Občni zbor Slov. Kmečke Zveze. Leto&iji obcni zbor Slovenske Kmečke Zveze ne bo ostal brez poraena za načlaljni raizvoj političnega življenja na Slovenskem Štajerju* Storil se je velevažen sklep: Slovenska Kmeeka Zveza, v svesti si svo. je politi&n« mofii in odgovornosti, je povabila delavstvo in obrtništvo, tržanstvo i.n meS^ainstvo, v kolikor stoji n.a temeljnih naCelib Vseslovenske Ljudske stranke, na skupno politično organizaeijo. Kar enako misli, sKupaj dela in se rarna ob rarni bojuje, naj je tudi potom politi6ne organizacije tesneje zdruzeno. Odbor S. K, Z. je pooblaščen, da y najkrajSem času določi tudi obliko novi orgainizaciji, in potem stopi tudi naSe delavstvo, obrtnistvo, tržanstvo in mešCanstvo po' litično organizirano na dan. Se-le, ko sd liberalci razbili spodnještajerskb slogo in si us!a:'ovili takozviano Narodno stranko, nastala je Slovcnska Kmecka Zveza. Zbrala je okoli sebe vse, ki niso raogli vstopiti v liberalno organizacijo. Kakx)r so pokazala 'dejstva., je bilo teh ogroinna večina. Od postanka S. K. Z. do danes je poteklo 6 let. Ni veliko let, toda dela veliklOv Izvojevala je že 3 volilne boje za drTavni, oziroma za deželni zbor. Poteg sebe je postavila mofine or-ganizacije: Zadruž- na Zveza Šieje na Spodnjefetajerskem danes 113 zadrug; Slov. KrŠČansko-socialjia Zveza sc ponafea s 152 društvi in vrlm tega ima la^tno organizacijo za moško in žensko mladino ter telova<Ino organizacijo Orel; iz tal vstaja nova delavska organizacija Jugostovanska Strokovna Zveza; za obrambno delo je organizirana Slovenska Straža. Trije Sasopisi podpirajo vse to delovanje: ^Slovenski Gospodar", ,,Straža" in ,,Naš Dom", vsi skupaj v ponosnem štovilu 20.000 iztisov. Za politiftno izobrazbo se je priredilo samo lansko leto približno 150 političnib shodov. Ako sedaj slišimo, cia se bo organiziralo v najbližnjeni Casu tudi obrtništvo, tržanstvo in meŠGanstvo, moramo priznati, da se dela v naši stranki srnotreno po modro zamišljenem naftrtn. In- kjer je delo, tam je vedno dovolj pristaSev. Zato pa tndi na^e or. ganizacije ne zborujejo pred praznimi dvoranami. Ta. ko je bilo tudi zadnjo nedeljo, dne 30. aprila, ko je obhajala S. K» Z. v Mariboru svoj letoSnji obcni zl>or. Načelnikov pozdrav. 0W:ni zbor otvori njen načeliiik državni in deželni poslanec Ivan RoSkar, Pozilravi kranjskega deželnega in državnega poslajiica Fr. PovSeta, dežplnega odl»rr,ika Fr. Robiča, vse deželne in državne poslanoe in zborovalce, izmed katerih s posebnim zado. voljstvom oraenja topo Stevilo kmečkih delavcev. Pred tr&mi leti je govoril na obfijiem zboru S. K. Z. politicni vočlitelj katoliško-narodjiih Slovelricev in Hrvatov, •dr, Ivan Susteršič, lani smo slišali našega duhovitega organizatorja dr*. Janeza KreKa, in letos nam je bila ponujena prilika, da spoznamovbojn za kamecke interese osivelega, a še vedno mladeniškega Frana PovŠeta. Zborovalci so z navdušenim ploskanjem pozdravljali dragegja gosta iz Kralnjske, ki s& je viharno ponovilo, ko mu prtidsednik podeli besedo. Fran Povše. Rad se je odz-val vabilu odbora S. K. Z., da pride govorit o kmeekih vprašanjih slovensidm kmetom na Slovenskem Štajerju. Laliko je to storil, ker m-u je sroe polno ljubezni do kmeckega stanu in nje. govo življenje posvečeno skrbi za kmeCko stvar, in cesar je srce polno, tega usta prekipevajo. Dolgo je manjkalo kraegkomu stanu samozavesti. Ni se zavedal svojega velikega poraena za vsako državo, zato tudi ni od države zahteval, da jetnlje nanj ozir kakor ua drugo stanove. Drugim stanovojn je šla država na roko ter podpirala njih stremljenja iu njib. organizacije. V zadnjih lOletjili je zaftela tudi v kmetu kliti zavest o njegovem velikem pomenu. Toda zaman so jo oziral okoli po prijaiteljih. Zato je sogel po drugem, a tudi najbolj sigurnem sredstvu, Ki se mu pravi samopomoS. Začel se je organizirati. S pomočjo svo^e duhbvščine si je ustanavljal najprej posojilnlce, ki so ga reševale oderuških. rok, Pridno se je delalo tudi za izobrazbo kmeckega ljudstva. Vse je moral ta stan storiti, posebno pri nas Slovencili, iz lastne mo_ ži, Za drugimi stanovi so se metale podpore, za kmeč. kim ne. Vse stroke pridelova/nja so se izpopolnjevale. Hvala Bogu, naše ljudstvo ]e nadarjeno in ukaželjno. Po trpkem boju se je dokopal krneeki stan zopet do veljave. Toda š'e nadalje uiora voditi trd boj za svoj obstanek, kajti sovražnikov ima vse polno. Kranjski deželnizbor je sedaj kmetu priiazei!, v njem odlooujejo knietje in pnjatelji kmetov. Zato pa lalUco rečemo, da se nikjer ne stori toliko za kmečki stan, kakor ravno na Kranjskem, Skrbi se za živinorejo, za mlekarstvo, za praiičerejo, za gozdarstvo, za sadjarstvo, delajo se vodovodi, gradijo in polagajo se ceste, pripravlja se za stroje cena elefktrična rnoč, ski-bi se za pouk po šolah in tečajih, za izobrazbo gospodinjstva je delo na Kranjskem vzorno za vse druge dežele. Povsod delo, povsod življenje, novi Casi se pripravljajo. Kadar se vozim skozi vaSo lepo štajersko deželo, tedaj vidim, da dežela pri vas še zelo zanemarja kmetijstvo. Bogata je vaša dežela, trebalo bi le majhne podpore in vspodbude, in delo bi obrodilo lep sad, gospodarstvo bi se povzdignilo. ToUa v deželi je gospodujoča stranka za vaše zalrteve zakrknjena in gluna. (Klici: Tako je!) A država se še ne zaveda v polni meri svoje naloge nasproti Kmetijskemu stajm. Ako ima milijone za kalnone na razpolago, morala bi jih imeti tudi za kmeta.. (Glasno pritrjevanje,) VEvropi se najveckmečkih ljudi izseljuje iz Avstro-Ogrske. Ne iz lahkomiselnostij temvec sila jih goni (burno pntrjevanje), posebno majline kmete inkocarje. Državno zaKonodajstvo je poklicano, da Šciti kmetijstvo pred odSkodovanjem, ki mu preti od pridelkov tujili držav. Zalitevamo varstvene carine za naše pridelk.e. Kaj pomaga carina, videii smo pri italijanskem vinu. Še-le sedaj je prišlo vino vsai do nekoliko boljsih. cen, Leta 1&17 se bodo sklepale nove carinske in trgovlnske pogodbe. Treba nam je že sedaj stati na straži in se pripravljati, da kmet ne bo trpel škode, (Živalini klici: Taiko je!) Tudi z ozirom na davke nam mora država prizanašati. Kmetje plaSujejo itak skoraj sami nlajbolj dragi davek, to je krvni daivek. (Pritrjevanje,) Mi zalitevamo zato spremembo zetnljiškega in hišno-razrednega davka. Naši veliki nasprotmki so v tem zastopniki mest. Prolestiramo tudi, da se davSni vijak zadnji čas najbolj neusmiljeno rabi proti kmetom, (Vseobčno odobravanje.) Svojo vero in svojo zemljo moramo braniti s svojo srSno krvjo. Neprijateljem moramo zaklicati krepki: Stoj! To je naše, aie stegaj rok po naših, svetinjalu Glasiti se mora: Kdo je mar te lepe zeinlje go. spodar? To je slovenski oratar! (Velikb navdušenje in ponovno ploskanje.) Računi in načrti. Nato dobi besedo odbornik S. K. Z., dr. Korošec, da poda racune o delovanju sltranke doma, o delovanju njenih poslancev v državnem in deželnem zboru ter o bocločih ciljih njenega delovanja. Med drugim izvaja: Stališče ljudskih zastopnikbv naspro. ti yladi v državi in deželi rjora biti tak,o, kakoršno je razpoloženje ljudstva nasproti tema vladama. Ali j« nase ljudstvo zadovoljno z vlado v dezeli in državi? Dežela najde naše ljudi le z dokladami, sicer nas pa po\sod zapostavlja. Se pri deželnih zavodih na Spodnjem Stajerskem nam nastavlja tujce, kaj še-le v središfiu. Roke državne vlade eutimo tudi le v davkari. ]ali. V šole in v urade nam z zelo majlinimi izjemami postavlja tuje ljudi, darežljivih rok držaivne vlade, njene poinoči, ne Sutimo nikjer. Na§e ljudstvo ni zadovoljno niti z deželno niti z drzavno vlado, zato ]e tudi dano stališge njegovih zastopnikov. NajgrSe ravna z nami vlada v deželi, J& je izraz deželnozborske nemške vecine, vsled tega je tudi, kar je popolnoma naravno, naš odpor v deželnem zboru najtodločnejŠi. Da deželni zbor ne dela, niso krivi slovenski poslanci in njih obštrukcija, ampak oni, ki so po^ročili to obštrukcijo in ki nočejo vzrokov odstraniti, to je nemska večina v deželnem zborn. Sedanji poslanci ne bodo odnehali od boja, dokler nemška vefiina ne krene nasproti Slovencem naprijaznejsbpct. Ljudstvo, zbra. no v S. K. Z., se Suti enakbpravno z nemškimi dpželani, ni rojeno za hlapčevanje in plaževanje. Poslanci, izvoljeni od tega ljudstva, vršijo torej z obštrukcijo le Ijudsko voljo. Želimo si novih volitev. Ako ljudstvo hpCe v Gradcu zopct prosjaciti in se dati pvezirati,. naj si voli druge poslapce (Viharni klici: Nikdar!), ako hoce, da se bode krepko, odloftno ter brezobzirno branil njegov ugled in njegove pravice, naj eledi tudi pri priliodnjih volitvah klicu S. K. Z. (Gromovito ploskanje,) Nato poda govornik ge natanfino sliko o zadnjih pogajanjih zp, delazmožnost Stajerskega deželinega zbora. Veliko se napadajo slovepski deželni poslanci, tudi radi tega, ker ne opustijo obžtrukcije, da bi tako omogočili zvišanje uBiteljskih ])lag. Iz zgodovine de/.elnozborske obStrukcije je znano, da se obštrukcija ni zacela vsled uftiteljskih plaft, ker Se ta^rat ta prečlmet ni bil na dnevnem redu^ Zlobno je torej napadati slovenske poslance Tcot sov.*ažnik8 ';čitel.i&kega stanu. Komur se1 zeli višjih uciteljskih pla6, naj skr. bi, da se cim prej odstra.nijo vzroki za slovensko obgtrukcijo. NaSa pot ie jasna in nobeni napadi nas ne bodo odrinili s te poti. Sovraštva ni v nas, v nas je le krepka volja, koristrti svojemu slovenskemu ljudotvu, (Splošno odobravanje.) Preprieani smo pa tudi, da nasi poslanci v deželnem in državnem zboru s svojo taktiko v sedainjera oploSnem politicnem položaju niti najmaiij niso škodili slovauskim narodom na jugu naše države. Ako bi naš,a vlada zbog zadržanju jugoslovanskih poslancev laJiJco pre'd celo Evropo rekla: Glejte, kako so na. Si Jugoslovani sre8ni, zadovoljni ter z vsem oskrbljeni! bi bili naši poslanci krivi, da se pači zgodovinska resnica v usodepolnili trenotkih,.. Kdor 6uti narodno, bo to razumel. (Burno pritrjevanje.) Ker smo na celi crti v boju, moramo skrbeti, da na5e moči rastejo in se večajo. ŽelLmo si skupnega političnegadela z delavst\om, obrtui'šhrom, tržaustvom in mešcanstvom, ki odobrava temeljna nacela Vsesiovenske Liudske Stranke. Vsi sloji nažega naroda se morajo strniti v mogočno ialango, ki bo odbijala nasprotne napade ter branila Sast slovenskega imena. Odbor S. K. Z. vam vsled tega predlaga, da se ustvari iz vseh organizacij, ki temeljijo na programu Vseslovenske Ljudske Strank.e, nova politična organizacija, ki naj bo izraz vsen slojev slovenskega Štajerskega ljudstva. Slo.venska Kmečka Zveza ostafrie kakor ]e, toda zraven nje in skupno ž njo naj se organizirajo tudi drugi slovenski sloji, ki imajo ž njo ista temeljna naSela, S tem pokaže S. K. Z. tudi, da ni ozkosrčna, ampak da je res vodilna zastopnica slovenskega naroda na Štajerskem, kateri je skrb, da organizira ves naš narod, (Živahno odobravanje.) Soglasno in navduSeno je sprejel obžni zbor te-le resolucije: 1. S. K, Z. izreka svojim državnim in deželnim poslanoem popolno zaupanje. 2* S.K^ Z. odobruje obstrukcijo deželnih poslanoev ter jili pozivlje, da tudi nadalje branijo pravice Štajerskega slovenskega ljudstva s taktikOj k'i io smatrajo za najprimernejšo. 3. S, K. Z. izjavlja, da je voljna s katoliško-narodnirai pristaši v mestih in trgili ter z obrtništvom in delavstvom na Stajer^kem, katero stoji na temelju Vseslovenske Ljuttske Stranke, ustvariti skupno politifino organizacijo, ter pooblašča svoj odbor, da stori v to svrlib potrebne korake,. Novi odbor. Nato se je vršila volitev novega nacelstva. Z velikim navdušenjem je bil zopet soglasno izvoljen, za na^elnika S. K. Z. državni in deželni poslanec Ivan Roškar, v odbor pa: dr. Iv. Benkovie, Mihael Bren6ič, Filip Galunder, dr, josip Hohnjec, dr. Fr. Jankovič, dr. Anton Korošec, Tomaž Korpar, Fran Nidorfer, Franc Pišekj Franc PoČivavSek, Josip Rajh st., Andrej Repina, Iva)a Rudolf, I. Šendorier, I. Stravs, Alojz TeTglav, Anton Turnšek, Ivan Urek, Franc Žebbt. Z zalivalo na govornike in s pozivom na nadaljno delo v .smislu S, K. Z. je sklenil nacelnik Roškar občni zbor. Odbpr je imel po zboru svojo prvo sejo, y kateri si^e izvolil podpredsednik«, blagajnika in tajnika. V prihodnji seji se bo bavil odbor % važnimi or. ganizaioricnimi zadevami. Koledac S. K. Z. G. drt Korošec še opozarja, da bo izdala S. K. Z. koledar za 1. 1914. Vsak filaji', ki plafia udnino za tekoče leto, ga dobi brezplaSno. Pozivlja zaupnike, cla pridno agitirajo za nove 81ane in piobirajo udnino To delo bo vsled koledarčka zelo olajšano. Koledar bo imel navadno obliko kmeckili koledarjev ter bogato vsebin.0 gospodarskih člapkov.