se, ko iščeta izgovore za odsotnost od doma, oba si namreč za izgovor izbereta tretji par, svojima partnerjema pa natvezita zgodbici o nezvestobi tega para. In tako se vsi skupaj zapletejo v nekakšni ljubezenski šesterokotnik, v katerem seveda ne manjka dovtipov in humornih, že kar absurdnih situacij. Šest igralcev je svojo nalogo na odru dobro opravilo. Igrali so Cvetka Jovan - Jekl, Marko Grad, Cvetka Videc, Frenk Železnik, Nada Jelen in Srečko Centrih. Po včerajšnji uspeli premieri bosta prvi ponovitvi v soboto, 24. in v nedeljo 25. aprila, v kulturnem domu v Trnovljah. ŽB Foto: SHERPA Za drugo premiero sezone so Zarjani izbrali komedijo Kako pa to delajo sosedje. Na Pesemci se bo pelo Jutri, v sredo, bo v Celjskem domu na dveh koncertih (16.30 in 19.) na reviji Pesemca občinstvu zapelo kar 22 otroških in mladinskih pevskih zborov. Gre za tradicionalno revijo zborov iz občin Dobrna, Štore, Vojnik in Celje, ki jo vsako leto pripravi celjska izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti in ki je uvod v območno srečanje, na katerem bodo izbirali najboljše otroške in mladinske zbore za tekmovanje na državni ravni. Tudi zato bo srečanje strokovno spremljala Mihaela Pihler in po koncertih opravila tudi pogovor z zborovodji. BS 16 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Skrb za izgubljenčke Izgubljenih kužkov in muck je še vedno vsepovsod preveč, zato se ne čudite, če vam bo nekoč kak izgubljen-ček oziroma zavrženček prekrižal pot. Ali pa vam jo je morda že. Verjamem, da stradajočega psa ali podhranjene, po možnosti breje mucke, ne boste kar pustili tavati okoli in boste naredili, kar je v tistem trenutku zanj oziroma zanjo najbolje. Če se boste odločili, da žival obdržite ali ji sami najdete dom, zelo pohvalno, nič pa ne bo narobe, če boste o najdeni »Kaj pa tako grbančiš čelo, Penks?« Kuža: »Ja, če sem pa ravno pogoltnil zelo ogabno tableto proti glistam! Bljek!« (7810) Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko Fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si Moj nasmeh je malo kisel, saj sem nenadoma postal izgubljenček. Upam, da bo kmalu dobil slajši priokus. K temu lahko pripomorete tudi vi. In kako? Tako, da me posvojite. živali obvestili najbližje zavetišče. Osebje vam bo nato dalo navodila, med katerimi bo morda tudi tisto, da obvestite še vašo matično občino. A pazljivo! Če se bodo občinarji, ki imajo s pristojnim zavetiščem podpisano pogodbo, branili, da se žival preda v oskrbo zavetišča, jih prijazno opomnite, da je del njihovega proračuna tako ali tako namenjen za problematiko izgubljenih ali zavrženih živalih in da so po zakonu dolžni poskrbeti za žival. Ko bodo odobrili pre- Med redkimi domačimi razstavljavci je bila organizatorka Tatjana Čuden s svojimi perzijkami. Udeležba je namreč bila skorajda izključno mednarodna. Vseh šest sodnikov je na razstavo priletelo naravnost iz Amerike. Lepotice po ameriško Malo sem še prestrašena, saj sem šele dobro prišla. A naj vas to ne zavede, saj sem drugače zelo prikupna, vesela in prijazna Savinjčanka. (7902) Še poletje ni, pa je že suša. Komaj sem našla zaplato zelene površine, po kateri se lahko malo povaljam. (7649) dajo živali, morajo obvestiti zavetišče, ki nato pride po žival. Ker pa se prevoz živali plača, občine pogosto pooblastijo »svoje ljudi«, da sami dostavijo žival. V tem primeru morate biti še posebej previdni, saj se menda kar rado zgodi, da se žival med prevozom preprosto »izgubi«, torej sploh ne pride do cilja. Zato je najbolje, da čez dan ali dva pokličete v zavetišče in se pozanimate, če je žival dejansko prispela k njim. Če ugotovite, da temu ni tako, to nemudoma sporočite lokalni Veterinarski upravi RS. Ker v naši državi pristojni organi radi delajo stvari po svoje, tudi kar zadeva izgubljene ali zavržene živali, dodatna previdnost in »teženje« ne bosta odveč. Konec koncev so tudi živali na nek način občani, torej tudi njim pripadajo določene občinske pravice. NINA ŠTARKEL Celjsko društvo Mačja dežela, ki ga vodi Tatjana Čuden, je v soboto pripravilo mednarodno razstavo pa-semskih mačk. Razstave, ki jih pripravi to društvo, se od ostalih razlikujejo po sistemu ocenjevanja. Mačje lepotice in lepotci se ocenjujejo po pravilih ameriške zveze CFA in ne evropske FIFA. Razlog? Američani so razvili sistem ocenjevanja, ki je manj pristranski od evropskega. Vse razstavljene mačke šest sodnikov ocenjuje povsem neodvisno od mnenja drugega sodnika. A niso dru- gačna samo pravila. Na razstavi smo videli tudi druge pasme mačk, kot jih vidimo na jesenski razstavi. Tako je obiskovalcem v oči padla sin-gapura, najmanjša mačka na vsem svetu. Baje je tudi njihovo število primerno majhno - na svetu je registriranih manj kot 5 tisoč takšnih mačk. Manj velikosti primerna pa je njena cena, ki se pri posebnih leglih ustavi šele pri 2 tisoč evrih. Prava posebnost razstave je bila tudi mačka z zavihanimi, poklopljenimi uhlji, z uradnim imenom scottish fold cat. Gre za mačke z močnim karakterjem, ki celo psa prisilijo, da spremeni smer gibanja. Razstavljavec, ki je leglo te pasme pripeljal iz Švice, mladička za manj kot tisoč evrov ne odda nikomur. RP, foto: SHERPA nrayite □dd Nizozemka Henny Wintershoven se je v najmanjšo mačko na svetu takoj zaljubila. »Vedno želijo biti s tabo. Če spiš ali če delaš. V tem primeru se ti usedejo na ramo,« je svojo ljubljenko opisala Henny. Ušivost in garjavost pri rejnih živalih Problematika prisotnosti zunanjih zajedavcev pri rej-nih živalih ni redka. Najpogosteje najdemo uši in garje. Obe parazitozi sta za živali iste vrste nalezljivi. Uši, ki zajedajo domače živali, delimo na krvosese, ki se prehranjujejo s krvjo, in tekute, ki se hranijo s kožnim epitelom in dlako. Najpogosteje se naseljujejo pri živalih na vratu, korenu repa, bazi uhljev, pri govedu tudi ob rogovih. Povzročajo nemir, praskanje, drgnjenje ob predmete, poškodbe kože in izpadanje dlake. Predvsem so izpostavljene izčrpane, kahektične živali in živali v hladnem ter vlažnem okolju, torej v jesenskem in zimskem času, z vrhom ogro- ženosti v pozni pomladi. Takrat je ušivost klinično zaznavna oziroma izražena. Pri temperaturah, nižjih od optimuma, se jajčeca ne razvijajo, višja temperatura pa prepreči valjenje jajčec in ubija uši. Posledica srbeža in vznemirjenosti je lahko zmanjšana produkcija mleka, pri mladih živalih celo anemija, po nekaterih podatkih tudi zmanjšanje telesne teže. Za ugotavljanje ušivosti živali zadostuje natančen pregled kože. Na koži in dlaki najdemo tako odrasle oblike kot tudi ličinke in jajčeca, gni-de, ki jih samice s cementno snovjo lepijo na dlako. Pri zatiranju je pomembno poznavanje življenjskega ciklusa teh zajedavcev, ki je ve- zan na gostitelja (žival), kakor tudi način delovanja učinkovin za zatiranje parazitov. Tudi garjavost ima precejšen ekonomski pomen; zlasti zaradi izpada produkcije, ki je posledica nemirnosti živali. Garje najdemo najpogosteje na korenu repa, mošnji samcev, vimenu samic, po vratu in ušesih, pri konjih na stegnih, pri prašičih po celem telesu. Vir okužbe je okužena žival. Povzročitelj se prenaša s kontaktom, tudi z okuženimi predmeti za nego. Garjavci, ki v kožo vrtajo rove, povzročajo srbenje, kožo dražijo in vanjo vnašajo bakterije, zato koža prekomerno poroženeva. Ker se živali praskajo, nastajajo poškodbe kože in s tem kraste. Koža odebeli, postaja nagubana, poka in se lušči, dlaka izpada. Na garjavost posumimo na podlagi kožnih sprememb, praskanja, za potrditev lahko naredimo kožni os-tružek. Obstajajo različne možnosti zatiranja zunanjih zajedavcev. Dejavnika pri izbiri terapije sta predvsem karen-ca za mleko in meso (uporabnost za prehrano ljudi) ter cena pripravkov. Izvajanje terapije s tekočino, ki se meša z vodo, je težavnejše in je treba postopek nanosa emulzije ponoviti čez 7-14 dni, da se prepreči ponovno infestacijo z ušmi, ki so v okolju živali in tistimi, ki se izležejo iz jajčec. Izven živali preživijo garje in uši 3-7 dni. Injekcijski preparati se lahko uporabijo pri vseh živalih, razen pri kravah, katerih mleko je namenjeno prehrani ljudi in kravah do 2 meseca pred teli-tvijo. Ti hkrati delujejo tudi na notranje zajedavce. Najboljša izbira glede na način aplikacije in karence bi bil kožni poliv, saj zadostuje enkratni nanos po dolžini hrbta. Nima karence za mleko in deluje tako na zunanje kot notranje zajedavce. Ker pa je relativno drag, pogosto ni preparat prve izbire. Uspešnejše zdravljenje zagotovimo s čiščenjem in razkuževanjem hlevov. Pred vnosom zunanjih za-jedavcev (predvsem garjavo-sti) v rejo se zavarujemo z nakupom živali iz preverjenih rej in z upoštevanjem karantene (izolacija kupljenih živali). TOMAŽ ŠKOBERNE, dr. vet. med. Veterinarska bolnica Šentjur DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 V veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ ÍWHMIN ONIKA 17 Vklenjena obtoženska vrsta (Izjema je ženska skrajno levo, ki je v postopku le prevajalka Videti je, da bodo imeli obtoženi kar nekaj pripomb na postopke in »počutje« v priporu. Sha-la je že dejal, da ne more verjeti, kako so mu kratene pravice v Sloveniji, ki je že Evropska unija. Hkrati je zahteval, da se njegov postopek loči od ostalih obtožencev, saj z njimi nima nič. Tudi mu nihče ni povedal, tako pravi, zakaj je pravzaprav v priporu že več kot 10 mesecev. Ob njem je vseskozi prevajalka v albanski jezik. Oglasil se je tudi Jaho-vić, ki v priporu »ne more več zdržati«. Vklenjeni obtoženci pod strogim nadzorom tudi v toaletah Začetek sodnega postopka zoper združbo, ki naj bi preprodajala mamila - Ujela se je v primež tajnih policijskih sodelavcev Kar enajst obtožencev je včeraj sedlo na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča. Očitajo jim nedovoljeno prodajo mamil, obtožnica na več kot 30 straneh pa menda s podrobnostmi in do grama in evra natančno opisuje, koliko droge naj bi preprodali in za koliko denarja. Gre za zagotovo eno vidnejših sojenj, saj je v sodni dvorani poleg obtoženih sedelo še 18 paznikov. Medtem ko je v klopeh obtožbe samevala tožilka Marija Sladič, pa se je v (včeraj pretesnih) zagovorniških klopeh >stiskalo< še enajst zagovornikov. In ravno zaradi zagovornikov se sojenje še sploh ni začelo. Odvetniki obtoženih so namreč vsi po vrsti ugovarjali predvsem zaradi prikritih ukrepov, ki so jih v fazi kri- Nekateri obtoženi so svoje obraze vneto skrivali in negodovali nad novinarji, nekateri pa bi morda kakšne izjave celo dali. A kaj, ko izjav ali komentarjev od njih tako ali tako ne moremo jemati, saj nam vodstvo celjskega sodišča v skladu s sodnim redom ne dovoli snemanja na hodnikih. V sodni dvorani izjav ne smemo posneti, pred sodiščem pa jih tudi ne moremo, saj pripornike pospremijo skozi sodišče v prostore celjskega zapora. V primeru odzivov obtoženih na pisanja novinarjev je namreč pomembno te stvari razložiti javnosti. Odvetniška gneča minalistične preiskave izvajali policisti. Ker naj bi to storili nezakonito, odvetniki zahtevajo umik nekaterih dokazov, ki so vezani predvsem na telefonske prisluhe pogovorov med obtoženimi in na tajna opazovanja. Združba naj bi bila dobro organizirana, kar so lani maja priznali tudi celjski kriminalisti, ki so vodili preiskavo več mesecev, preden so vsakemu »členu« domnevne mamilarske verige pripisali kaznivo početje. Obtoženci, ki so državljani Slovenije, Bosne, Srbije, Kosova in celo Alžirije, so stari od 22 do 52 let, prvoobtože-ni Fadil Omić pa je iz Velenja. Ta naj bi se največkrat tudi dogovarjal za dobavo, prodajo in ceno droge. Šlo naj bi za heroin, kokain in tudi konopljo. Ostali naj bi mu pomagali predvsem pri kupov pojavljal ravno Omi-ć. Preprodaje droge tajnima sodelavcema naj bi združbi prinesle po neuradnih podatkih, ki jih imamo, več kot 50 tisoč evrov! Denar naj bi si seveda delili. Zagovorniki vseh so včeraj skoraj tri ure vestno zagovarjali svoje stališče, da policisti za prisluškovanje in ostale tajne metode dela niso imeli vseh dokumentov oziroma potrebnih odločb. Zahtevali so tudi odpravo pripora za svoje stranke. Ti so namreč že več kot 10 mesecev v priporu, večina menda v samicah. A tožilka Marija Sladič je ostala neomajna. Trdi, da so kriminalisti delali po predpisih, da so za svoje delo imeli vse papirje in da ni razloga, da bi se pripor komurkoli izmed domnevnih storilcev odpravil. Senat pod vodstvom sodnika Martina Jančarja o predlogih zagovornikov in mnenju tožilke še ni razpravljal. Odločitve bodo znane danes, ko se bo postopek na sodišču nadaljeval. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Preprodaje in prometa z mamili so obtoženi Fadil Omić, Rama Shala, Boris Živković, Miladin Vuković, Drago Lučić, Dominik Ščav-ničar, Nedžad Zukić, Dejan Cvijanović, Mourad Derba-la, Nusret Zuhrić in Samir Jahović. Da se vsi obtoženi med seboj ne razumejo ravno dobro oziroma da se gledajo bolj srepo, je bilo včeraj opaziti tudi v sodni dvorani. Tja so jih pripeljali vklenjenih rok in nog, še na toaleto niso mogli brez lisic in spremstva ... dobavi, prevozu in izročitvi droge kupcem, pa tudi pri varovanju med samo predajo droge. Prodaja naj bi tekla »brez posebnosti«, dokler ni policija združbi podtaknila dva tajna sodelavca. Ta sta se z obtoženimi večkrat dobila in pod pretvezo, da sta kupca, kupovala drogo. Kupčije naj bi sledile v Celju, Ljubljani in tudi v Lendavi. Kot glavna povezava med kupci in dobavitelji ter pomočniki naj bi se v vseh primerih na- Policisti motoristi so prikazovali 21 različnih primerov varne in spretne vožnje. Primer vožnje med ovirami (na sliki). Kradli material Neznanec je v noči na soboto v Liptovski ulici v Slovenskih Konjicah vlomil v ograjeno trgovsko skladišče. Naložil si je za okoli 1700 evrov gradbenega materiala in jo ucvrl neznano kam. Nekaj ur kasneje pa je drug vlomilec prišel v poslovne prostore podjetja v Nazarjah. Odnesel je stroj za brušenje škarij, dva kotna brusilnika ter ročni stroj za pometanje smeti. Kam je nakradene stvari odnesel, ni znano, saj ga policisti še niso našli. SŠol ALKOMETER Varno in spretno mimo ovir Minuli konec tedna so na Celjskem pridržali 15 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Dva sta povzročila tudi prometni nesreči, ki sta se končali brez hujših posledic. Najvišja ugotovljena stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,08 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Poligon Ljubečna je bil v soboto in nedeljo stičišče motoristov. Okoli sto jih je namesto v učilnici znanje in veščine preverjalo na praktičnih primerih. »Policijska izkušnja kot nasvet« je pred začetkom sezone združila člane motoklubov širše celjske regije. Namen us- posabljanja je bil osvežiti znanje s pomočjo izpolnjevanja pol, ki so bile na voljo na stojnici ZŠAM-a, ter ga prenesti v konkretne situacije in ovire, ki na cesti prežijo na motoriste. Motoristi so vadili spretno speljevanje in ustavljanje kot dva bistvena elementa vožnje in se podučili, da sta v pro- metu pomembna vidnost in £ varnost. Vodja usposabljanja O Ljubo Poglajen je komenti- . ral posamezne primere ovir in poleg znanja poudaril kondi- "JJ cijsko pripravljenost motori- u stov. O MJ, foto: TimE (Z ® STE POŠKODOVANI? pjnvMgjio )^oaO IB IT C n CELJE* LJuMjjnikj 1.1