raziskovalna dejavnost 115 The effect of visual functions on success of a basketball free throws Abstract The main aim of the stady was to determine the importance of visual functions in the basketball free throw shot. The emphasis was placed on the importance of the influence of visual feedback, the influence of emphasized eye focus on the ring before the shot is taken, and the influence of visual acuity on performance. The study included 15 basketball players with basketball experi- ences in the 2nd and 3rd SKL (age 24 ± 4 years, body height 188 ± 7 cm, body weight 85 ± 8 kg). The selected basketball players performed 20 free throws in 6 different conditions. Statistical analysis of the data revealed that there were no statistically signifi- cant differences in performance between free throws in normal conditions and free throws in difficult conditions, except when the performance in free throws in normal conditions and performance in free throws without visible information (blindfolded) was performed. Although no statistically significant differences were found, it turned out that the players were, on average, less successful in all the throws they performed in difficult conditions. The assumption, that players who are on average more success- ful in free throws in normal conditions are also more successful in free throws in difficult conditions, was confirmed. Key words: basketball, shot, visual feedback Izvleček V raziskavi smo želeli ugotoviti pomen vidnih funkcij pri prostih metih. Pri tem smo se osredo- točili na pomen vpliva vidne povratne informaci- je, pomen vpliva poudarjenega očesnega fokusa na obroč pred izmetom in pomen vpliva ostrine vida. V raziskavo je bilo vključenih 15 kakovostnih članskih košarkarjev, ki igrajo v drugi in tretji slo- venski košarkarski ligi (starost 24 ± 4 leta, telesna višina 188 ± 7 cm, telesna masa 85 ± 8 kg). Izbrani košarkarji so izvedli po 20 prostih metov v šestih različnih pogojih. Ugotovili smo, da ni statistično značilnih razlik med uspešnostjo metov v običaj- nih pogojih in metov v spremenjenih (oteženih) pogojih, razen v primeru metov brez vidne infor- macije (s prevezo čez oči). Čeprav nismo potrdili razlik, se je pokazalo, da so bili igralci v povprečju manj uspešni pri metih, ki so jih izvajali v spreme- njenih pogojih. Poleg tega smo potrdili domnevo, da so igralci, ki so v povprečju uspešnejši pri me- tih v običajnih pogojih, uspešnejši tudi pri metih v spremenjenih pogojih. Ključne besede: košarka, met, vid, povratne informa- cije Anže Vinazza, 1 Tim Kambič, 2 Frane Erčulj 3 Vpliv vidnih funkcij na uspešnost izvajanja prostih metov v košarki 1 KD Nova Gorica mladi 2 Oddelek za raziskovalno in pedagoško dejavnost, Splošna bolnišnica Murska Sobota 3 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 116 „ Uvod Met na koš je element košarkarske igre, ki mu tako košarkarji in košarkarice kot tudi košarkarski trenerji posvečajo veliko pozor- nosti skozi celotno kariero. Je fenomen ko- šarkarske igre, ki ga številni strokovnjaki in raziskovalci na področju košarke intenzivno proučujejo in analizirajo tudi na teoretični (strokovni in znanstveni) ravni (Erčulj in Zovko, 2020). V košarki poznamo različne načine (tehni- ke) metov, ki so odvisni od ravni tehnične- ga znanja igralcev, njihove moči, igralnih okoliščin (situacij) in oddaljenosti, s katere mečejo na koš (Erčulj in drugi, 2018). Te- meljni met na koš je met z eno roko z me- sta. O metu z mesta lahko govorimo takrat, kadar igralec pred metom sprejme žogo v položaju, ko z obema nogama stoji na tleh, po sprejemu žoge pa vrže na koš s tal ali pa se sonožno odrine in vrže hkrati z odrivom ali po njem (v skoku). Met z mesta se najpogosteje uporablja pri izvajanju prostih metov, na takšen način pa razmeroma pogosto mečemo tudi iz igre (največkrat iz skoka). Puš (2015) ter Erčulj in Štrumbelj (2013) ugotavljajo, da meti z me- sta pomenijo 37,5 % vseh metov iz skoka v prvi slovenski košarkarski ligi. Met z mesta s tal je v igri uporabljen zelo redko, upora- bljamo ga v glavnem le pri izvajanju pro- stih metov. Prosti met je neoviran met izza črte pro- stih metov. Za izvedbo prostega meta ima igralec 5 s časa od trenutka, ko mu sodnik poda žogo (po pravilih mednarodne ko- šarkarske organizacije FIBA). Črta za proste mete je od čelne črte oddaljena 5,8 m, od table 4,6 m in 4 m od sprednjega dela obroča. Vsak zadeti prosti met velja eno točko. V povprečju doseže moštvo na tek- mi od 15 do 20 točk iz prostih metov, kar je približno 20 % vseh točk, doseženih na tekmi (Erčulj, 1999). Pogosto se dogaja, da prav uspešnost izvajanja prostih metov od- loča o zmagovalcu tekme. Uspešnost izva- janja prostih metov je posebej odločilna na tekmah, kjer sta moštvi izenačeni in zma- govalca odloči le nekaj točk razlike (Erčulj, 1999). To potrjujejo tudi Kozar in sod. (1994), ki ugotavljajo, da je na tekmah prve divizije NCAA, ki so se končale z manj kot deveti- mi točkami razlike, v zadnjih petih minutah 48,4 % točk doseženih iz prostih metov, v zadnji minuti pa kar 69 %. Vid in njegova vloga pri metu na koš Vid je eden izmed šestih senzoričnih siste- mov, ki jih uporabljamo za uspešno interak- cijo z okoljem in velja za najpomembnejšo obliko eksterocepcije za motorični sistem (de Oliveira, 2007). Izraz »vid« se nanaša predvsem na jasnost slike na mrežnici, ima pa tudi širši pomen – je tudi miselni proces pridobivanja pomena iz videnega in je re- zultat integritete vidne poti, vizualne učin- kovitosti in obdelave vizualnih informacij (Khanal, 2015). Med košarkarsko tekmo so igralci izposta- vljeni različnim vidnim dražljajem (žoga, koš, obrambni igralci, soigralci, ura za mer- jenje trajanja napada, privrženci itd.). Na vrhunski ravni imajo igralci zelo dobro raz- vito sposobnost izključevanja nepotrebnih dražljajev ter osredotočenosti na cilj ter so sposobni v zelo kratkem času glede na situ- acijo sprejeti pravilno odločitev. Priprava ustrezne gibalne akcije pri metu na koš temelji na senzoričnem dotoku ozi- roma informacijah, ki jih pridobimo prek različnih senzoričnih organov (čutil). Ti gi- balnim nadzornim centrom v centralnem živčnem sistemu posredujejo v obdelavo kinestetične, vizualne (vidne), akustične (zvočne) in druge informacije. Vizualne in- formacije se obdelajo v kognitivnem pro- cesu, ki mu rečemo vizualna percepcija. Pri metu na koš so informacije, ki jih pridobi- mo z vidom, zagotovo ključnega pomena, kljub temu da je odzivni čas na vidni signal (latenca povratne informacije) razmeroma dolg in znaša od 180 ms do 220 ms (Erčulj in Zovko, 2020, po Schmidt, 1991). Vizualne informacije, ki prihajajo v oko sko- zi očesno mrežnico, pridobivamo s cen- tralnim in perifernim vidom. V igri se naše oči nenehno gibljejo znotraj vidnega polja (lahko bi rekli, da skenirajo igralno situaci- jo), vse dokler naše pozornosti ne pritegne nekaj, na kar osredotočimo pogled. Ko se to zgodi, smo sposobni obe očesi fokusirati oziroma fiksirati na določen objekt (na pri- mer žogo ali koš). Vendar pa je sposobnost fiksacije omejena le na prostor oziroma objekt znotraj 3º ali največ 5º vidnega polja (Erčulj in Zovko, 2020, po Knudson in Kluka, 1997; Magill, 1993). Med vidnimi funkcijami, ki vplivajo na na- tančnost meta na koš, je treba omeniti še sposobnost globinskega (stereoskopskega ali tridimenzionalnega) vida. Ta nam omo- goča, da ustrezno ocenimo razdaljo do koša ali na primer obrambnega igralca, ki skuša ovirati naš met. Ob ustrezni svetlobi in takrat, ko gledamo z obema očesoma (binokularno), je občutljivost globinskega vida zelo dobra (Erčulj in Zovko, 2020). Opazovanje ciljanega predmeta (obroča) Nekateri raziskovalci in tudi trenerji zelo po- udarjajo pomen osredotočenosti pogleda pri natančnosti meta na koš. Gre za feno- men, ki ga poznamo pod izrazom »mirno oko«, v angleščini »quiet eye«. Po teoriji, ki jo je utemeljila Joan Vickers, o mirnem očesu govorimo takrat, ko igralec pri metu na koš za določen čas (vsaj 100 ms) usmeri svoj pogled v fiksno točko na košu znotraj 3˚ centralnega vidnega polja. Faza mirnega očesa naj bi se končala, ko osredotočenost pogleda odstopa za več kot 3˚ in to odsto- panje traja več kot 100 ms (Erčulj in Zovko, 2020). Joan Vickers (1996) je z uporabo posebne tehnologije (3100H Eye View), ki omogoča sledenje in snemanje osredotočenosti ozi- roma fiksacije pogleda, ugotavljala vedenje vrhunskih in manj izurjenih košarkarjev pri izvajanju prostih metov. Fiksacija pogle- da na tarčo (koš) je pokazala, da vrhunski igralci gledajo oziroma imajo usmerjen po- gled v tarčo (koš) več kot dvakrat dlje kot začetniki (972 ms proti 357 ms). Po mnenju Vickersove je potrebna dolgotrajna vizual- na fiksacija, da se omogoči podrobna pre- slikava za potrebno izvedbo ustreznega gibanja pri metu na koš. Ugotavlja tudi, da se igralec pri izvedbi prostega meta osre- dotoči na »tarčo« (obroč) že precej pred začetkom meta na koš in to osredotoče- nost zaključi, ko se začne faza izmeta (t. i. iztegnitev komolca). Vickersova zagovarja mnenje, da igralci potrebujejo vizualne informacije pred metom, da predprogra- mirajo parametre gibanja, kar omogoča izvedbo izmeta brez senzorične povratne informacije. V eni svojih zadnjih raziskav (Vickers, Causer in Vanhooren, 2019) je skupaj s soavtorji prišla do ugotovitve, da so vidne manipulacije močno vplivale na natančnost pri metu in njegovo spremen- ljivost. Odstotek zadetih metov je bil precej manjši v pogojih z zatemnitvijo pogleda na koš kakor pri optimalnih pogojih. Medtem ko so številni strokovnjaki in znan- stveniki bolj ali manj enotni v tem, da je za natančnost meta zelo pomembno pogled osredotočiti (fokusirati) na fiksno točko, pa se pojavljajo različna mnenja o tem, koliko časa naj traja faza mirnega očesa (fokus), kdaj naj se pojavi (v kateri fazi meta) in ka- tera je tista fiksna točka na obroču (košu), v katero naj košarkarji usmerijo svoj pogled. Poleg tega se meti izvajajo v zelo različnih igralnih okoliščinah (situacijah), ki omogo- čajo krajši ali daljši izmetni čas in s tem tudi raziskovalna dejavnost 117 krajšo ali daljšo fazo mirnega očesa. Okoli- ščine pri prostih metih so, kot rečeno, pre- cej drugačne od tistih pri metih iz igre ozi- roma metih iz skoka (Erčulj in Zovko, 2020). Pri prostih metih ima igralec za opazovanje obroča več časa kot pri metih iz igre. Ko je igralec na črti prostih metov, se pripravlja na met in ga izvaja, mu pogleda na obroč ne ovira nihče. Osredotočenost pogleda na koš pred iz- metom je pomemben dejavnik, ki odloča o tem, ali bo met natančen ali ne, ob tem pa se postavlja vprašanje, kakšen pomen ima sledenje žoge s pogledom po izmetu žoge (ko ta že zapusti igralčevo roko). Vse- kakor lahko s tem igralec dobi povratno informacijo o natančnosti meta (kratek ali dolg met, v levo stran ali v desno). Če ima- mo na voljo več zaporednih metov (npr. pri prostih metih), lahko te povratne informa- cije uporabimo in pri naslednjem metu na podlagi teh izboljšamo natančnost meta. Namen raziskave Z raziskavo smo poskušali na razmeroma enostaven način in brez uporabe drage in nedostopne tehnologije ugotoviti pomen nekaterih vidnih funkcij (centralni vid, ostri- na vida in osredotočenost oziroma očesni fokus) pri prostih metih. Prav tako nas je zanimal pomen povratnih informacij, ki jih lahko dobimo pri metu na koš na podlagi vizualnih in slušnih informacij ter njihove analize. Ti podatki bodo v korist košarkar- jem in košarkaricam pri izboljšanju učin- kovitosti izvajanja prostih metov tako na treningu kot na tekmi. Košarkarski trenerji bodo pridobili pomembne podatke, ki jih bodo lahko koristno uporabljali pri trenin- gu prostih metov oziroma treningu meta nasploh. „ Metode Vzorec merjencev V raziskavo, ki jo je odobrila Komisija za etična vprašanja na področju športa na Fakulteti za šport, smo vključili 15 kakovo- stnih članskih košarkarjev, ki igrajo v 2. in 3. SKL. Igralci, udeleženi v raziskavi, igrajo na zunanjih položajih oziroma jih lahko kla- sificiramo kot tip 1 (branilec organizator), tip 2 (branilec strelec) in tip 3 (krilo). V vzo- rec merjencev smo vključili zgolj zunanje igralce zaradi ustvarjanja bolj homogene skupine merjencev. Izbrani tipi igralcev pogosteje mečejo na koš, saj je met med njihovimi najpomembnejšimi nalogami v okviru njihove igralne vloge (Erčulj in Zov- ko, 2020, po Puš, 2015; Plevnik, 2016; Godler, 2016). Pri metu so tudi uspešnejši kot igralci tipa 4 in 5 (visoko krilo in center). Raziskave kažejo tudi na visoko stopnjo povezano- sti med igralnim mestom ter motoričnimi sposobnostmi in antropometričnimi zna- čilnostmi, saj omenjene razsežnosti v veliki meri diferencirajo različne tipe košarkarjev (Erčulj, 1998; Dežman, Trnčić in Dizdar, 2001; Carter in drugi, 2005; Erčulj in Bračič, 2010). Izbrani košarkarji so bili v povprečju stari 24 ± 4 leta, visoki 188 ± 7 cm in težki 85 ± 8 kg. Večina je tipa 2 (53,33 %), sledijo igralci tipa 1 (40,00 %) in samo eden tipa 3. V povpre- čju so se s košarko ukvarjali 7 ± 4 leta. Sodelovanje v raziskavi je bilo za košarkarje prostovoljno. Nihče od udeležencev v pro- stem času ne nosi dioptrijskih očal in nima težav z ostrino vida. Štirinajst košarkarjev je bilo popolnoma zdravih in vključenih v običajen trenažni proces v svojih ekipah. En posameznik se je vračal v trenažni pro- ces po poškodbi kolena in je bil v procesu treninga po prilagojenem programu, ven- dar to na izvedbo meritve ni vplivalo, saj je lahko vse naloge izvajal v polnem obsegu. Pogoji in pripomočki Za natančno izvedbo meritev in pridobi- vanje rezultatov so bili pri izvedbi potrebni naslednji pogoji in pripomočki: • košarkarski koš (višina obroča 3,05 m), • standardna košarkarska žoga (velikost šte- vilka 7), • protihrupne slušalke, • očala za omejitev ostrine (očala z dioptri- jo +2.00, zamegljeno vidno polje), • neprosojna preveza za oči, • štoparica, • temno neprosojno platno (za zastiranje pogleda igralcu na koš po izmetu), • merilec (njegova naloga je štetje uspe- šnih in neuspešnih metov, pobiranje in vračanje žoge merjencu; ob tem je pozo- ren, da merjenca ne ovira pri metu, torej ne povzroča distrakcije) in •pomočnik merilca (stoji ob igralcu, ki meče na koš na dvignjeni površini, in ta- koj po izmetu žoge s platnom zakrije po- gled igralca proti košu). Postopek Vsak merjenec je opravil standardizirano ogrevanje. Po ogrevanju so imeli merjenci na voljo 5 poskusnih metov (prosti meti), možnost pregleda opreme in prilagoditve nanjo, sledile so meritve. V glavnem delu meritev je merjenec izve- del po 20 metov izza črte prostih metov (v različnih pogojih). Po prvi seriji metov, ki so jih merjenci izvedli v običajnih (normalnih) pogojih, je sledil aktivni odmor, ki je trajal štiri minute. Po prvem odmoru je sledila druga serija 20 metov v oteženih pogojih (zastrt pogled s platnom po izmetu žoge) in nato ponovno štiriminutni aktivni od- mor. Po vsaki nadaljnji seriji 20 metov, ki so bile izvedene v različnih oteženih pogojih, je sledil štiriminutni aktivni odmor, in sicer vse do zadnje serije metov, pri kateri smo od merjencev zahtevali poudarjen vidni fokus na obroč. V fazi aktivnega odmora je merjenec izvajal posebno, manj intenzivno gibalno (košarkarsko) nalogo, sestavljeno iz vodenja in metov. Merjenci so izvajali meritev v paru izmenično ali posamezno. Vsak merjenec je izvedel skupaj 120 prostih metov. Mete so vedno izvajali po enakem zapo- redju in pod naslednjimi pogoji: 1. 20 metov – običajni tekmovalni pogoji, 2. aktivni odmor 4 min; 3. 20 metov – preprečitev vidne povratne informacije s platnenim zastorom, 4. aktivni odmor 4 min; 5. 20 metov – preprečitev vidne in slušne povratne informacije s platnom in slu- šalkami, 6. aktivni odmor 4 min; 7. 20 metov – popolna preprečitev vida s prevezo čez oči, 8. aktivni odmor 4 min; 9. 20 metov – zameglitev vida z dioptrij- skimi očali, 10. aktivni odmor 4 min; 11. 20 metov – običajni pogoji s poudarje- nim vidnim fokusom na obroč – 3 s. Meti v običajnih pogojih Igralec je izvedel 20 prostih metov v običaj- nih pogojih, enako kot jih izvaja na tekmi. Žogo mu je pobiralec podal z enim od- bojem od tal, kakor to izvedejo sodniki na uradni košarkarski tekmi. Pobiralec se je po- stavil pod koš na pozicijo, kjer stoji vodilni sodnik pri izvajanju prostih metov. Meti s platnenim zastorom Igralec se je postavil za črto prostih metov. Izvedel je 20 metov, pri katerih smo mu 118 takoj po izmetu pogled proti košu zakrili s platnom. S tem smo igralcu onemogočili sledenje letu žoge po izmetu. Igralec torej ni dobil vidne povratne informacije o uspe- šnosti meta na koš. Meti s platnenim zastorom in proti- hrupnimi slušalkami Igralec se je postavil za črto prostih metov in si nadel protihrupne slušalke. Izvedel je 20 metov, pri katerih smo mu takoj po iz- metu pogled proti košu zakrili s platnom. Igralcu smo onemogočili slušno in vidno sledenje žogi po izmetu in tako dosegli, da ni dobil ne vidne ne slušne povratne infor- macije o uspešnosti meta na koš. Slika 1. Igralec s protihrupnimi slušalkami, po- tem ko smo mu s platnom po izmetu zakrili po- gled proti obroču Foto: Anže Vinazza. Meti s prevezo čez oči Igralec se je postavil za črto prostih metov ter si dobro ogledal koš in njegovo pozi- cijo. Nadeli smo mu neprosojno prevezo čez oči, da smo mu povsem onemogočili pogled na koš. S tem smo igralcu za ves čas meta na koš odvzeli vidno informacijo. Po vsakem metu smo mu žogo dali v roke. Tako smo igralcu onemogočili pogled na koš in vidno informacijo pred metom, sledenje letu žoge po izmetu in povratno vidno informacijo. Tako igralec ni imel no- bene vidne informacije pri metu na koš, niti pred metom niti po njem. Meti z očali z dioptrijo (+2.00) Igralec se je postavil za črto prostih metov in si nadel očala z dioptrijo. Dioptrija je bila +2.00, s čimer smo igralcu z očali otežili opazovanje obroča in ciljnega prostora. Vi- dna slika se mu je nekoliko zameglila. Met s poudarjenim fokusom na sprednji del obroča Igralec je pred izmetom moral poudariti vidni fokus na sprednji del obroča. Pri tem smo igralcu dali navodilo, da mora pred iz- metom svoj pogled za najmanj tri sekunde zbrano usmeriti izključno na sprednji del obroča. Statistična analiza podatkov Statistično analizo podatkov smo izvedli v programih IBM SPSS 21 (SPSS Inc., Chicago, Illinois, ZDA) in Microsoft Excel 2016 (Micro- soft Corporation, Redmond, Washington, ZDA). Vsem spremenljivkam smo izračunali opisno statistiko: opisnim frekvenčno po- razdelitev, številskim pa povprečje in stan- dardni odklon oz. mediano ter prvi in tretji kvartil, odvisno od porazdelitve podatkov. Pri številu zadetih košev smo pri vseh po- gojih preverili normalnost porazdelitve (Shapiro-Wilkov test), homogenost varianc (Levenov test) in sferičnost (Mauchlyjev test). Ker smo ugotovili asimetrično poraz- delitev pri pogoju poudarjenega fokusa (p = 0,018), smo za primerjavo pogojev v šte- vilu zadetih primerjav izbrali Friedmanov test z dodatnimi testi mnogoterih primer- jav, kjer smo dodatno preverili razlike med posameznima pogojema. Vse analize smo interpretirali kot statistično značilne pri sto- pnji tveganja 5 %. „ Rezultati V Tabeli 1 je prikazana uspešnost metov na koš v različnih pogojih, izražena v absolu- tnih vrednostih zadetih metov. Merjenci so bili najuspešnejši pri metu na koš v običaj- nih pogojih (µ = 16,33) in pogojih s poudar- jenim vidnim fokusom (µ = 16,47), najmanj pa pri metu na koš s prevezo čez oči (µ = 3,07). Na Sliki 2 je prikazana uspešnost me- tov na koš v odstotkih zadetih metov. V Tabeli 2 je prikazana primerjava uspešno- sti meta na koš med običajnimi pogoji ter ostalimi pogoji. Pri metu v običajnih po- gojih so bili merjenci statistično značilno uspešnejši kot pri metu na koš s prevezo čez oči (p < 0,001). Pri metih v ostalih oteže- nih pogojih nismo ugotovili statistično zna- čilnih razlik v številu zadetih metov glede na mete v običajnih pogojih, čeprav razlike Tabela 1 Uspešnost meta na koš v različnih pogojih µ SD Običajni pogoji 16,33 2,89 Platno 15,33 2,99 Platno in s slušalkami 14,87 4,61 Preveza čez oči 3,07 2,46 Očala z dioptrijo 14,87 2,75 Poudarjen fokus 16,47 2,39 Opomba. µ – povprečje, SD – standardni odklon. Slika 2. Uspešnost meta na koš v različnih pogojih v odstotkih Tabela 2 Razlike v uspešnosti meta na koš med običajnimi pogoji in ostalimi pogoji Primerjava med pogoji Razlika v µ t p Običajni pogoji – platno 1,00 1,871 0,082 Običajni pogoji – platno in s slušalkami 1,47 1,461 0,166 Običajni pogoji – preveza čez oči 13,27 12,335 0,000 Običajni pogoji – očala z dioptrijo 1,47 –1,800 0,090* Običajni pogoji – poudarjen fokus –0,13 –0,222 0,827 Opomba. µ – povprečje, t – testna statistika, p – statistična značilnost, * – Wilcoxonov test. raziskovalna dejavnost 119 v nekaterih primerih niso daleč od meje statistične značilnosti na ravni petodstotne napake. „ Razprava Rezultati raziskave kažejo, da so bili merjen- ci najuspešnejši pri prostih metih, ko so te izvajali v običajnih pogojih. Njihova uspe- šnost pri tem je bila skoraj 82 %, kar kaže na to, da so izbrani košarkarji dobri izvajalci prostih metov. Tako visokega odstotka za- detih prostih metov (na tekmi) po podatkih Erčulja in Zovka (2020) ne dosegajo niti v košarkarski Evroligi niti v ligi NBA (Erčulj in Zovko, 2020). Glede na rezultate nekaterih raziskav (Har- le in Vickers, 2001; Vickers, 2007 in Wilson, Vine in Wood, 2009) naj bi poudarjen vidni fokus (osredotočenost pogleda na dolo- čeno fiksno točko pri metu na koš) pripo- mogel k večji uspešnosti izvajanja prostih metov. V našem primeru se to ni potrdilo. Res je, da pri ugotavljanju vidnega fokusa nismo uporabljali tehnologije, ki bi nam omogočila natančno in objektivno po- vratno informacijo nad dejanskim fokusi- ranjem pogleda na koš. Merjencem smo sicer dali navodila, naj osredotočijo pogled pred metom na sprednji del obroča za naj- manj tri sekunde, vendar ne vemo, ali so to v celoti upoštevali in ali je vidni fokus tudi ustrezal definiciji za dosego faze mirnega očesa, o kateri govori Joan Vickers (trajanje najmanj 100 ms, fiksacija znotraj 3º central- nega vidnega polja). Ne glede na to pa v našem primeru fiksacija pogleda merjen- cem ni pomagala, da bi bili pri metu na koš uspešnejši. V povprečju je bila v po- gojih, ko so merjenci pri metu osredotočili pogled na sprednji del obroča, uspešnost celo nekaj manjša kot pri metih v običajnih pogojih. Smiselno bi bilo opraviti daljšo in- tervencijo s poudarkom na vidni fokus pri metu na koš, kjer bi ob treningih med se- zono izvajali dodatne vaje, namenjene po- udarjenemu fokusu. Na tej osnovi bi lahko natančneje ocenili velikost vpliva poudarje- nega fokusa na met. Raziskovalki S. K. Harle in J. N. Vickers (2001) sta izvedli podobno intervencijo na ženski univerzitetni ekipi, ki je vso sezono izvajala naloge z uporabo očal za sledenje, snemanje lokacije in tra- janje pogleda. Ekipa je bila za 22 % uspe- šnejša pri izvedbi prostih metov glede na prejšnjo sezono. Prav tako so v sezoni, ko so izvajali trening prostih metov po metodi »quiet eye«, statistično značilno podaljšali čas osredotočenosti pogleda proti košu na 981 ms v primerjavi s 783 ms v sezoni prej. V nadaljevanju smo se osredotočili na si- tuacijo, ko imajo igralci na tekmi na voljo več zaporednih prostih metov (dva ali tri) in lahko na podlagi povratnih informacij, ki jih dobijo pri metu, izvedejo korekcije pri naslednjem metu. V praksi se verjetnost, da bomo zadeli prosti met, povečuje pri vsakem naslednjem metu. Na vzorcu te- kem 14 sezon lige NBA in več kot 4500 primerov izvajanja treh zaporednih prostih metov so Morgulev, Azar in Bar-Eli (2019) ugotovili pri izvedbi prvega prostega meta 77,8-odstotno uspešnost, pri izvedbi drugega 83,2-odstotno, pri tretjem pa že 85-odstotno uspešnost. Po izmetu igralec namreč opazuje let žoge in natančnost njenega lansiranja ter na podlagi teh vidnih povratnih informacij prilagodi izvedbo na- slednjega prostega meta. Da bi preverili, kako vidne povratne informacije dejansko vplivajo na uspešnost naslednjih metov, smo merjencem z neprosojnim platnom takoj po izmetu žoge zastrli pogled pro- ti košu, tako da niso mogli spremljati leta žoge in niso dobili vidne povratne informa- cije o natančnosti meta. Ugotovitve kaže- jo, da kljub v povprečju petodstotni slabši uspešnosti pri metih brez vidne povratne informacije uspešnost zadevanja v teh po- gojih ni bila statistično značilna slabša kot pri metih v običajnih pogojih (p = 0,082). Očitno k večji uspešnosti pri izvajanju dru- gega in tretjega zaporednega prostega meta na tekmi pomagajo še nekateri drugi mehanizmi. Pri izvajanju metov brez vidne povratne informacije pa si lahko igralec na podlagi slišanega, ko žoga zadene obroč ali pade skozi mrežico, kljub vsemu ustvari mental- no sliko, kaj se je z žogo zgodilo, oziroma oceni, ali je bil met uspešen ali ne. Zato smo v nadaljevanju izvedli še mete, pri katerih smo igralcem na glavo namestili protihrupne slušalke. S tem smo jim poleg vidne (neprosojno platno) odvzeli še slušno povratno informacijo. Uspešnost pri izvaja- nju prostih metov je bila v teh pogojih v povprečju še nekoliko slabša kot v pogojih, ko smo jim odvzeli samo vidno povratno informacijo. Ne glede na to pa tudi v tem primeru uspešnost zadevanja ni bila (sta- tistično značilno) slabša kot v običajnih pogojih (p = 0,166). Kaže, da se v netek- movalnih pogojih, ko igralci niso pod psi- hičnim pritiskom, uspešnost zadevanja ne povečuje iz meta v met (tako kot na tekmi), predvsem pa, da na uspešnost nadaljnjih metov, vsaj v večji meri, ne vplivajo vidne in slušne povratne informacije, pridobljene pri predhodnih metih. V nadaljevanju raziskave smo se osredoto- čali na vpliv motnje ostrine vida na uspe- šnost zadevanja prostih metov. Raziskave Applegate in Applegate (1992) ter Bulson in sod. (2015) nakazujejo, da razmeroma majhne količine defokusa mrežnice ne kažejo negativnih vplivov na uspešnost pri izvajanju metov na koš. V navedenih raziskavah so primerjali različne vrste di- optrij, medtem ko so naši merjenci metali v pogojih z dioptrijskimi očali +2.00, kar predstavlja relativno veliko motnjo ostrine vida. Rezultati kljub vsemu kažejo, da ni statistično značilnih razlik glede na mete v običajnih pogojih. V povprečju je bila uspe- šnost zadevanja v pogojih motnje ostrine vida sicer za dobrih 7 % slabša, a razlike niso presegle meje statistične značilnosti na ravni petodstotne napake (p = 0,090). Morda bi se te pokazale pri metih z večje razdalje (npr. pri metih za tri točke), kjer je za uspešen met potrebna večja preciznost, in pri metih, ki se ne izvajajo v tako standar- diziranih pogojih kot prosti meti. Za primer lahko navedemo, da so Mann, Abernethy in Farrow (2010), ki so proučevali uspešnost odbijanja žoge pri kriketu (po metu real- nega igralca), ugotovili, da se uspešnost izvedbe gibalne akcije poslabša pri dioptriji +2.00. Velikost vpliva motnje ostrine vida na zmogljivost športnikovega opravljanja določene naloge je tako očitno odvisna tudi od vrste športne naloge oziroma gi- balne akcije. V nadaljevanju našega eksperimenta smo vidno informacijo v celoti izločili. Merjenci so v tem primeru mete izvajali z neprosoj- no prevezo čez oči, brez vsakršne vidne informacije. Pri metih so se torej zanašali izključno na prej programirane motorične programe (mišični spomin) in vizualizaci- jo pri izvedbi meta. V podporo konceptu vizualizacije govori zanimiv poskus, ki ga je pred leti opravil slovenski NBA-košarkar Saša Vujačić, ki je najprej izvedel tri serije po deset prostih metov in v vseh treh za- del vseh deset metov. Potem je izvedel še deset prostih metov z zavezanimi očmi. S pomočjo vizualizacije in t. i. mišičnega spomina je na slepo zadel osem od dese- tih metov (Bhuptani, 2017 , v Erčulj in Zovko, 2020). V našem primeru je bila uspešnost prostih metov, ki so jih igralci izvajali »na slepo«, precej manjša. V povprečju so na- mreč v teh pogojih zadeli le nekaj več kot tri mete od dvajsetih (15 %). Precej manjšo 120 uspešnost kaže pripisati slabši kakovosti igralcev na splošno, pa tudi predhodni pripravi, saj je omenjeni Saša Vujačić pred meti »na slepo« izvedel precej več posku- snih metov kot naši merjenci. „ Zaključek Namen raziskave je bil z analiziranjem uspešnosti izvedbe prostih metov v šestih različnih pogojih ugotoviti pomen različ- nih – predvsem vidnih – funkcij pri metu. Rezultati kažejo, da ni statistično značilnih razlik med uspešnostjo metov v običajnih pogojih ter uspešnostjo metov v pogojih, ko smo igralcem omejevali vidne in slušne povratne informacije o metu. Edina izjema so bili meti, ki so se izvajali »na slepo«, torej brez kakršnekoli vidne informacije (s preve- zo čez oči). Na podlagi izvedenih meritev lahko v na- šem primeru ugotovimo, da vidne funkcije v obliki povratne informacije ali defokusa mrežnice pri pogledu nimajo večjega vpli- va na uspešnost izvedbe prostih metov. Tudi pri poudarjenem vidnem fokusu v na- šem primeru nismo potrdili razlik glede na uspešnost metov, ko vidni fokus ni bil pou- darjen. Smiselno bi bilo opraviti obsežnejšo meritev z večjim vzorcem merjencev, kako- vostnejšimi igralci, uporabo ustrezne meril- ne tehnologije (na primer očala za sledenje pogleda) ter dolgoročnejšo intervencijo. S tem bi se lahko še bolj poglobljeno soočili z vplivi vidnih funkcij na met na koš. „ Literatura 1. Applegate, Ra. in Applegate, Ra. (1992). Set shot shooting performance and visual acuity in basketball. Optom, 69, 765–768. 2. Bulson, R. B., Ciuffreda, K. J., Hayes, J. in Lu- dlam, D. P . (2015). Effect of retinal defocus on basketball free throw shooting performan- ce. Clinical and Experimental Optometry, 98: 330–334. 3. Causer, J., Vickers, J. N. and Vanhooren, D. (2019). The Role of Quiet Eye Timing and Lo- cation in the Basketball Three-Point Shot: A New Research Paradigm. Frontiers in Psycho- logy Volume 10, Article 2424. 4. Erčulj, F. (1999). Psihična priprava pri prostih metih. Šport, 47(1), 9 –11. 5. Erčulj, F., Bergant, B., Gašparin, D. in Sila, B. (2018). Košarka v obdobju osnovne šole. Lju- bljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 6. Erčulj, F. in Štrumbelj, E. (2013). Analiza izved- be metov na koš v Evroligi in 1. slovenski ligi, Šport, 61(3–4), 83–88. 7. Erčulj, F. in Supej, M. (2006). Vpliv utrujenosti na natančnost pri metu na koš z velike razda- lje. Šport, 54(4), 22–26. 8. Erčulj, F. in Zovko, V. (2020). Znanost o metu na koš. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport. 9. Harle, S. K. in Vickers, J. N. (2001). Training Quiet Eye Improves Accuracy in the Basket- ball Free Throw. The Sport Psychologist, 15, 289–305. 10. Justin, I. (2005). Vpliv povečanja maksimalne moči iztegovalk komolca na sposobnost na- tančnega zadevanja pri metu pikada in metu za tri točke v košarki [Diplomsko delo]. Univer- za v Ljubljani, Fakulteta za šport. 11. Khanal, S. (2015). Impact of visual skills train- ing on sports performance: current and fu- ture perspectives. Adv Ophthamol & Vis Syst. 2015:2 (1); 26–28. 12. Kozar, B., Vaughn, R. E., Lord, R. H., Whitfie- ld, K. E. in Dye, B. (1994). Importance of fre- ethrows at various stages of basketball ga- mes. Perceptual & Motor Skills, 78(1), 243–248. 13. Mann, D. L., Abernethy, B. in Farrow, D. (2010). The resilience of natural interceptive actions to refractive blur. Hum Mov Sci 29, 386–400. 14. Morgulev, E., Azar, O. H. in Bar-Eli, M. (2019). Searching for momentum in NBA triplets of free throws. Journal of Sports Sciences (onli- ne). Pridobljeno 28. 2. 2020 s https://doi.org/ 10.1080/02640414.2019.1702776 15. De Oliviera, R. F. (2007). Visual perception for basketball shooting. Ipskamp, Amsterdam: Faculty of Human Movement Sciences, VU University. 16. Puš, J. (2015). Analiza strukture metov na koš v 1. Slovenski košarkarski ligi [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 17. Vickers, J. N. (1996). Control of visual atten- tion during the basketball free throw. Ame- rican Journal of Sports Medicine, 24(SUPPL.), 93–97. Pridobljeno 16. 7. 2021 s https://doi. org/10.1177/036354659602406s25 18. Vickers, J. N., Causer, J. in Vanhooren, D. (2019). The Role of Quiet Eye Timing and Lo- cation in the Basketball Three-Point Shot: A New Research Paradigm. Frontiers in Psycho- logy 10:2424. 19. Vickers, J. N. (2007). Perception, Cognition and Decision Training: The Quiet Eye in Action. Stanningley: Human Kinetics. 20. Vine, S. J. in Wilson, M. R. (201 1). The influence of quiet eye training and pressure on atten- tion and visuo-motor control. Acta Psycholo- gica, 136(3), 340–346. Pridobljeno 3. 8. 2021 s h t tp s : / / d oi .o r g / 1 0 . 1 0 1 6 / j. a c tp s y . 2 0 1 0 . 1 2 . 0 0 8 Anže Vinazza, mag. prof. šp. vzg KD Nova Gorica mladi OŠ Elvire Vatovec Prade (podružnica Sv. Anton) anze.vinazza@gmail.com