Poštnina plačana v gotovini.
Siev. 10.
V Ljubljani, dne 1. junija 1930.
'liOgc
X. leto.
Telefon štev 3040.
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI _________
IMM——8—W—B—3EB1E5 MWfffT I—B—■BMgaBMimmHUHi
Li st i zhaj a vsakega 1. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno L Din. Rokopisi se ne vračajo Nefiaikira-na pisrna se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št Peterska vojašnica Telefon štev. 3040
Navodila glede železniških legitimacij.
Vprašanje izstavljanja ali podaljševanja invalidskih železniških legitimacij je vsled začasnih novih odločb, ki so jih invalidi dobili po prijavah v smislu novega invalidskega zakona zamotano.
Oni, ki redno prejemajo invalidnino naprej, so dobili podaljšane ali nove legitimacije, dočim jih drugi se niso.
Vendar pa so upravičeni prejeti železniške legitimacije tudi nesiromašni invalidi to je oni, ki plačujejo nad 120 dinarjev neposrednega davka. Njihove poslane legitimacije so se jim ali vrnile nepotrjene, ali pa čakajo rešitve.
Invalidi pa rabijo nujno železniške legitimacije, ker se morajo z njim izkazati tudi, ako potujejo s prosto vožnjo v Protezno delavnico. Ako se dotični invalidi ne izkažejo z železniškimi legitimacijami, morajo plačevati sami vožnjo.
Taki slučaji so dali povod protestom na občnih zborih, zlasti pa na oblastnem občnem zboru, zato je zadeva prišla tudi v resolucijo.
Oblastni odbor je v tem vprašanju podvzel takoj zopet vsestranske intervencije. Ministrstvo za promet je sporočilo, da glede železniških legitimacij pri invalidih ni nobene razlike med siromašnimi in nesiromašnimi. Sicer pa sam pravilnik k invalidskemu zakonu tolmači, da nesiromašni invalidi izgube samo invalidnino, druge pravice pa ob-drže. Na tej podlagi je Oblastni odbor dosegel, da bodo sedaj dobili tudi nesiromašni invalidi potrjene svoje vozne legitimacije ali pa izstavljene nove, ako so jih naročili. Pogoj pa je, da pošlje csak nesiromašni invalid, ki pričakuje ali pa naroča železniško legitimacijo svojo »odluko« v originalu ali poverjenem prepisu. Originalne odluke bodo po vpogledu od računovodstva finančne direkcije vrnjene.
2 odlukami se je treba izkazati zato,. ker so jih dobili v roke sami invalidi, ne pa tudi računovodstvo. Zato pri računovodstvu nimajo zabeleženo ali izkazano, zakaj se je dotičnim ustavilo invalidnino? Ker je v odluki naveden paragrafni odstavek, zakaj kdo ne dobi invalidnine, se lahko takoj na podlagi zakona konstatira, ker dotični odstavek (§ 99 aliy I03 odst. 4) pove vzrok radi nesiromašnosti.
Kdor pa v svoji »odluki« nima navedenih paragrafov, ali pa z besedami pripomnjeno »radi nesiromašnosti«, do-tičnemu se ne bo moglo izstaviti legitimacije, ako ne izposluje popravila v odluki. Videli smo, da imajo nekateri samo napisano, da ne izpolnjujejo pogojev za nadaljno prejemanje, toda brez vsake utemeljitve.
Poživljamo toraj naše invalide, da pošljejo z legitimacijami ali fotografijami vred, ako ne prejemajo invalidnine ker niso siromašni, vselej tudi odluke v originalu ali prepisu. Tudi oni, katerim legitimacije leže v Ljubljani nepotrjene, naj pošljejo svoje odluke. Najbolje je, da zbero te listine krajevni odbori ter jih pošljejo Oblastnemu odboru.
Računovodstvo finančne direkcije nas obvešča, da bo prijave za nove legitimacije odstopalo Direkciji državnih železnic samo enkrat v mesecu ker to predpisuje tozadevni pravilnik. To naj vzamejo naši tovariši na znanje, da ne bodo vedno po nepotrebnem urgirali pošiljatve legitimacij. Pripetili so se že slučaji, da je kdo par ur predno se je imel peljati, hodil okoli, da bi dobil kar brž legitimacijo. To ne gre tako hitro. Poprej se mu pa par let ni mudilo. Končno moramo še pojasniti kateri invalidi ne dobe več železniških legitimacij:
1.	) oni izpod 30 % nesposobnosti,
2.	) vojaški in civilni invalidi,
3.	) invalidi bolniki, ki jim je invalidnina ustavljena,
4.	) oni invalidi, ki so dobili odkupnino,
5.	) invalidi, nepriznani radi kazni,
6.	) invalidi, katerih priznanja niso še rešena, dokler ne bodo rešena.
-Opozarjamo, da naj Krajevni odbori vprašajo in se prepričajo predno sprejemajo slike in legitimacije od posameznih, ali imajo pravico ali ne? Pripeti se, da pošiljajo prošnje za take, ki jim ne spadajo, potem pa je treba denar in slike pošiljati sem in tja in delati po blagajniških knjigah nepotrebne vknjižbe.
Vsi se ravnajte po prednjih navodilih, potem upamo, da bo to vprašanje zopet urejeno.
Kateri invalidi so prosti obrtnega davka (pridobnine).
Kmalu ko je izšel novi zakon o neposrednih davkih smo v v našem glasilu na to opozorili in pojasnili. Seveda se je malokdo za to zanimal, dokler ni bil odmerjen nov davek, posebno pa dokler se ni začel uveljavljati nov invalidski davčni cenzus kot podlaga presoje za siromašnost. Sedaj pa je prišlo to vprašanje do splošnega zanimanja in je tudi letošnji oblastni občni zbor mnogo o tem razpravljal. Delegati sami so želeli, da bi se to vprašanje še enkrat pojasnilo v Vojnem invalidu, pozneje pa prihaja vedno mnogo vprašanj od raznih invalidov.
Zato hočemo danes obrazložiti kaj zakon o neposrednih davkih (Uradni list 26 iz leta 1928) dovoljuje v tem oziru siromašnim vojnim invalidom.
Člen 46 točka 3.) pravi dobesedno sledeče: »Tega davka se oproščajo obra-11 vojnih invalidov, nesposobnih za vsak drugi zaslužek, in drugih oseb, ki bi drugače obremenjevale državo ali samoupravne edinice, če ni povprečni dnevni dohodek po ocenitvi davčnega
odbora večji od običajne dnevne mezde v dotičnem kraju.«
Ta člen se nanaša na »davek od dohodka podjetij, obratov in poklicev« kakor ga uvodoma imenuje, na kratko pa pravijo temu »pridobnina«.
Treba je pojmovati, da imamo poleg navedene vrste davka, tudi »davek na dohodek od zemljišč« potem »davek na dohodek od zgradb«, na »rente«, na »dobiček« od »nesamostalnega dela«. Vseh teh davkov se ne sme smatrati za oproščene. Kmet s tem ni oproščen zemljiškega davka, ali od hiše ali pa uslužbenec uslužbenskega davka!
Pa tudi po gori obrazloženem paragrafu ni vsak invalid prost davka na obrat. Če prečitate natanko, vidite, da so stavljeni pogoji: »ako so nesposobni za vsak drugi zaslužek« in »da njihov dohodek ni večji od običajne dnevne mezde v dotičnem kraju«.
Toraj ako ima invalid poleg obrta posestvo, da ga vživa, ima že tudi drugi zaslužek.
Je pa znano, da je med našimi invalidi posebno po deželi mnogo takih,
ki se morajo preživljati samo od bornega obrta pa ne zaslužijo toliko, kolikor dobi na dan s hrano ali pa brez hrane en delavec. Dotični pa prihajajo v poštev za oprostitev pridobnine. Sedaj pa še to: Kaj se razume pod besedo »obrat?« Zakon se tako izrazi. Na vsak način se pod tem smatra obrt, pa tudi trafika, krošnjarenje ali kaka druga mala prodaja. Za vse to je pojem »obrat«, ker se z neko stvarjo obratuje.
Kako pa se doseže oprostitev? Gotovo, da davčne uprave brez predlogov prizadetih ne ukrepajo o tem. Treba je toraj zaprositi za oprostitev ali ob davčni napovedi ali s posebno vlogo.
Določba sama pove tudi, da stanje prosilcev presojajo »davčni odbori«. Vsaka davčna uprava ima tozadevni odbor, ki rešuje take davčne zadeve.
S tem smo to vprašanje in postopanje dovolj razumljivo pojasnili. Ako bo kdo izmed invalidov pri tem vpo-števan, da ga bodo oprostili pridobnine (Davka na obrat) je dobro, ako zahteva takoj potrdilo in ga predloži invalidskemu sodišču, ker najbrž imajo tam še predpis njegovega davka in po tem izdajo odločbo. Ako mora proti sklepu, ki ni mogel tega vpoštevati vlagati pritožbo, se zadeva na vsaki način zavleče.
Knezoškof dr. Anton Bonaventura osemdesetletnik.
Osemdeset let je dosegel naš knezoškof dr. A. B. Jeglič. Spominjamo se ga tudi mi. V ozki zvezi je njegovo življenje in delovanje s postankom naše države in s tem vred z vsem njegovim političnim, kulturnim in gospodarskim življenjem. Ko so v bivši monarhiji grozili našemu narodu težki trenutki, ko smo bili v velikih skrbeh, kaj bo z našo bodočnostjo, tedaj je dvignil dr. Jeglič svoj glas in nam je pokazal pot, po kateri naj hodimo, tako jasno in odločno, da so nasprotniki utihnili, videč za vladiko ves narod zgrnjen pod enim samim praporom, praporom z napisom: Svobodni hočemo biti. Nadaljnji dnevi so nam bili priča, da nam je pokazal vladika pravo pot, pot, ki
nas je pripeljala slednjič v zedinjeno Jugoslavijo. Ko se je Jugoslavija tvorila, je bil zopet knezoškof dr. Jeglič tisti, ki je z vsem svojim vplivom, z neumorno vztrajnostjo, s požrtvovalnostjo in nesebičnim delom gradil z drugimi ustanovitelji vred temelje nove države. Na teh temeljih je vzrasla Jugoslavija v to, kar je danes, se je politično, kulturno in gospodarsko dvignila in je zavzela odlično mesto med državami Evrope. Zato stopamo tudi mi vojni invalidi, vojne vdove in vojne sirote v krog onih, ki čestitajo jubilantu k njegovi osemdesetletnici in želimo, da mu bi bilo dano delovati v polnem zdravju še mnoga leta v korist in dobro celemu narodu.
Vojna in pacifizem.
■ Kakor je človeštvo premagalo kugo in lakoto, bo premagalo tudi vojno, ki jo nekateri tudi imenujejo kazen božjo.
V »Prager Tagblattu« objavlja Arno Schirokauer ostro kritiko predavanj berlinskega radia, ki sta ga imela Schauwecker Franc in Kurt Miller o »vojni in pacifizmu«.
Ker bo čitatelje »Vojnega invalida« in vojne žrtve ta članek gotovo tudi zanimal, ga objavljamo.
Pisec pravi, da prehaja debata o vojni v nov stadij. Z vojno se je godilo še te dni kakor z zločincem v preiskovalnem zaporu, in prav nasprotniki smrtne kazni so se izrekali za nje smrtno obsodbo, med tem so pa že jeli nastopati branilci vojne: postala jim je vojna izveličavna, nje apostoli lezejo iz zatišja ter pripovedujejo, da je vojna božja volja. Pripovedujejo, da vojna ni v rokah človeštva, mir ni delo človeškega razuma, marveč usoda, ki ne vprašuje ljudi, ki jih mori, za mnenje.
Tako torej misli Schauwecker. Po Kel-loggovih mirovnih pogodbah ustanovljeno preprečevanje vojne se torej odtegne sodniku in se izroča božjemu varstvu. Bog pošilja vojno, in sicer nemški bog nemško vojno, zamorski bog zamorsko vojno, turški bog turško vojno in milijoni žrtev umirajo kot živina na čast tej tuji volji.
Govore o vojni izza 1914—1919, pa že pripravljajo tla za novo vojno. To ie najnovejša atrakcijska romantika, ki sloni na neutemeljeni pobožnosti, ki se imenuje vera v usodo ter z oboževanjem, s svetništvom in fantomi neguje kalni nacijonalizem.
Po besedah Schauweckerja vojne s človeškim razumom sploh ni mogoče preprečiti: nespametno upiranje proti vojni je brez koristi, ker pamet ne more izpreminjati usode, ker je pamet narodov močnejša kakor pamet posameznika, vojna je kot sveta daritev vseh za idol naroda in nje pobijanje s pacifizmom je, če že ne bogokletstvo, pa vsaj žalitev veličanstva države.
Dobro, pravi pisec. Tulimo, z volkovi! Recimo, da je bila svetovna vojna duhovno, na tak način pripravljena, da jo je bilo z razumom nemogoče preprečiti. Pacifizem po vojni tudi meni ni prav všeč; bolj všeč bi mi bil pred vojno. Toda prav nič se ne morem strinjati s tistimi mladimi ljudmi, Iti se danes trudijo dokazovati, da je vojno, moritev narodov »hotel Bog«. Pred sto leti je bila lakota še vedno »kazen božja«, pa je s prometnimi pomočki lakota danes znatno iztrebljena. Pred sto leti so bile kužne bolezni, epidemije tudi »kazen božja«, ki je zahtevala žrtve. Toda ljudje so v svoji predrznosti iznašli zdravila (serume) proti njim. »Take usode« torej ni. Usoda postane za nas šele usoda, če jo sprejmemo, če jo hočemo, ni pa določena nad zvezdami. In če smo izvedli boj proti lakoti, povodnji, usodi kuge, ki ji po svojih grozovitih posledicah sliči vojna, potem je treba tudi proti vojni voditi heroičen boj ter se ne smemo dati zavesti z iažnjivimi hipotezami o »usodi«, ki je prav taka kakor usoda kuge, epidemij in drugih nadlog, ki prihajajo nad človeštvo.
Iz upravništva našega lista.
Pogosto se dogaja, da naročniki spreminjajo svoje naslove. V takih slučajih je treba vedno pismeno prijaviti upravništvu, da popravi naslove. Prijava se lahko pošlje direktno ali pa potom pristojnega Krajevnega odbora. Kadar prijavi naročnik sam spremembo naslova, mora navesti tudi, pri katerem Krajevnem odboru je včlanjen, ker se vodi evidenca tudi po Krajevnih odborih, kjer naročniki-člani plačujejo list. Vedno pa je treba navesti poprejšnji stari naslov in novi naslov. Pazite še na to!
Večkrat so pritožbe, da kdo ne dobi lista, njegov izvod pa pride po pošti nazaj. Da bo mogel vsak svojo pošiljko lista pravilno reklamirati, hočemo v bodoče uvesti posebno listnico našega upravništva, katero bomo v vsaki pri-
; hodnji številki objavljali in sicer imena j in naslove vseh dotičnih, katerih listi so I nam bili vrnjeni in vzroke vrnitve, j Prosimo pa, da Krajevni odbori in tudi j posamezniki vselej prečitajo dotično I objavo.
Uaše gibanje.
Zahvala Njegovega Veličanstva. Na brzojavko, poslano iz Oblastnega občnega zbora v Mariboru, dne 4. maja t. 1. Njeg. Veličanstvu kralju Aleksandru, nam je poslala kr. banska uprava Dravske banovine sledeči dopis:	»Po
Najvišjem nalogu, sporočenem mi po kabinetu ministrstva za notranje posle z razpisom z dne 9. aprila 1930 k. br. 611, izrekam društvu vojnih žrtev Dravske banovine zahvalo Njegovega Veličanstva kralja za izraze vdanosti in zvestobe, ki jih je društvo poslalo s svojega letnega zborovanja v Mariboru na Najvišje mesto.«
Spremembe v Krajevnem odboru v Ljubljani. Bivši predsednik tov. dr. Kodre je prostovoljno odstopil, enako tudi tajnik tov. Hrovat. Zato se je odbor med seboj na novo konstituiral in vpoklical v aktivo dva namestnika. Predsedstvo je poverjeno tov. Satlerju, podpredsednik je tov. Borjančič, tajnik tov. Matelič (posle pa vodi uradnik g. Fröhlich), blagajnik tov. Žlender, odbornik tov. Zrimšek, nam. tov. Štefe.
Nadzorni odbor: predsednik tov. Gregorin, odbornika tov. Longer in Hitti, namestnika tov. Dečman in Žagar-
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je prejel potom kraljevske banske uprave Dravske ba-.novine dopis z dne 30. marca 1930, št. 70 na vdano brzojavko o priliki občnega zbora, sledeče vsebine: Kancelarija Nj. Veličanstva kralja je prejela pozdravni telegram z izrazi vdanosti Njegovemu Veličanstvu od Udruženja vojnih invalidov v Mariboru, ki ga je poslalo s svojega občnega zbora dne 16. marca t. 1. — Po najvišjem nalogu se izreka Udruženju zahvala Njegovega Veličanstva za izraženo vdanost.
Pregled invalidov izpod 30%. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru sporoča, da je prejel dopis mariborskega mestnega magistrata sledeče vsebine:
V smislu naredbe g. ministra vojske in mornarice br. 44.314 od 5. 12. 1929, Služb. voj. list br. 52, str. 2092 in dopisa komande mariborskega vojnega okruga z dne 1. maja 1930 Pov. br. 820, se ima v tekočem letu o priliki glavnega nabora pregledati vse invalide izpod 30% v svrho ugotovitve sposobnosti za vojaško službo.
Radi tega se poživljajo vsi invalidi izpod 30% v Mariboru stanujoči, ki niso bili prevedeni na novi invalidski
zakon od leta 1929, da se javijo med uradnimi urami pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11.
Ostali invalidi iz okolice in dežele pa pri svojih občinah odnosno pri sre-skih poglavarstvih.
Toliko v vednost in na znanje vsem vojnim invalidom izpod 30%, to pa radi tega, da ne bo imel pozneje kdo posledice.
Krajevni odbor v Moravčah vnovič opozarja svoje člane, da nemudoma poravnajo dolg pri Krajevnem odboru. Nekaj jih je, ki dolgujejo za časopis »V. I.« in članarino za celo leto 1929. Sramota, da se ne zavedajo svoje dolžnosti. Kritizirajo, da je novi invalidski zakon slab, ako bi bili sploh vsi tako nezavedni, bi ga pa sploh ne bilo5 Kje bi potem iskali svojih pravic? — Opozarja se poslednjikrat, da vsi zamudniki poravnajo svoj dolg. Prihodnjič hočemo dotična imena objaviti v časopisu, ako poprej ne poravnajo in se bodo za vselej izključili iz društva. Bolje malo članov, samo da so tisti pravi. Tako reven ni v našem okolišu nobeden, da ne bi zmogel na mesec 2 dinarja za vse.
Zahvala darovalcu. Invalidski dom (v likvidaciji) v Ljubljani nam je izročil svoto 100 Din, katero je daroval g. Metelko iz Planine pri Rakeku za siromašne invalide. Omenjenemu gospodu se za ta dar najlepše zahvaljujemo, ker je s tem pokazal usmiljeni čut do vojnih žrtev, kakršnih slučajev je že zelo malo.
Zahvala darovalcem cvetličnega dne. Krajevni odbor UVI. v Ljubljani se tem potom najlepše zahvaljuje cenj. občinstvu, ki je radevolje darovalo nekaj o priliki cvetličnega dne 4. maja t. 1. za bedne vojne žrtve. Priporočamo se še v bodoče, ako nam bo dana prilika potrkati na usmiljena srca.
Krajevni odbor UVI. v Celju obvešča sledeče člane, da so dospele njih članske knjižice in da jih proti plačilu 5 Din dvignejo v pisarni udruženja vsak uradni dan in sicer: Komlanc Jakob, Suša Alojz, Ojsteršek Matija, Knez Franc, Cigler Ignac, Zalesnik Ivan, Bevc Anton, Štamel Ivan, Gozani Artur, Malej Josip, Korošec Anton, Ker-lilanko Simon in Plavčak Josip. — Članice: Slameršek Terezija, Košec Ljudmila in Lussich Apolonija.
Krajevni odbor U. V. I. v Celju poziva vse svoje člane in članice, ki se zanimajo za prodajo tombolskih tablic, da
se takoj priglasijo v pisarni —- prejšnji invalidski dom. Pri prvi seji bodo upoštevani, vsi oni, ki L>i se pa pozneje oglasili, ne bodo mogli več priti v poštev. Tajnik.
Krajevni odbor Ptuj naznanja, da je z dnem 14. februarja t. 1. ustavil list V. I. vsem onim, ki ga niso plačali za lansko leto in jih poživlja, da so vsled tega ker niso izpolnili svoje članske dolžnosti napram organizaciji, dolžni v smislu čl. .7 društvenih pravil, vrniti invalidski znak in člansko knjižico.
Kdor ne vrne invalidskega znaka in članske knjižice najkasneje do 1. julija t. L, se bo proti njemu postopalo pravnim potom.
Kdor bi pa rad plačal članarino in list V. L, pa ne more sam priti, in drugemu tudi ne zaupa, naj zahteva, da se mu pošlje položnica, da bo lahko plačal pri najbližji pošti. Ko bo odbor obveščen, da je plačano, se bo njegovo članstvo obnovilo.
Končno se pripomni: Ako hoče biti j kdo redni član invalidskega Udruženja, j mora biti obenem naročen na list.
Dalje se naznanja onim članom in članicam, ki bi radi prosili za pluge, da je to za enkrat nemogoče, ker je količina plugov, dobljenih na račun reparacije popolnoma izčrpana. Ako bo pa pristojno ministrstvo še dobilo plu-^e, bo članstvo p tem obveščeno. Do j tedaj je vsaka tozadevna prošnja odveč.
Kopanje v tuk. mestnem kopališču je temeljem rešitve mestne uprave v Ptuju z dne 21. 10. 1926 št. 522/6 še vedno v veljavi in sicer: Za popolne in težke invalide brezplačno, za vse druge vojne invalide in vojne vdove pa za polovično ceno. Kopališče je odprto vsak četrtek, petek in soboto od 8. do 20. ure. Perilo ali rjuhe mora vsak sam prinesti s , seboj. Listki za kopanje se dobe pri mestni blagajni, kjer se mora vsak član, ali članica izkazati z legitimacijo glasom katere je poravnana članarina za tekoče leto.
Po članske legitimacije naj pridejo takoj: Pintarič-Jakob iz Gradišča. Petrovič Ivan, Na Mejah. Pepelnik Ivan, Podlože. Medved Maksimiljan, Sester-že. Brodnjak Martin, Loka. Šliac Alojzij, Vitomarci. Anžel Franc, Žabjak. — Po železniške legitimacije pa: Čuš Janez, Hlaponci. Medved Maksimiljan, Sesterže. Žmauc Franc, Zagorci. Šegula Franc, Dragovič. Vidovič Josip, Korenjak. Šel Josip, Jurovec. Petrovič Ivan, Na Mejah. Brodnjak Martin, Loka, Žmauc Jakob, Zagorci. Pernek Jakob, Zakl in Soko Leopold v Ptuju.
Krško. Vedno pogosteje se širom naše domovine žalostno oglašajo zvonovi, vojnim žrtvam k večnemu počitku. Pozabljeni junaki padajo kot travne bilke pred neizbežno smrtno koso. Vedno redkejše so naše vrste in
vedno temnejša je naša bodočnost. Neizprosna usoda nas do skrajnosti biči, in je tudi vzrok prerane smrti. — Dne 30. aprila t. 1. smo pokopali tov. Iyaa Ar’nšeka, gostilničarja in posestnika na Vidmu pri Krškem. V vojni zadobljena hiba ga je tako oslabila, da je bil v zadnjem času že popolnoma fizično izčrpan ter je le ležal na postelji. Pred leti ga je vojaška godba spremljala na bojišče še čilega in zdravega, a sedaj je moral že ob žalostinkah godbe krškega gasilnega društva- k večnemu počitku, kjer ni borbe in trpljenja. Meseca marca je bil še pri nadpregledu v Celju, kjer je bil ponovno spoznan za 60 % stalnega .vojnega invalida. Radi nesrečnega novega davčnega cenzusa mu je bila invalidnina ustavljena in moral se je ' celo boriti za ortopedske čevlje. Pogre-! ba se je udeležil predsednik in drugi od-; borniki tukajšnjega krajevnega odbora, ki mu je daroval žalni venec. Kljub deževnemu vremenu se je udeležilo pogreba številno občinstvo in s tem pokazalo zadnjo-čast preminulemu borcu. Počivaj v miru, dragi tovariš Žane; Tvoji žalujoči gospej soprogi, katera j Te radi bolezni ni mogla spremiti na Tvoji zadnji poti, pa izrekamo naše globoko sožalje.
H H II II H H Sl ÜS Ü1 Ü I9 B8 H 13
Krško. Vse krajevne odbore UVI. v Sloveniji in članstvo se naproša za ugotovitev in sporočilo, ali bi katera šivilja prevzela v učenje s popolno oskrbo hčerko slepega vojnega invalida Ivan Peniča iz Vel. Kamna št. 56, srez Brežice, katera je rojena 17. nov. 1915 ter je z dobrim uspehom dovršila 4 razredno osnovno šolo. — Ponudbe sprejema kraj. odbor v Krškem.
B BI H BI H II II II ii II 13 Sl H II
Tržič. Člane in članice, ki so pre-i jeli v zadnji številki lista položnice, prosimo, da čimpreje poravnajo članarino vsaj za pol leta. Če kdo pomotoma ni prejel položnice, naj članarino plača osebno pri blagajniku Šveglju, ali pa pri odborniku Markiču v Tržiču. Oni, ki so poravnali članarino po položnici, naj se ob priliki zglasijo pri blagajniku, da se jim nalepijo članske mar-j kice v članske Rnjižice, ker je članšKa knjižica veljavna le, ako so nalepljene v njej markice. Pri tej priliki naj se vsak izkaže z odrezkom, ki ga je dobil nazaj ko je plačal na pošti članarino. Članstvo opozarjamo na novo rubriko v našem glasilu »vprašanja in odgovori», ker se tu obravnavajo važne stvari, ki več ali manj zadenejo vsakega posameznika.
Popravek. Pri zapisniku občnega zbora oblastne organizacije, ki se je vršil v Mariboru dne 6. aprila t. 1. se popravlja, da delegat tov. Resman iz Kranja ni odstopil njihovega podpornega fonda v prid Trbovelj. Ako je bil mo-
LI SITE K.
Leonhard Frank:
Volna vdova.
Prevaja Mile Klopčič.
Tedaj je agentova vdova presekala j pritrjevalne klice in planila skozi človeško ulico, ki se je bila odprla pred : njenimi stisnjenimi rokami, prav do voza. »Vojno zakrivile? Me? Moj mož? Moj mož je hotel samo živeti,« je kričala vsa iz sebe. Splezala je na voz. Potegnili so jo z njega. Splezala je dru- ; gič do polovice.
Še preden so jo utegnili spet poteg- ; niti z voza, se je sklonil natakar k njej ! in se je s svojo roko rahlo dotaknil nje- I nega razmršenega temena.
»Nehaj s takim govorjenjem,« je i pretil neki delavec.
Nedorasli fantje, še negodni za vojno, so lepili na prizidkih in kričali.
»Mi vsi smo brezobzirno stremeli le po čim večjem uspehu, ne oziraje se, da rušimo s tem lik svoje duše, ne oziraje se, ali ne bomo s tem pahnili svojega sočloveka v trpljenje in bedo. Mi vsi smo trapoglavo priznali največje nasilnike, ki so združevali največ oblasti, imetja in avtoritete, za avtoritete in jih občudovali. • • Bili smo ponosni, če so naši slabo vzgojeni otroci prepevali rodoljubne pesmi o bitkah in moritvah. In ko so močne avtoritete pognale čete na marš, smo vriskali in bili navdušeni. Vriskali smo, ko so prišla prva poročila
o zmagah. Vriskali smo. In nič nam ni bilo mar, da je bilo ob zavzetju trdnjave pet tisoč ljudi razmesarjenih. Nič nam ni bilo mar, ker smo sami nosili v sebi le pohlep po uspehu, imetju in oblasti. In ta pohlep lažnivo imenujemo rodoljubje. Mi moramo prinesti mir. Mi smo krivi vojne. Mi smo morilci. Mi se moramo spokoriti.«
Nevarno mrmranje je naraščalo, se zgostilo v posamezne klice mržnje, ki ! so se naglo strnili, da je en sam zategel krik, širok kakor trg, planil v nebo. ;
Hrup je prebodel krik -agentove vdove: njen mož ni bil morilec. Njen glas je plesal ostro in visoko nad zgnetenim rjovenjem množice. Stegnila je svoje roke, pol proseče, pol daveče, ter planila k natakarju.
Natakar je nosil v potezah svojega obraza smelost človeka, ki se radi prevelikega osebnega trpljenja ne boji več osebne nevarnosti in ne pozna več osebnega trpljenja.
»Šele kadar ne bomo več kot doslej izvrševali brez misli in prepričanja napačnih dolžnosti, šele tedaj bomo imeli pravico, zahtevati mir. In šele tedaj lahko uresničimo mir na zemlji, če ne bomo več smatrali velikih ničevosti za središče življenja, če ne bomo več brezdušni, iz navade . delujoči avtomati za kopičenje imetja, marveč bitja z božanskim spoznanjem, da je vsak človek naš brat, da so vsi ljudje tega sveta nosilci večne duše in da so besede: »Čim
nameravaš škodovati kateremukoli človeku, škoduješ že samemu sebi«: ne-izpremenljiv, božanski zakon.
Le oni človek, ki se priznava k svoji duši, ki mu prepoveduje škodovati bratu, je bogat in stoji nenehoma v žareči reki čuvstev. Docela obubožali smo . . . Sleparjenje soljudi iz navade, pohlep po imetju in kopičenje imetja iz navade, radi česar se morajo zdaj Evropci klati med seboj, vse to nas je ponižalo do tal, nas podivjalo in obubožalo . . . Katedrala duše se je v Ev-ropcu sesula. Zato je pohlepen, nasilen, eleganten, podel, izobražen, zato krade, ropa in odira, obogati, ostane siromašen, ubija, se dvobojuje, vodi vojne in kupčije, pusti one, ki uspevajo slabo, delati zanj, tako težko delati zanj, da veliki večini ljudstva ne ostane niti minute časa, da bi se zavedli, tako da tudi ti osleparjeni siromaki ne morejo več verovati v ljubezen v človeku ter morajo usmeriti vse svoje stremljenje v to, da se sami prav tako prebijejo v razred posedujočih.
Mi vsi — bogati in revni — smo nasilni kot morilci, brez sramu in pohlepni kot trdi oderuhi, pa četudi smo ostali brezuspešni sužnji. . . Srečni, ne-skočno bogati otroci bi bili lahko na svoji neskončno bogati zemlji, pa smo uspehov pohlepni denarni ljudje, bedni, siromašni lopovi, ki smo postali priznani morilci. Vojna je postala z vojno le še bolj vidna.«
Množica je zakolebala, natakarjeve besede so se je bile doteknile; nikdar občutena čuvstva so se prebudila, pre-meknila, zazvenela in strnila v posamezne klice pritrjevanja.
Tedaj je zakričala agentova vdova stavek, ki je zadel poleg stoječe v središče čuvstva in ki je preletel vso množico, da so na mah obkolili natakarja tisočkratno ponavljani odlomki: »Vse ljudstvo! V trpljenje pahnilo! . . . Milijoni mrtvih! .. . Lakota Vojni dobički! Lopovi!«
Na najglobljem dnu rjovenja je zvenela daljna radost.
. Z vso silo svojega bistva je poskušal natakar povesti množico po zmotni spirali nazaj k izhodišču, kjer stoji resnica, agentova vdova pa je brez premišljanja hotela prodreti s svojimi zmotami in je imela vso množico strnjeno za seboj.
Še enkrat mu je uspelo zadržati in pomiriti anarhično razgibano množico, ko je dejal:
»Naše avtoritete so nas pognale na fronto, so lahko vsakogar izmed nas postavile za krvnike in izpremenile vso Evropo v človeško klavnico le^ zaradi tega, ker je naše naziranje življenja strahotno enako njihovemu naziranju življenja. Ker smo — kot neizogibna posledica svojega nemisljenja, nezavednosti, svojega pohlepa po ugledu, imetju, položaju in oblasti — doslej vedno vdihavali zrak, govorili besede, mislili mi-
goče kdo drugi, naj se oglasi. Iz Trbovelj se poroča, da je bil ta delegat zamenjan z onim iz Škofje loke?
Iz Tržiča. Člana: Kralj Peter iz Sv. Ane in Švegelj Janez iz Visoč, se poživljata, da čimpreje prideta po članski knjižici, ki sta došli od oblastnega odbora. Dobita ju v trafiki Markič Jan-kota v I rzicu.
Članska knjiga krajevnega odbora zaznamuje še vedno par članov in članic, da niso še plačali naročnine oz. članarine za tekoče leto. Poživljamo jih, da v lastnem interesu to čimpreje store, ker bi jih morali v smislu pravil sicer izbrisati iz evidence.
Prijave novih naročnikov in odjave. Krajevni odbori se ne drže točno navodil, ki so potrebna pri prijavljanju. Pri novih naročnikih je treba vedno navesti opazko »nov«. Ni pa treba navajati pri pošiljanju naročnine (denarja) za katere stare naročnike je denar? Ta evidenca spada samo krajevnim odborom, upravništvu pa je treba plačati za vse prijavljence. Tudi je treba pri prijavah novih naročnikov razdeliti iste po poštah.
Polzela. Tukajšnji Krajevni odbor poživlja vse naročnike, da plačajo v teku enega meseca naročnino za list in ob enem članarino za leto 1930. Poživlja tudi vse članstvo, ki ni bilo navzoče pri občnem zboru, pa je imelo ! plačano za leto 1929, da se zglasi pri tov. Jelenu na Polzeli, kjer dobi nogavice. Oni, ki dolgujejo za list še za leto 1929 morajo takoj plačati za nazaj, ker je moral Krajevni odbor sam založiti zanje 315 Din iz svoje blagajne.
Krajevni odbor v Radovljici opozarja svoje članstvo, da naj stori svojo dolžnost napram organizaciji. Plačati je treba zaostalo članarino in naročnino za Vojnega invalida, ki prinaša različne za vsakega važne informacije. Kdor ne bo plačal, ga bo odbor izbrisal iz član- j stva. Potem bo odklanjal tudi dotičnim ! vsaka pojasnila ali delo. Vsi zamudniki naj pridejo takoj brez odlašanja v trafiko tov. Jakliča v Radovljici, da tam ; poravnajo svoje obveznosti.
Tajnik tov. Požar bo sprejemal ! članstvo vsako prvo in zadnjo nedeljo ■ v mesecu od 2—5 ure popoldne v svojem stanovanju v gradu I. nadstrop- ! je, poleg uradnih prostorov sreskega na- j čelstva.
Članstvu krajevnega odbora UVI v Brežicah na znanje, da bo tajnik j tov. Ravnik Pavel, posloval vsak drugi dan t. j. ob torkih, četrtkih in sobotah m sicer vselej od 13. do 15. (1. do 3.) ure v svojem stanovanju v Brežicah h. st. 10, (Nasproti hotela »Adamus«).
val
doslej, v svojem stanovanju v Črncu in sicer ob istem času.
Občni zbor ima dne 8. junija t. 1.
~ _________________________ _____________
V blagajniških zadevah pa bo poslo-blagajnik tov. Ilovar Anton, kakor
sli in ravnali po čuvstvih, ki so nas ; tontete pitale z njimi. . . Avtoritete,
Deset milijonov ljudi je že pogini Zakaj! Cernu ,e umrlo teh deset mili nov ljudi? Je kdo izmed vas pomi; zakaj pobijajo Evropci svojo mladii svoj zarod! Zakaj je prišla vojna? h rala priti?«
Čakal je. Dolgo, dokler ni iz moški izrekel odgovor, ki je celo z zvenel izrabljeno in ne več prepriču ce: »Napadli so naš narod in moral je braniti.«
Ta tolikokrat izgovorjeni stavek je natakarja udaril. Zakričal je:
»Jaz pa vam rečem: tako govori — in z najmanj isto pravico kot naš na-r.°d vsak narod, vsak posameznik slehernega naroda; od devetdesetletnih stark, ki lahko le še jecljajo, do ministrskega predsednika slehernega naroda, vsi govore: »Napadli so nas, morali smo se braniti.«;.. . Kako to? Kje je resnica?
Resnica je, da naš nezavedni, nekritični, pretkano nalagani narod sploh ne more vedeti, ali so ga napadli ali je sam napadel, in da ni bilo nič lažjega, kot prepričati ga, da so ga napadli. Grozna resnica je, da so napačni ideali, katerih popolna zmaga bi pomenila smrt idealov — človečanstva, ljubezni, da so ti zlagani ideali — sila, uspeh, vera v avtoriteto, junaštvo, svetovno
Krajevna organizacija v Gorjah pri Bledu. Začetek ob n. uri. Pride delegat. Članstvo se opozarja, da se mora polnoštevilno vdeležiti. Vsi do zadnjega. Na svidenje. Dne 15. junija t. 1. pa se vrši občni zbor Krajevnega odbora na Vrhniki. Začetek bo ob 10. uri. Članstvo prejme še osebna vabila. Pride delegat.
Razpis restavracije na železniški postaji v Debeljači je podaljšan do 27. junija t. I. Pogoji: Ponudba podpisana tudi od 2 prič, kolkovana za 100 Din, natanko označiti ponuđeno vsoto, priložiti spričevalo o obrtu, davčno potrdilo, nravstveno spričevalo. Ponudba mora biti zapečatena, na njej pa napis: »Ponuda glede zakupa bifea na stanici Debeljača k br. 4407-I-1930 od N. N.« Vloži se na Direkcijo državnih železnic v Subotici.
Iskrena zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem Oblastnemu odboru udruženja vojnih invalidov v. Ljubljani za podporo v znesku 150 Din. Ostanem vedno hvaležni član. Vojni invalid Jože Kobal, Vrbljenje.
Vojna vdova (sirota), stara do 40 let se sprejme kot prodajalka v neko prometno trafiko, pozneje za stalno. Pogoji so, da je zdrava, neoporečna in ima nekaj prodajalske izobrazbe. Vešča mora Biti vsaj deloma tudi nemškega jezika in biti mora vsestransko vljudna ter snažna. Imeti «mora nekaj kavcije. Ponudbe na upravništvo Vojnega invalida v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica pod znamko »Vojni invalid 52«.
Več naših tovarišev in tovarišic je že zavarovanih pri Ljudski samopomoči, da bodo dobile po smrti družine podporo. Ker je to društvo želo koristno za vsakega, pričakujemo, da se boste odzvali. Člane sprejema tov. Stanko Tomc, tajnik Oblastnega odbora udruženja vojnih invalidov v Ljubljani.
Razpisane trafike: Vojne žrtve iz dotičnih krajev opozarjamo, da so za oddati sledeče trafike: V Veliki Ko-strevnici št. 7 pri Litiji trafika g. Jesenška, katera se je začasno podelila trgovcu g. Berliču, v Kresniških poljanah, za katero prosi trgovec g. Ravnikar in v Šmartnem pod Šmarno goro št. 46, za katero prosi ga Štrukelj.
Ker imajo vojne žrtve prednost za vse trafike, naj se oglasijo ako even-tuelno kdo reflektira na eno izmed razpisanih trafik na Krajevni odbor U. V. I. v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica, soba 3.
Na naslov »Več invalidov«.
Krajevni odbor v Ljubljani je prejel nek anonimen dopis z označbo »več invalidov«. Pritožujejo se radi repre-zentacijskega fonda predsednika Oblastnega odbora. Nalagajo dolžnost, da mora Krajevni odbor povzročiti ukinitev dotičnega fonda pri Oblastnem odboru.
gospodstvo, — živeli v možganih in srcu slehernega Evropca tako trdoživo svoje življenje, da je bil vsak pripravljen streljati.
Rečem- vam: kultura naroda ne zavisi od kopičenja imetja. Veličina'naroda ni v njegovih interesnih sferah, ni v njegovih vrelcih sirovin, ni na tržiščih. Veličina, kultura, sreča in bodočnost naroda ne leži nikdar v vodi. Duhovna smrt pa tiči v njegovih blagajnah. Duh Evrope, človečanstvo in ljubezen je odrevenela v denarju. To pa terja s strašno gotovostjo bedo, zlo bodočnost, propad evropskega človeka.«
i udi vojna vdova je odrevenela. Tudi množica je odrevenela in bolestno molčala.
Čokata vojna vdova, ki niso mogli najti glave in znamke njenega moža, je postavila posodo s petrolejem na voz k natakarjevim nogam. Vsa okna krog in krog trga so bila črna ljudi.
Težko trpeč pod zakonom, da bodi ljubezen trda, ker je srce resnice, je govoril natakar prepričevalno doli v mračni obraz:
»Videli smo, kako so se zasovražili med seboj; topove, ladje, silne morilne stroje smo iznašli, zgradili. Plačah, občudovali! Dasi bi si bili lahko v svesti, da bodo nekega dne morilne stroje, ki smo jih rm plačali in občudovali, obr-nilj proti^clovestvu in tudi proti prsim naših mož, sinov, očetov.
(Dalje prih.)
Dotični fond je vpostavil oblastni občni zbor in so glasovali zanj vsi delegati, ki so ga tudi predlagali in vstva-rili iz posebnih vzrokov in namenov.
Kaj ima z njim opraviti onih »več invalidov«? Mar ne zaupajo celokupnemu delegatskemu zboru?
Sicer pa povemo, da odgovarjamo
samo članom, ki se upajo podpisati, posebno, ako mislijo, da ščitijo organizacijo.
Zakulisarjev pa naša pravila ne poznajo. Dopis smo odstopili Oblastnemu odboru.
Krajevni odbor Ljubljana.
Poročila iz občnih zborov.
V Brežicah se je vršil letošnji občni . zbor dne 27. aprila 1930 v gostilni g. j Štirna. Navzočih je bilo precej članov j in članic, pa tudi delegat O. O. tov. ; Tomc. Ob 10. uri je otvoril občni zbor ; tov. Žerjav in pozdravil udeležence ter j delegata, ki je bil izvoljen za vodstvo i občnega zbora.
Tov. Ilovar je podal kratko tajniško poročilo potem pa še blagajniško. Izmed članstva ni imel nihče ničesar za pripomniti k poročilom. Tov. Klofutar je izjavil, da je pregledal vse poslovne knjige in jih našel v redu. Odboru je bil podan soglasni absolutorij. Pred volitvami je članstvo izrazilo, da bi se funkcionarji odbora določijo že kar na občnem zboru.
Po kratki pavzi je bila predložena lista in tudi izvoljena. V odboru so predsednik tov. Potisk, tajnik tov. Ravnik, blagajnik tov. Ilovar, odbornika tov. Žerjav in Novak, namestniki tov. Šaver, Bratanič in Cerjak. Nadzorni odbor tov. Klofutar, Vučajnk in Kukoviča, namestnika tov. Vimpolšek in Kosec. Postavljeni so bili še poverjeniki in sicer za Artiče tov. Kostevc, za Bizeljsko tov. Kovačič, za Bojsno tov. : Šuler, za Gaberje tov. Lubšina, za Globoko tov. Kranjčič, za Kapele tov Vu- ; čajnk, za Pišece tov. Iljaš, za Pleterje tov. Zemljak, za Sromlje tov. Cerjak, i za Videm tov. Ban in Zakot tov. Ku- ! kovica.	v.
Pri slučajnostih je tov. Tomc obsir- j no poročal o vseh važnih. invalidskih J zadevah. Na vprašanje tov. Ravnika je tudi pojasnjeval, kako je zamišljena reorganizacija našega udruženja in v. zadevi izdajanja železniških legitimacij.
Ormož. Ker se 13. marca 1930 občni zbor Kraj. organizacije ni mogel popolnoma izvršiti, se je vršil potem se 13. aprila t. 1. Ker je bil predsednik tov. Hrga bolan, je vodil občni zbor tov. Bauman. Udeležba je bila precejšnja. Tajnik tov. Gašparič je pojasnil vse kar je bilo na oblastnem občnem zboru v Mariboru in prečital poročila Oblastnega odbora. Nato se je izvolil odbor in sicer tov. Slana kot predsednik, nam. tov. Hržič, tov. Gašparič kot tajnik in blagajnik, tov. Marin, Štuhec kot odbornika, nam. tov. Strmšek, vdova Kovačič, tov. Lukman, nadzorni odbor pa tov. Štih in Leben.
Krajevni odbor Zagorje je imel občni zbor dne 16. II. 1930 v gostilni Kovač. (Do danes še ni bil objavljen, zato storimo to na izrecno željo.) Ker je .nekaj časa vodilo organizacijo ge-rentstvo pod nadzorstvom Oblastnega odbora, je otvoril in vodil občni zbor tov. Benedik kot delegat. Po pozdravih članstva je apeliral, da naj se o^ priliki 10 letnice organizacija zopet pozivi, saj je bila nekaj zadnjih let zelo delavna.
Nato je dobil besedo tov. Valent, ki je poročal o vodstvu in delovanju. Vseh dopisov je bilo 174, sprejetih pa 78, poleg tega pa 18 prošenj in 92 prijav po novem inv. zakonu.
Izgubile so 4 članice pokojnino, 3 še ni rešeno, 5 članov pa izgubi pravice vsled 20% nesposobnosti.
Rednih članov je 59 in 45 članic. Nerednih pa je 12 članov in članic.
Blagajniško stanje 360 Din salda.
Novi odbor: preds. tov. Tomelj, tajnik tov. Valent, blagajnik tov. Križaj, odbornika tov. Mlatkovič in Bar-lič. Nadzorni odbor tov. Vidergar, Rancinger in Lipovšek. Namestniki tov. Prašnikar, Vozelj Franc in Vozelj Jože, nadz. odbora pa: tov. Podmiljšek in vdova Frlin. Tov. Benedik je poročal o pokojninah po novem zakonu, glede zaostankov, sprejem v inv. dom, podpor za časa učenja sirot, radi plugov. itd. Z željo, da bi bilo veliko uspeha je zaključil občni zbor.
Kamnik. V dvorani Kamniškega doma je otvoril tov. Bremšak občni zbor dne 16. 3. t»k, pozdravil navzoče posebno pa častnega člana g. dr. Frana Ogrina, sreskega načelnika. Spominjal se je med letom’umrlih članov in članic in tudi preč. g. kanonika Lavrenčiča, ki je bil vedno dobrotnik vojnim žrtvam. Navzoči so stoje zaklicali trikrat Slava jim!
Predsedstvo občnega zbora je prevzel tov. Peterlin, za zapisnikarja pa tov. Janežič.
G. dr. Ogrin se je zahvalil za pozdrave in zagotavljal, da bo vedno pripravljen po svojih močeh pomagati.
Tov.. Bremšak je natanko obrazložil delo odbora, posebno važnejše zadeve glede prevedb, za katero sodelovanje je samo sodišče izrazilo priznanje. Tajniško poročilo beleži 12 odborovih sej, 243 dopisov in mnogo intervencij. Odbor se je udeležil 2 pogrebov, odkritja spomenika v Nevljah, kjer so položili venec. Trije člani delujejo v odboru »Matice živih«. Ustanovil se je tudi lastni dramatični odsek. Vprizor-jenih je bilo 5 predstav, deloma tudi s sodelovanjem dramat. odseka iz Ljubljane. Vršila se je tudi predpustna veselica. Čisto premoženje je zato dokaj povoljno. Odbor je dobil absolutorij s pohvalo. Nato je bil izvoljen nov odbor: tov. Bremšak, Šubic, Janežič, Filipič, vdova Krane, Ciglič, Plahuta, Tomc, namestniki Balantič, Peterlin, Pavlin, Kočar.
Pri slučajnostih se je debatiralo o različnih vprašanjih, zlasti o npvem zakonu. Članstvo smatra za potrebo večjo enotnost v udruženju zato se poživlja vse k stanovski dolžnosti in naro-čitvi prepotrebnega glasila.
Vprašania in odgovori-
Krajevni odbor UVI iz Murske Sobote vpraša:
Vdova, ki ima. nezakonsko dete ali ima pravico do podpore?
Odgovor: Taki vdovi zakon ne daje pravice do pokojnine.
Ali imajo po umrli vdovi pravico prositi polnoletni otroci za pogrebne stroške? Kam naj se naslovi prošnja in kakšne priloge so potrebne?
Odgovor: Invalidski zakon priznava pogrebne stroške samo po invalidih ne pa tudi vdovah. Prošnja je brezpredmetna.
Kam naj se obrne vojni invalid, za katerega je občinski urad poslal uvere-nje o priznanju pokojnine Finančni direkciji, pa je ne dobiva?
Odgovor: Obrne naj se na Finančno direkcijo ali na naš Oblastni odbor.
Kam naj se obrne vojni invalid, kateremu se je rodil otrok radi dodatkov? Katere priloge so potrebne?
Odgovor: Vloži naj prošnjo na Invalidsko sodišče dravske divizijske ob-
lasti v Ljubljani (ako ne spada v področje savske divizije v Zagrebu). Priloži naj izpisek iz rojstne knjige.
Tov. Ivan Robinšak iz Laškega vpraša:
Ali je mogoče doseči 80 % invalidu (TBC), ki je popolnoma oslabel in je navezan zgolj na tujo pomoč in postrežbo dodatek za postrežnico, ako živi ločeno od žene? Ali obstoji kaka naredba, da lahko g. minister dovoli tak dodatek?
Odgovor: Postrežnica ne spada med rodbinske člane, zato pod nobenim pogojem ne pristoja za njo dodatek. Dodatek za postrežbo dobivajo v smislu invalidskega zakona samo 100% invalidi z dodatkom, ki jim je potrebna tuja pomoč. Ako se 80 % invalidu bolezen tako poslabša, da ne more živeti brez tuje postrežbe naj zaprosi za nadpre-gled, mogoče da mu priznajo 100 ^ z dodatkom?
Krajevni odbor na Jesenicah vpraša:
Aji je za tekoče proračunsko leto
že dovoljen kredit za odkupnine, ali pa je še ostanek od preteklega budžeta iz katerega bi se mogle odkupnine črpati?
Koliko sme vojna vdova, ki ne dobiva nobenih doklad za otroke, pričakovati odkupnine? Ali ji je odkupnina gotova, ako navede v prošnji na ministrstvo, da si bo od te vsote kupila, oziroma postavila skromno stanovanjsko hišico?
Odgovor: V budžetu je vsota za odkupnine, ostanek iz preteklega leta pa se ne more več črpati, ker je zapadel. Koliko znaša odkupnina, je odvisno od višine invalidnine, let starosti in zdravstvenega stanja?
Višina odkupnine se ravna sledeče:
Letna invalidnina z dodatki se množi:
za 5 let s količnikom
» 6 » » »
7
8
9
10 11
4.25
4.90 5.50 6.24 6.82 7.30
7.86 8.38
8.86 9.29
9.90
kot za 15 let se nobenemu ne
» 13 » 14 » 15
Več.
daje.
Primer:	Letna invalidnina znaša
1400 Din X 4-2J = 5950 Din.
Za postavitev hiše je odkup popolnoma utemeljen. Dostavljamo še, da kolikor nam je znano, že par let ni dobil nihče odkupnine najbrž z ozirom na novi invalidski zakon. Nekaj jih ima v rokah že celo rešitve o priznanju odkupnine, ki pa še ni bila izplačana. Na tozadevne urgence prejmejo prosilci pozive? da morajo predložiti pravomočne rešitve invalidskih sodišč. Ker še nimajo takih rešitev tudi odkupnine ne morejo dobiti. Ne zadostuje pa kot izkazilo dotično potrdilo okrajnega sodišča, da se invalidnina podaljšuje ali izplačuje naprej po starem, ker to še ni pravomočna končna odločba. Na vsak način je treba smatrati, da do končne odločbe višjega invalidskega sodišča, ki jo mora dobiti vsak, ni sigurno ali bo zaščiten ali ne? Zato pa tudi odkupnine toliko časa ne dobi.
Krajevni odbor iz Zagorja vpraša:
Vsekakor je potrebno, da vedo vojni invalidi splošno, kako je z draginj-skimi dokladami: Oni, ki so bili maja letos pri nadpregledu, so dobili ali več ali pa manj procentov kakor so jih imeli? Ali imajo s poviškom pravico do draginjskih doklad člena II. pravilnika I. skupine 3 Din na dan, II., III. in IV. skupine po 1.50 Din na dan ter V. in VI. skupine po 0.80 Din na dan za družinskega člana?
V odločbi o draginjskih dokladah, ki jo objavlja Vojni invalid št. 3 od 4. februarja t. 1. čitamo člen 3, da zvišana stopnja po § 9 inv. zakona za 10 % ne daje pravice do doklade višje skupine. Imamo pa veliko slučajev, da so amputirani pa so imeli 70 %, sedaj morajo dobiti 80 %. Ali imajo isti pravico do drag. doklad IV. skupine?
OdgoVor: Invalidi, ki so pri nad-pregledih dobili povišanje procentov imajo polno pravico tudi povišanja draginjskih doklad odgovarjajoče njihovim priznanim procentom. To vprašanje ste vi napačno razumeli ali pa premalo preštudirali. Povišanje procentov za 10 % ga omenja § 9 inv. zakona, ali pa odločba o drag. dokladah člen 3 na katero se sklicujete, je treba smatrati pri onih invalidih, ki so izpolnili 70. leto starosti. To je avtomatično povišanje brez nadpregledov. Invalidi gori ome-
njenih skupin dobe ako izpolnijo 70 let brez nadaljnega priznanje za \o% več. Dotični nimajo pravice do zvišanja draginjskih doklad, za družinske člane, saj — jih pa navadno tudi nimajo vsaj nepreskrbljenih ne!
Krajevni odbor v Metliki vpraša kaj bo s tem ker davčna oblast izdaja potrdila osebam, ki so prej plačevale na primer po 12 Din neposrednega davka, sedaj pa veliko preko cenzusa. Tako je plačeval neki tovariš prej 12 Din sedaj pa 226 Din, drugi pa 15 Din sedaj pa 301 Din neposrednega davka. Ker se pojavljajo splošne pritožbe in vznemirjenost, da se morajo sami prijaviti, se prosi za navodila.
Odgovor: Po § 42 invalidskega zakona so dotični dolžni prijaviti spremembe, ako so dobili v roke odmeritve davkov.
Krajevni odbor Celje stavi vprašanje:	Vojna sirota Anton Golej
vpraša kaj je za storiti, da bo deležna ugodnosti § 3? invalidskega zakona, z ozirom na to, ker je ukinjen invalidski dom v Ljubljani?
Odgovor: Vloži naj prošnjo s potrebnimi dokumenti na ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja v Beogradu, mogoče dobi stalno ali pa vsaj enkratno pomoč. Sicer pa še ni ugotovljeno, ali se bo učenje in vzdrževanje po invalidskem zakonu še vršilo, ker ni več invalidskih domov?
Tozadevno pa smo intervenirali.
Tov. Franc Matevž 100% invalid stavi sledeče vprašanje:
Ali imam pravico do brezplačne zobne proteze na podlagi § 13 inv. zakona. Potreba po protezi je nastala po vojni radi težke »Tbc«., ki je gotovo v zvezi s plinom.
Odgovor: To je odvisno od zdravniškega mnenja in komisijske ugotovitve? Znano nam je, da so tuberkulozni invalidi dobivali zobne proteze in so iz Golnika mnogi hodili k zobozdravniku. Pri tej bolezni je potreba zob važna radi grizenja in'prebave. Treba se je obrniti pismeno na Protezno delavnico v Ljubljani, ki bo v stvari odločila.
Invalid Bohar Franc iz Ivanjševcev
•V
P1SC:
Poprej sem bil 60% invalid, zaradi poslabšanja pa sem bil v bolnici in potem večkrat poklican na nadpregled k varaždinskemu vojnemu okrugu. Aprila 1929 sem dobil 80 % nesposobnosti in okrajno sodišče mi je izdalo sklep. Po novem inv. zakonu sem se pravilno prijavil z vsemi potrebnimi dokumenti. Nisem pa dobil nobene rešitve niti potrdila za prejemanje invalidnine, ki se mi je ustavila koncem septembra 1929-Šel sem vprašat na sodišče, kjer so mi povedali, da so odposlali akt na invalidsko sodišče v Zagreb. Sedaj ne vem zakaj so odposlali akt v Zagreb, ali moj sklep še ni bil pravomočen?
Odgovor: Mogoče ste invalid radi notranje bolezni? Takim se po zakonu sploh ni bilo treba prijavljati ker jijm ne spada več invalidnina ampak le še brezplačno zdravljenje.
Drugače pa je, ako je notranja bolezen povzročena od neke direktne poškodbe v vojni, katero zamorete dokazati (strel, udarec, plin itd.).
Ako pa ste pohabljeni na telesu, potem je edino mogoče, da obstoja kak kazenski ali drugi zadržek radi davka, da niste dobili potrdila? Na vsak način pa boste dobili rešitev invalidskega sodišča iz Zagreba, proti kateri bo mogoča še pritožba. Poprej se ne da ničesar storiti.
Politične in druge beležke.
enkrat ali dvakrat: končno pa se pokaže, da so same bombastične fraze.
Demonstracija Italije. V Italiji iako živahno polemizirajo časopisi zlasti s Francijo. Italija k londonskemu paktu ni hotela pristopiti. ker se ji ni priznalo enako močno pomorsko oboroženje kakor 'Franciji. Demonstrativno je italijanski parlament znižal kredit za javna dela za okoli dva milijona lir. da bo s tem zneskom leto za letom Italija gradila vojne ladje. Tono za tono bomo spravliali v morje, dokler ne bomo tako močni, da ne bo nobene sile več, ki bi se branila skleniti sporazum z nami.
Francija je te dni. slavila stoletnico zasedbe Alžira v Severni Afriki. Tja je potoval na slavnost tudi predsednik republike Dou-mergue in spremljalo ga je 72 vojnih ladij. Italija pravi, da je nastop take mornarice demonstracija proti Italiji. To jim daje povod za novo šovinistično hujskanje in sejanje vojnega razpoloženja.
Kričanje Italije se ponavlja vsako leto
Vsekakor bodo tudi ostale države pritisnile, da se Italija in Francija pobotata. Ce pa Italija vendar ne bo hotela sporazuma, ji bo prokleto malo pomagalo vojno brodovje, ker proti velesilam, Angliji, Franciji, Zedinjenim državam, ki bi sklenile pomorski pakt, ostane Italija le gospodarski in politični pritlikavec.
V poštev prihaja še en moment. Italija ni eksportna država, ni velika kolonijalna država z bogatimi kolonijami. Zato je oboroževanje za Italijo samo pot k gospodarskemu polomu. Zakaj vojna mornarica žre milijone, ne donaša pa nikakih gospodarskih koristi. Zlasti je Italiji iz gorenjih razlogov tak samo reprezentacijski luksus v ogromno gospodarsko škodo, na zunaj pa izzivajoč pomoček v politiki.
Madžarski grofi hočejo stalno vojsko.
Ogrska vlada namerava pri svetu Društva narodov zahtevati, da se ji dovoli obvezno vojaško rekrutovanje, češ, da je sedanja njena armada, 50.000 plačanih prostovoljcev, prešibka in nezanesljiva, če se pomisli, da imajo države, ki jo obkrožajo 580.000 mož mirovnega kadra in da to dejstvo »ogroža« srednjeevropski mir, ki bo le z izgraditvijo ogrske armade »osiguran«. Stara pesem militaristov.
Novi ministri so imenovani in sicer za poljedelstvo dr. St. Šibenik, za narodno zdravje in socialno politiko Nikola Preka, za ministra brez resora pa Slovenec dr. Ivan Švegelj in Hrvat Mirko Neudorfer, vsi štirje člani bivše HSS.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo, ki so bila jako težka, so končno le končala s sporazumom, na podlagi katerega bo Avstrija zvišala carino na naše žito od 2 na 6, event. celo na 10 zlatih kron, na moko od 2.34 na 3.50, nanovo pa uvede carino na krompir po 2 zlati kroni od 100 kg ter carino na hmelj.
Izpraznitev tretjega pasu v Porenju so
pričeli Francozi ta teden.
Mussolini je držal ob velikih vojaških paradah v Florenci velik govor, v katerem je navduševal in pozival vojaštvo in fašiste naj »pripravijo svoje mišice«.
Znižanje obrestne mere, ki se je začelo v Franciji, Angliji in Ameriki se nadaljuje tudi v Nemčiji, kjer je padla na 5 in v Italiji, kjer se je znižala na 5.5 odstotkov.
Dobrodejno društvo — trgovina z dekleti. V Buenos Airesu v Braziliji so imeli dobrodelno društvo, ki je pa dejansko opravljalo trgovino z dekleti. Društvo, ki mu je
bil duša Samuel Koru, je izvabljalo dekleta iz Evrope, zlasti iz Poljske in Rusije, obetajoč jim dobre službe ali možitev v Ameriki in jih oddajalo potem zasebnikom in javnim hišam po vsej Ameriki za denar. V Buenos Airesu je policija aretirala pet trgovcev in prejela seznam agentov, ki vsebuje okoli 400 članov te zločinske družbe, ki bodo aretirani. Druhal je izvrševala ta posel že deset let in je odvedla iz Evrope vsako leto okoli dvesto deklet. Kolikor se je doslej dalo ugotoviti, gre za okoli 2.500 žrtev. Zadeva je prišla na dan, ko so rešili v Franciji v pristanišču Bordeaux dve dekleti, ki ju je tolpa hotela spraviti s ponarejenimi potnimi listi v Ameriko. Dobrodelno društvo je imelo po vsem svetu razpredeno mrežo svojih agentov.—
Novi zakoni. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o notranji ureditvi, o ustanavljanju in o popravljanju zemljiških knjig in zakon o zemljiških knjigah. Zemljiških knjig doslej ni bilo na področju apelacijskih sodišč v Beogradu, Skoplju in Podgorici, povsod drugod v Jugoslaviji pa so zemljiške knjige obstojale. Z novimi zakoni bodo vse zemljiške knjige izenačene. V krajih, kjer še ni zemljiških knjig, stopi novi zakon o notranji ureditvi, ustanavljanju in popravljanju zemljiških knjig v veljavo 15. dan po njegovi ! razglasitvi v »Službenih Novinah«, tam pa, j kjer zemljiške knjige že obstoje, stopi novi j zakon v veljavo šele šest mesecev po^ njego-i vi razglasitvi. Novi zakon ima med drugim to novost, da se bodo v zemljiških knjigah vpisovale tudi površine parcel, česar doslej ni bilo v območju viš. dež. sodišč v Ljubljani in Splitu.
Cepivo namesto gnojil.
Že pred 40 leti so opazovali drobne gomoljčke, ki se tvorijo na koreninah stročnic (deteli, fižola, graščice, leče, graha, boba). Leta 1888. je Beiringk dognal, da te gomoljčke povzročajo neke bakterije. Imenovali so jih baeterium radiciola. Dognal je tudi, da te bakterije nabirajo prosti dušik iz zraka ne samo za rastlino samo, temveč kadar odmrjejo, koristijo tudi njeni okolici, ker bogatijo zemljo z dušikom, z naj-dražjo hranilno snovjo, ki jo zemlji dodajamo tudi v umetnih gnojilih. Leta 1901. pa je Bejringk dognal, da morejo vršiti isto koristno delo tudi v zemlji prosto živeče bakterije, posebno one iz vrste azotnih (dušičnih) bakterij, ki zbirajo zračni dušik ter se k tem ne okoristijo samo stročnice ampak tudi druge rastline.
V kmetijsko naprednejšem svetu so te bakterije pod imenom azotnih, nitratnih in sličnoimenskih bakterij vzbudile veliko zanimanje. Kmalu so se pojavili laboratoriji, kjer so tvorniško gojili take bakterije za razne kulturne rastline in so jih začeli prodajati pod imenom nitragin, mokulin in slično namesto dušičnatih umetnih gnojil. Nitragin je nemški, mokulin pa avstrijski (dunajski) proizvod iz laboratorija profesorja dr. Pfibrama.
Pri nas je kmetovalcem o tem še malo znano, zato v naslednjem podajamo nekaj pouka.
Z imenovanimi kulturami bakterij tako rekoč v zemljo, odnosno na rastline vcepljamo bitja, ki zbirajo zračni dušik na korist rastline za bogatenje zemske rodnosti. S tem postaja gnojenje z dragimi dušičnatimi gnojili nepotrebno.
Cepiva proizvajajo za stročnice in za nestročnate rastline, kakor so razna žita, koruza, ajda, krompir, zelenjad, kumare, jagode, vinska trta in drugo. V promet prihajajo v škatlicah. Vsebina 1 doze navadno zadostuje za 100 kg pšenice ali rži, za 80 kilogramov ječmena, za 90 kg ovsa, za 500 kg krompirja, za 30 kg koruze, za 7 kg pese, za 10 kg detelje, za '15 kg lucerne, za 80 kg fižola ali za en oral vinograda.
Cepivo za stročnice pridobivajo za vsako posebno vrsto stročnic posebej iz uvodoma omenjenih koreninskih gomoljčkov in jih z vzgojo močno razmnožijo, z njimi napojijo sicer jalovo (sterilno) zemljo, polnijo doze in razpošiljajo. Cepivo za vsako drugo rastlino pa obstoja iz odgovarajočih vrst azotnih baterij, pomešanih z drugimi dušik zbirajočimi organizmi, ter se pridobiva tako, kakor je za dotično rastlino in njene korenine pač najbolj koristno.
Bakteriin za stročnice je možno tako rekoč splošno s pridom uporabljati, med tem ko je učinkovitost nestročnice dostikrat odvisna tudi od talnih lastnosti. Ako ni rodnost tal v redu in zaradi tega trpi razvoj rastlin, tedaj tudi vcepljanje teh bakterij na pr. kislim zeljem brez apnenia ne bi moglo pokazati uspeha. Za uspešno delovanje azotnih bakterij je potrebna prisotnost ogljikovih vodanov. To dosežemo z bitji, ki usva-jajo ogljikovo kislino in ustvarjajo ogljikove vodane (na pr. zelene alge). Negospodarska uporaba tovrstnih cepiv brez primernega znanja in pravilnega razumevanja ne more zajamčiti uspeha.
Vcepljenje teh bakterij zemlji, odnosno semenu, je dokaj v rabi in je pokazalo zelo lepe uspehe. Nadomestuje gnojenje z umetnimi, dokaj dražjimi dušičnatimi gnojili tn omogoča znatno večje pridelke. Praški univerzitetni profesor in znan gojitelj kmetijskih kulturnih rastlin, dr. Stoklasa, je taka cepiva leto za letom preizkušal pri ječmenu in ovsu ter dognal za 50 odst. večje pridelke.
V Nemčiji, Franciji, Avstriji in drugod cepiva prav močno uporabljajo, pri nas so šele zadnji dve leti pričeli prvi poizkusi, ki jim želimo dobrega uspeha.
Kako se tako cepivo uporablja?
Kakih 12 ur pred uporabo je raztopiti 5 dkg sladkorja v 3 litrih prej prekuhane in zopet shlajene vode ter pridodati tej raztopini vsebino ene doze cepiva, vse dobro premešati in potem pustiti v miru kakih 12 ur. Pred uporabo je zmes zopet dobro premešati in z njo dobro poškropiti odgovarjajočo količino razgrnjenega semena, tako, da pride cepivo z vsakim zrnom v do-tiko. Nato je treba počakati, da se seme osuši (a ne na solncu), preden ga vsejemo. Setev naj se izvrši po možnosti v brezsolnč-nih dneh ali pa zgodaj zjutraj, odnosno po solnčnem zahodu, ker je cepljeno seme čuvati pred solnčnimi žarki in ga čimprei zavleči. Solnčna luč namreč te bakterije ubija.
Ta način bogatenja zemlje z dušikom je vsekakor cenejši kakor pa z gnojili, a kakor že rečeno, kisli zemlji ne hasne, ako je nismo vsaj 14 dni prej dobro poapnili. Tudi gnojenje s fosforovimi in kalijevimi gnojili je v našem primeru treba iz gotovih vzrokov izvršiti 14 dni pred setvijo. V žito-rodnih krajih naše države taka cepiva že precej vporabljajo baš za žito.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska tiskarna • »Slovenija« v Ljubljani. —•. Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.
LEVANTE
mednarodna šoedicijska družba z omejeno zavezo
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 30
se priporoča cen]. Invalidom, obrtnikom in trgovcem, ki dobivalo kako blago U Inozemstva, za posredovanja, špedicijo, zacarinjenje 1.1. d.
Izvršuje naročila hitro, točno in poceni.
^	a1»
d ™
N -S
2 J« D- cs
>
o
ja
f1
C«
’-a
.S
rt
-O
<D
C/3
>
•is
C rt
>" ‘s 2 > O* O
«d "o
s-e >
o 2
ÖI3 rt oj u*
'O !>
* c
o •"
Ü
4-i V)
'U .S
«S
-č
rt
>