- 127 - Še en dopis g. Pirca iz Amerike. Ko je g. Pire več svojih prijatlov in nekdanjih šolskih tovaršev v „Novicaha bral, da so kot predsedniki kmetijskih podružnic na pravim mestu, zraven svojih višjih cerkvenih služb tudi scer domovini koristiti, je nekterim teh gospodov iz Amerike dopisal, in veseli nas, da nam ti gospodje te dopise za „Noviee" poši- ljajo, ker vsaktero Pircovo pismo zapopade mnogo reči, ki bravce mikajo zvediti. Tako so nam tudi gosp. tehant Krivic v Gorjah od g. Pirca prejeti dopis prijazno poslali, iz kteriga z veseljem povzamemo, kar posebniga zapopade. Tudi v dopisu na g. tehanta razodene g. Pire nar-poprej svoje serčno veselje, da so g. tehant predsednik kmetijske podružnice, na kterim mestu zamorejo s svojimi odborniki veliko storiti v povzdigo kmetijstva na ti gorenski strani. Po tem začne g. Pire sosebno sadjo-rejo priporočati, da bi se po pridnim branju in zvestim ravnanju po naukih „Krajnskiga vertnarja" gorenska stran v vertni raj spremenila, kteriga, če mu Bog še kakih 10 let doživeti da, enkrat obiskati želi. Na dalje tudi v tem pismu g. misionar ponovi, kako srečniga se čuti v svojim imenitnim poklicu med divjimi Indiani. Lani je 2 lepi novi cerkvi iz lesa napravil in to poletje misli zopet dve. „Ni se mi še po Krajn-skim kolcalo" — piše g. Pire po slovensko, in čeravno že veliko veliko let v Ameriki, se je vunder iz Novic sedanj i g a pravopisa gladko navadil, kteriga poprej ni poznal — „tudi se moje serce še ni keealo, de sim rojake zapustil in zgubljenih ovčic v daljne pušave iskat šel. Saj sim si na boljšim kot per vas, iz poinendbe k pravimu delu prišel. Tam sim lesene divjake cepil, trebil in oskerboval, tukaj pa mesene divjake po gojzdih išem, cepim in žlahnim, perlivam in oskerbujem, — Gospod pa obilno rast da, de mi dobri sad prineso. Ker bom kmalo od svojiga škofa 1 ali 2 duhovna pomočnika dobil — pravi na dalje — bom za-mogei tudi za kmetijstvo kaj več storiti kakor do-sedaj. Vunder moji Indiani, ki so iz sirovih divjakov in nomadnih lovcov kristjani postali in se vdružinili, nUo ravno več popolnama nevedni v kmetijstvu, zakaj po keršanskirn nauku sim jih vselej k delu in kmetijstvu opominjal. Začeli smo s krompirjem in tur-šico, z repo, korenjem i. t. d. in kmalo so več pridelali, kakor so za živež potrebovali. Žita pa še sploh nisim mogel vpeljati, zato ker tukaj še mlinov nimamo. Le nekaj maliga ovsa in reži pridelujem za svojiga konjiča in kuretino. Ko bi bili pa Vi, gosp. tehant, pri pervi žetvi ovsa pričujoči bili, gotovo bi se bili iz serca smejali, vidši, kako so se moji Indiani pri tem obnašali. Vsi možki moje velike vasi so se vstopili z menoj vred okoli njive — vsi skupej pa smo imeli le en serp. Ko začnem jez prav ročno in hitro oves žeti, je postal smeh, krik in veselo vpitje, da ni popisati. Po tem podam vsacimu po versti serp, in mu velim: naj poskusi. Ali komaj je nekterikrat s serpam mahnil, ga mi je že s kervavimi persti nazaj vergei; — po tem vzame vsak svoj pipec iz žepa, in vsi začno ž njim oves žeti — se ve da sim jez sam pol njive s serpam poprej požel, kakor uni drugo polovico z nožem. Mlatili so ga pa na naši lepi trati veliko boljši, kakor sim mislil. Ravno taka, kakor s serpam, je bila perva poskušnja tudi s koso. Sicer so si moji Indiani že veliko goveje živine, konj in prešičev priredili; vsa živina se mora brez hlevov in strežbe pozimi in poleti v gojzdih sama preživiti; krav ne molzejo.^ „Tako je kmetijstvo pri naših Indianih v Ameriki. Ali vsa druga je v omikanih krajih severne Amerike, kar ravno očitno kaže veliki razloček med divjimi in omikanimi narodi. Na milione in milione je prišlo iz Angleškiga, Nemškiga in Francoskiga zvedenih kme-tovavcov v te dežele, ki sekajo divje gojzde in si les pripravljajo za lepe mesta in vasi. Ti obdelujejo rodovitno zemljo, da je veselje, in živinoreja se povzdiguje od leta do leta na mastnih senožetih* Mnogo kmetijskih in obertnijskih družb, in vsakoletne očitne razstave nar lepših pridelkov in izdelkov povzdigujejo kmetijstvo in rokodelstvo. V velkih mestih se snide več- - 128 - krat po 10 do 20.000 nar bolj zvedenih kmetovavcov, rokodelcov in fabrikantov s svojimi pridelki in umetnimi znajdbami, in se posvetujejo in podučujejo — zraven tega pa razstavljeno blago, med kterim so tudi posebne plemena živine, prodajajo. Tako je bil v jesenski razstavi en poseben kitaj s k petelin za 36 tolarjev, in enoletna telica, 4 cente teska Devonširski-ga plemena za 500 tolarjev nekimu živinorejcu prodana. Zraven tega časopisov, železnic in parabrodov ne manjka, kar vse pripomore k naglim razglasenju nagli vozni in prodaji i. t. d. ^Storite tudi naKrajnskim, kar koli morete, v pc-vzdigo kmetijstva in blagor domovine." „Serčno se priporočim i. t. d. i. t. d."