KršCansha naCela — rcSiicv ciovešh. droZbe. Čez dva dni bo preteklo 40 let, odkar Je zagledala beli dan najalavnejša okrožnica slavnega papeža Leona 13., ki je izšla 15. maja leta 1891 z začetnimi besedami: »Rerum novarum«. Ta .ikrožnica je še danes najsvetlejši svetilnik za vse tiste, ki iščejo pravo pot za rešitev zaipletenih in t&žavnih sodobnih socialnib in gaspodarskih vprašanj, ker podaje z vso jasnostjo krščanska — socialna mačela. Na&tala je v dobi, ko ijie gospodarski liberalizem s svojo brezo.bzi__o sebično&tjo in neukrotljivo dobi.kaželjno_tjo razrval človeško družbo ter jo razdelil v dva tabora: v primeroma maloštevilen tabar bogatih kapitalistov in v tabor velike množice brez vsakega premoženja. Te velike množice so se takrat začeli polaščevati nekrščanski socialisti, ki se po svojem znanstvenem u&tanovitelju nemško-židovskem pisatelju Karlu Marksu imenujejo marksisti. Ker je bil papežu pred očmi glavni cilj, da po gospodarskem liberalizmu in kapitalizmu pokvairjeno človeško družbo preosnuje po krščanskih načelih, je moral zavrniti program in nakane protikrščanskega socializma in zato o njem v svojii okrožnici toliko govori. Socialisti protl delavskim interesom. O socialistih pravi sv. Oče: »VzbujaJo zavist ljudi brez lastnine proti la»tninsko bogatim, nast-pajo proti pravici zasebne lasitnine ter ho&ejo meato nje vpeljati akupno lastnino. Ta pot pa je popolnoma nepripravna, da bi rešila s.ciah.0 vprašanje, ona ogroža delavce z največjimi trdotami, je udarec proti čutu pravičnosti, ker vrši nasilje nad pravičnimi posestniki, ter ruši državni red. Ta pot ogroža same delavce. Č&mu se trudi in muči delavec? Vendar za to, da pridobi gosp^odarske dobrine tetr z njimi razpolaga j>o svoji volji. Zakaj daje svopga duha in svoje roke drugemu na razpolago? S tem hoče pridobiti dobrine, ki jih potrebuje, da živi človeka vredno življenje. SocialiiStti ho^ejo vsakemu posamezniku vzetl laMnino dobrin ter jo prenesti na skupno_t. S tem jemljeio delavcu možnost, da uporabi svojo plačo po svoji volji, s tem mu vzamejo vsako upanje, da pomn.ži svoje ppemoženje in ojad svoU družabni položaj, in ravno s tem &Iabijo njegovo gospodarsko stanje.« Zasebna lastnina. Sv. Oče obšlrno brani zasebno lastnino kot riaravn.-pravno ustanovo, ki js trctna gospodarska podlaga za nravne in duhovne dobrine človekove os&bnosti. »To pravico (zasebne lasjtninej«, pravi sv. Oče, »moramo prenesti na človeka kot poglavarja familije: Tukaj ta pravica raste v tisti meri, kakor rastejo naloge človeka v domačem občestvu. Sveti prazakon je, da družinski o.e oskrbuje svojim otrokom žtvljenjske p^otrebščine. Narava ga sili Še dalje, namreč skrbeti za svoge otroke tako, da se bodo v bodočem življenju mogli v vseh življenjskih prip&tljajlh na pošten način obraniti bede. Ker je družina od Boga postavljena podlaga in korenina .loveške družba in vseh njenih .loveka vrednih tvorb, mora zasebna la.tnina kot njena gospodarska osnova o&tati nedotaknjeina. Posestnik in delavec podvržena zakonu pravičnosti in ijubeznL PoudarjajoC zasebno lastnino kot naravno-pravno ustanovo, sv. Oče obenem naglaša velike nravne obveznosti imetnikov te la-tnine, med drugim to-le izjavlijajoč: »Ako vprašamo, kalco je treba uporabiti lasitnin., odgovarja Cerkev brez obotavljanja s sv. Tomažem Akvin&kim: »Clov&k naj zunanje dobrine ne smatra kot svo]o lastnino, marve. kot lastnino stkupnosti, to je, če vidi, da drugi trpijo pomai_jkanje, naj jim da brez protivljenja. Zato pra- vi apostol: »Bogatinom na tem svetu veli, naj delajo dobro in radodarno de« 16 od svotjlega« (I. Tim. 6, 18). Razvijajoč svoj obnovitveni načrt, sv. Oče pred vsem odklanja od socialistov propove-> dano razredno borbo, ki je protivna organičnemu pojmovanju človeške družbe, kartera je kafcor telo se&tavljena iz raznih udov, ined katerimi mora vladati vzajemnost. Takšna vzajemnost mo_"a vladati med stanovi in slojl .loveške družbe. Da se ta vzajemnosit dejansiko uresoiifti, morajo podjetniki se odvaditi, delavca in njegovo delovno moč smatrati kot blago, da z njim množijo svoij! dobiček. Nob&n zakon, ne božji ne človeški, ne dopušča, da t»i smeli radi lastnega dobiftka izkoriš6ati uboga ljudi ter tujo bedo smairati kot pridobitveni vir. Pravice delavstva. Ker je delav&ki stan tako važein za proizvodnjo dobrin, je naloga države, da se briga za u&odo delavca. Od onih dobrin, ki jih proizvaja za splošni blagor,mora delavec dobiti tisti del, ki mu je potreben, da ima stanovanje, hrano, obleko in varstvo. Zato se moramo zavzemati za vse, kar more dvigniti položaj delav&tva. Ne smemo dovoliti, da bi podjetniki delavcem nalagali krivična bremena ter jim vsiljevali človeka nevredne delovne pogoje. Državna oblast mora š.ititi siromake in slabotne, bogatine že ščiti lastno bogastvo. Ščititi moramo dobrine delavčeve, predvsem duhovne in v&rske dobrine. Skrbeti moramo za praznovaTije nedelje, va rovati delavca pred izkoriščanjem sebičnih in dabičkaželjnih ljudi. Delovni čas sme obsegati le toliko ur, kolikor dopušča delavčeva moč, in čas miru in odmora se mora ravnati po vr&ti dela, po kraju in času in po zdravju delavcev. Otroci in mlad&nci ne smejo prej v obrat, dokletr ni&o dovolj dozoreli po duhu in telesu. Cela vrsta nridobltnega dela ni primerna za ženo. Žena spada v hišo; delo v domači hiži je najvažnejša obramba ženske časti, podlaga za uspešno vzgojo otrok, jamsjtvo za procvet družin.kega življenja. Kar se tiče delavske plače, mora biti tolika, da nudi treznemu, poštenemu delavcu In njegovi družini potrebno podlago za življenijie. Reformni, obnovitveni program papeža Leona 13., pojasnjen pred 40 leti v njegovi sloveči okrožnici, je rodil lepe sadove v korist delavstvu. Pri gradbi delovnega prava, socialne politike in delavskega var&tva v posameznih dr< žavah so odlično sodelovali možje ter 6-tranke, ki so bile prešinjene z idejami Bocialnega katolicizma, kakor jih je tolma.il vrhovni učitelj krščanstva papež Leon 13. Socializem, ki ga je papež tako določno in odločno obsodil, pri tem razvoju in napredku socialne politike ni sodeloval, marveč ga je samo oviral, kjer in kolikor je mogel. S tem je dokazal, da je papeževa obsodba, izrečena nad njim, popolnoma upravičerta. Nekrščanskemu socializmu ni do tega, da bi se gospodarski položaj delavstva zboljšal, ker potem bi ne bilo več sprejemljivega polja za njegovo hujskanje in širjenje nezadovoljnosti, jeze in sovraštva. Ako pa pride marksistični socializem do tega, da začenja svoj komunistični program izvrševati, ustvari za delavstvo takšen »raj«, kakor so to storili boljševiki v Rusiji. Po lJdnevni vladnl kriil Je prlšla v Bolgariji na krmllo stara Ljapdeva vlada, kl bl vodlla volitve, SUka nam kaže Ljapčeva.