198 Važno za kmetijstvo! je Ređilna stupa za kuretino, edino koristna za kokoši, purane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec I zavoj z navodilom 25 kr 5 zavojev samo 1 gld. Redilna štupa za prašiče. Najboljše varstveno m dijetetično redilno sredstvo za prašiče. I zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavojev samo 1 gld. Redilna štupa za živino, za konje, rogato živino in ovce i. t. d. Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi. ako živina ne mara jesti, dalje zboljšiije mleko. Zavoj z rabilnin) navodom, pO kr., 5 zavojev samo 2 gld. Vsa ta našteta sredstva se dobijo: i (50-2) V apoteki Trnk6cz-ya v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo JDošto razpošiljajo. (ICH dTeM} V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to-le oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura bal samica) iz lekarne pri „ang^elju varhu" in tovarne farmacevtičnih preparatov A. Thierry-]a v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev. ^18) Najstareje, najpristneje. najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta \saka steklenica s srebrno kapic«, v katero je vtisnjena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna „pri an-gelju varhu". Vbak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočlh drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 mahh ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 2 majhnih ali 6 dvojnih,.steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu aH poštnem povzetju. ____ l?,eLZi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF THIERRY, lekarnar v Pregradr pri Rogatec-Slatini. 199 i večja zalog^a raznega semena na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, Inka rnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prašiče, salate, kumar, peter-šilja, zelene, sladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnoga poseta prosi (10) (35—3) PETER LASSNIK V Ljubljani. iC Garje "M suhe in mokre, luskine garje, in s tem združena nestrpna „srbečica" ozdravi zajamčeno tudi take, kateri niso drugod ozdravljeni bili „dr. Hrebra'ova garja smrt." Cena šest goldinarjev avst. velj. proti prejpoši-Ijatvi (tudi v poštnih znamkah); na kar se takoj col-nine in poštnine prosto dopošilja. Naslov: 81. Ma-rlen-Drogerle, Danzig* (Deutschland). Patentirani aparat v ohranitev piva Kozarec dobrega, svežega piva! Turisti, lovci, kolesarji, sprehajalci, vsi si požele sveže pijače, ako po prestanih težavah počivajo. Vender prepogosto so prevarjeni! Na deželi je navadni odgovor: „Pri nas se dobi le ob nedeljah sveže pivo, ob delavnikih se premalo iztoči". Pride truden izletnik pozno na večer v naesto, v nadi, da dobi svežo pijačo v navadni gostilni, tedaj se izgovarja večkrat krčmar: „Je že prekasno, ne morem več sodčka nastaviti, ker se mi pivo do jutri izveši, ter postane neslastno". Nadomesti se res s pivom v steklenicah, vender pravim pivopivcem to ne prija; tudi je to dražje; delo, ubitje steklenic in večji prevožnji stroški morajo ceno izvišati. Eazni poskusi s takozvanimi stiskalnicami in rgljikovo kislimi aparati izpričajo najbolje o potrebi dobrih, zahtevam zadostujočih aparatov v ohranitev piva. Vender vsi ti aparati imajo mnogo nedostatkov: prvič je delo s tekočo ogljikovo kislino vedno z malo nevarnostjo spojeno, tudi vedna obnovitev iste, podražuje premet teh aparatov; nadalje se od mnogih strani opravičeno protivi proti vsim umetnim pripomočkom pri točenju piva. Upam, da sem s to iznajdbo napravil aparat, kateri vsem, tudi najsmelejšim zahtevam zadostuje, vse prednosti daje, ne da bi se najmanje moglo oporekati. Aparat je cenen, tako priprost, da ga vsakdo lahko uporabi, ter re zahteva nikakih pripomočkov v ohranitev piva. Edini pogoj za brezgrajno delovanje je snaga. . j. j- -i^ t Pivo se do zadnje kaplje iztoči, nI nikacega ostanka, nič počepne, torej tudi nikake nevarnosti za zdravje vsled pokvarjenega piva. ... To so prednosti, katere so v korist pivo pijočemu občinstvu, gostlničarju, pa tudi nič manj pivovarju. Pivo pijočemu občinstvu, ker dobi povsod, kjer so moji aparati v rabi, dobro, sveže, zdravo pivo. Gostilničarjem, ker imajo ob vsakem letnem in dnevnem času dobro, sveže pivo, torej več iztočijo, tudi ne trpe škode, radi ostankov in počepne; ravno to koristi pivovarju, kateri je brez skrbi, da bi se njegovo dobro pivo s počepne mešalo in s tem na ugledu trpelo. . . . Dokaz o izbornosti mojih aparatov so priznanja, katera sem prejel že v prvem letu izdelovanja m so vsakemu na razpolago v pregled. (ji) Z odličnim spoštovanjem V Ljubljani meseca aprila 1897. A.ll>ill C. .A^clltscllill. C. in kr. priv. in odlikovana tovarna rasnih likerov in maraskina (Maraschino di Žara) R. VLAHOV v Zadru. Najbolji, najzdraveji in naj-glasoviteji liker na svetu proti slabemu želodcu itd. je Kdor si hoče ohraniti zdrav želodec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni hker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Tariijte se ponarejanj In zahtevaj te vedno pravi Tlahov iz Zadra, katerega je dobiti t vsaki trgovini in kavarni. isei, (3) Odlikovanja : Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp. nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah: Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda Kalkuta 1883-84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja Spa (Belgija) 1891. Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma. Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja Berlin 1892. Zlata svetinja. ¦ Moji izdelki se razpošiljajo in prodajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, Nv • • • emciji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, Švici, Danski, Tv • • • urciji. Grški, Španiji, Portugaliji, Rumuniji, y Srbiji, Bolgariji, Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih, Braziliji, 31eksiki, Argentinji, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Al v ... Izeriji, Tunisu, Maroku, /^ otoku Kipru. 200 Moji izdelki se razpošiljajo in prodajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, Nv • • • emciji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, Švici, Danski, Tv • • • urciji. Grški, Španiji, Portugaliji, Rumuniji, y Srbiji, Bolgariji, Crnigori, otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih, Braziliji, 3Ieksiki, Argentinji, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Al v ... Izeriji, Tunisu, Maroku, otoku Kipru. Odlikovanja : Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp. nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah: Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda Kalkuta 1883-84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja Spa (Belgija) 1891. Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma. Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja Berlin 1892. Zlata svetinja.