Blagcslovitev crcžja? Slovenski socialistični listi so izpisali iz nemških socialno-demokratskih in komunističnih časnikov laž, da je katoliška Cerkev za časa vojae blagoslavlja.a orožje. To laž socialističai listi kaj radi ponavljajo. Ne delajo tega iz spoštovaaja prcd zakramentali katoliške Cerkve, marveč samo za to, da bi Cerkev očrnili, češ, da pridiga mir, blagoslavlja pa morilao orožjc. Da je vse to laž, so katoliški listi — med njimi tudi aaš list — večkrat ugotovili. Svobodomisleci pa lažejo naprej. Zato je uredaik znanstvenega bogoslovaega lista, ki izbaja v Liacu na Gornjem Avstrijskem pod imeaom »Theologischc Quartalsschrift«, o tej stvari v listu razpisal medaarodao razpravo. Obrail se je na .vojaško duhovaike razaih narodov, da povedo javao, kaj so oai ia kaj je Cerkev po njili ia po višjih cerkvenih dostojanstvenikih blagoslavljala. Vsi so odgovorili: nikdar ne morilnega orož-  ja, vedao le ljudi. Mnogi vojaško-duhovni, uradi so izrazili svoje začudeaje, kako se je mogla taka laž razširiti med ljudmi. Katoliška Cerkev ima v svojih obrednikih razaa blagoslovila, med njimi pa ni nobeaega za blagoslovitev orožja. Ako pa blagoslavlja vojake ter prosi za nje božje pomoči in božjega varstva, nastopa kot ljubeča mati, ki nežao skrbi za vse svoje otroke, posebao za tiste, ki se aahajajo v veliki nevaraosti. Tako je zopet postavljeaa na laž ena kleveta protivaikov Cerkve. Ti ljudje pa bodo kljub temu lagali na_. rej! V Lnrd je naiauli mesec vozila cela vrsta posebnih vlakov, ki so iz razaih krajev Fraacije pripeljali tjekaj romarje; meseca avgusta se je namreč vršilo v Lurd fraacosko aarodao romaaje. Več nego 18 posebaih vlakov je poleg številnih redaih privedlo romarje v sloveče Marijiao svetišče. PripeIjalo se je z romarji tudi okoli 1000 bolnikov, ki jim zdravaiki aiso mogli pomagati, pa pričakujejo pomoči od Marije. Maogo jih je to pomoč aašlo ter so tako pomaožili število čudežaih ozdravljeaj. Zdravniški urad, ki posluje v Lurdu, nastopa zelo previdno. Ozdravljcaja, ki se morejo smatrati kot živčaa ozdravljeaja, se ne jemljejo v poštev. Tudi je treba čakati celo leto od ozdravljeaja, predea sc isto proglasi &a takšao, ki se aaravaiai potom ae da razložiti. Samo časovao poboljšanje ae zadostuje, ozdravljsaje mora biti popolao ia stalao. 490_6@0 rci-iarjev v Čenstolaovi. Vsak .jiarod ima svoje narodao svetišče, kamor ljudje najrajši romajo. Tako ima Poljska svojo Čenstohovo = Marijiao svetišče s slavaLn čraim Marijinim kipom. Zgodoviaa Čcnstohove je tesno zdruicaa z zgodovino Poljske, ia sicer stare Poljske kot svobodae države, potem Poljske, ki je bila zasužajeaa Rusom, Nemcem ia Avstrijcem, naposled Poljske, ki jo je zopet osvobodila svetovaa vojaa. Vsled te ozke zveze, ki jo tudi proslavljajo poljski pisatelji, kakor Sienkievič ia drugi, so cerkveae slavnosti v Ceastohovi obeaem aarodne in državae svečanosti. Letos sc je o Veliki Gospojaici — 14. ia 15. avgusta — slavila 5501etaica slavae Marijine podobe čeastohovske. Pri tej priliki je bilo v Censtohovi okoli 400.000 romarjev. Prišel je sam predsedaik poljske države, da se pokloni Mariji, kraljici Poljske. KatcHčani v Španiji se ae dajo potisaiti med cerkveae zidove. Najseveracjša pokrajiaa Špaaije z glavaim mestom Bilbao je že v 17. stoletju proglasila sv. Igaacija Lojolaaskega, ustaaovitelja Družbe Jezusove, za svojega posebaega patroaa ter je ajcgov prazaik proslavljala s posebao svcčaaostjo. To so hoteli špaaski katoličaai tudi letos storiti, če prav je Družba Jezusova v Špaaiji odpravljeaa. Državna oblast je izpočetka zabranila pod najstrožjimi kazaimi vse prireditvc izvea cerkvenih zidov. Ta prepovcd' je vzbudila vihar ogorčcaja med zavedaimi katoličaai. Tega se je framasoasko-social_3tičaa vlada zbala ter jc morala dovoliti izveaccrkvene prireditve. Ignacijeva  proslava se je povsod vršila z največjo slovesaostjo, če tudi se aiso zastopaiki vlade nikjer udeležili prireditev. Zato pa so Baski == juaaško ljudstvo, ki prebiva v tej pokrajiai, prihiteli od vseh krajev svoje ožje domoviae, da proslavijo stari narodai prazaik. Baski se framasoaov, liberalcev ia socialistov aiti aajmaaj ne boje, marveč pošiljajo v špaaski parlament samo zavedae katoliške poslaace. Slep laieni apostol. Misijoaarji misijoaske postaje Maryknoll v Kayiagu na Kitajskem so pred 3 leti sprejeli nekega kitajskega spreobrajeaca. Ime njegovo je Voag Tsing Tsoag. Ko je obiskal šolo, je popolaoma oslepel. Čeprav je še bil pogaa, je veadar pogumno prenašal to aesrečo. Prosil je, naj ga sprejmejo v katehumeaat = pripravo za krščaastvo. Toda kako aaj se slepec uči katekizma? Misijoaarji so mu prišli na pomoč. Odredili so, aaj se otroci, ki obisku.iojo ajihovo šolo, glasno uče katekizma ter ga poaavljajo. Tako se je Tsiag Tsoag aaučil krščanskega nauka, ker ima izvrsten spomia. Bolj se je aaučil aego otroci, ki so bolj lahkomiselae aarave. Ko je prejel zakrament sv. krsta, je naprej šel v rojstno vas, da bi tudi svoje rojake pridobil za krščaastvo. Ker pa ni liotel sodelovati pri pogaaskem bogoslužju, so ga domačiai zavrgli. Nato se je vrail aa misijoasko postajo, kjer so ga gostoljubao sprejeli. Tsiag Tsoag je sedaj začel redao obiskovati šolo. Ker je bil od aarave obdarovaa z izvrstaim spomiaom, je v šoli prav dobro napredoval. Kcr mu je narava tudi dala dar zgovornosti, je pri pogaaih več dosegel nego drugi laični (posvetni) katehisti. Staauje v sobici blizu glavnega vhoda tcr ima skoro vedao kakšae pogaaske obiske. Redkokedaj je sam v svoji sobici, aavadno sta pri njem po 2 ali še več pogaaov. O kitajskem novem letu je imel verska predavaaja za pogaae. Čcprav je kitajsko novo leto čas, v katerem imajo Kitajci največ zabav, so vendar ajegova predavaaja bila prav dobro obiskana. Slepi laičai učitelj vere ima veliko uspehe, veliko Kitajeev je že pridobil za katoliško Cerkev in za krst. Slepi apostol porablja tudi pogrebe za svoje apostolsko delo. Po končaaih obrcdih raztolmači pogaaom, ki so se pogreba udeležili, katoliški aauk o smrti in posmrtnem življenju. Ko zavrača pogaaski nauk ia pogaaske praznoverae obrede, dela to z veliko obziraostjo, da pogaae ne žali. Tako njegov vpliv na poa-aae daevao aarašča. Daaes, ko se toliko poudarja važaost Katoliške akcije ia laičaega apostolstva, more slepi kitajski laični apostol biti zgled tudi za Evropejce. Jezuit — žrtev kugc. Zopet novo ime, ki ga vpisujemo v dolgi sezaam misijoaarjev, ki so umrli kot žrtve svojega poklica: p. Barreau S. J. iz apost. vikariata Fianara: tsoa aa Madagaskarju. Bolezen ga je nanadla, ko je aesel posledaje oljc aekemu bolniku v okolici. Kngi je podlegel nekaj dai pozneje. P. Barreau jp misijonaril že 18 let in se odlikoval po skromaosti ia izredni vztrajaosti in bil v vsej okolici zaan po ncizmerncm zatajevanju. Njegovo zdravje je bilo rahlo, posebao po zadnji peraciji mu je ostala zaataa bolehnost, ki pa ga ni ovirala, da bi se ae bil popolaoma posvetil službi misijona, in nič ga ni moglo zadržati od njogovih misijoaskih tečajev. Ko mu je zdravnik sporočil, da ima kugo in je vsaka nada, da bi se rešil, zamaa, mu je junaški vernik spokorno odgovoril: »To je dobro.« Umrl je, kakor bi bil zmagal, vcselo, brez besede, ki bi dala slutiti ajegovo telesno bolečiao. Še dva evharističua shoda. To poletje smo imeli že celo vrsto veličastaih evharističaih shodov. Vrsta še ni zaključeaa. Vršila se bodeta tekom septembra še dva. Na praznik Marijiaega rojstva dae 8. septembra se bode vršil evharističai shod za gornjegrajsko dekanijo v Ljubaem. Ta daa se bo vsa dekaaija pokloni.a evharističaemu Kralju ia ga bo prosila za blagoslov v teh hudih casih. V nedeljo po prazaiku dae 11. septembra pa bo evbarističai shod v Škalah pri Velcnju za Šaleško doliao. Na shod se pripravlja vsa dekaaija z veliko vacmo. Slavaostao pridigo ia slovesao sv. mašo bo imel mil. g. stolai dekaa dr. Vraber iz Maribora. Popoldae bode govoril mil. g. kaaoaik dr. Mirt. Na shodu bo govoril tudi tajnik škofijskega odbora KA g. Koleac. Na shod se vsa dekaaija pripravi s tridaevaico, tekom ..atere bodo verniki pristopili k sv. zakrameatom. Živimo v Ivjdih časih, ko nam je prav poscbao treba božjega blagoslova, radi tcga želimo le to, da bi se iz obeh dekanij udeležili maogi tisoči teh evharističnih shodov in božjega Zveličarja goreče prosili za mir ia božji blagoslov. Za roiaarjs na Goro pii Sv. Pe.ru na r.Ialo Gospcjnioo dne 8 septembra. V srcdo, dne 7. septembra, ob 6. uri zvečer, slovesne večernice, nato pridiga. Na praznik: ob 5. uri sv. obhajilo, ob 6. uri peta sv. maša, nato pridaga, ob 8. in 9. uri tibe sv. maše. Ob 10. Uri pozna pridiga, nato slovesna levitirana sv. masa. Med pozno službo božjo darovanje za gorsko cerkev. Popoidne ob pol treh slovesne pete litanije. V sredo po noči ostane gorska cerkov odprta za ženske, farna za moške. Erinjsva gora v Zričab. Zadnji letošnji veliki romarski shod na Brinjevi gori bo na praznik Marijinega imena v nedeljo dne 11. septembra. Na piedvečer pridiga in pete litanijo Matere božje. V nedeljo zjutraj ob 5. uri prva tiba sv. maša in obbajilo vernikov, ob 6. uri pridiga in peta sv. maSa za romarje, ob 10. uri zopet pridiga in peta sv. maša za romarje. Ro_us_-je pii župnijskl ecrkvi na Kalobju se vrši dne 10. in ll.^septembra t. 1. V tem easu bodo v tej cerkvi vsaki dan sv. maše in prilika v tej cerkvi za spoved. Glavni shod se vrSi v nedeljo dne 11. septembra, to je 17. pobinkoš.no nedeljo. Častilci Marijini, pridite v obilnera številu! Eožja pot k Marija Bistricl in izlet v Zacreb dne 10. in 11. segrtembia 1932. V soboto dne 10. septembra 1932 bo vozil posebni vlak iz Celja preko Grobelnega, Krapine, Zaboka k najve.ji hrvatski Marijini božji poti, k Mariji Bistrici. Vlak bo odhajal iz Celja ob 14. uri, prihcd v Marijo Bist.ico ob 18. uri, kjer bode pridiga, slovesne-večernice in razne pobožnosti. V nedeljo od 4. ure dalje pa do sv. maše skupno sv. obhajilo, ob 8. uri odbod iz Ma- rije Bistrice, ob 10. uri prihod v Zagreb, kjer bo slovesen sprejem na kolodvoru Zagreb— Sava. Ob 11. uri sv. maša v slovenski cerkvi pri sv. Roku, popoldne ogled mirogoja, velesejrna, Strossmajerjeve galerije slik, nato ob 6. uri slarosloveaske večernice v glago.jaški cerkvi pri sv. Ksaveriju in molitve na grobu škofa dr. Mahniča. Ob 8. uri odhod iz Zagreba in pribod v Celje ob pol 12. uri. Vozna cena: Celje :— Zlatar — Marija Bistrica — Zagreb in nazaj z legitimacijo 60 Din, katero svoto je treba naprej plačati pooblaščenim prodajalcem legitimacij. Božjepotniki iz župnij na progah: Sv. Peter — Celje, Celje :— Grobelno, Grobelno — Rogatec imajo od svoje postaje polovično vožnjo ceno in kupijo celo vozno karto od vstopne po.taje do Zlatar — Marije Bislrice. Vodja izleta bo za te boljepotnike kupil skupno karto od Marije Bistrice do Zagreba, od koder se nazaj vsi božjepotniki peljejo brezplačno. Legitimacije stanejo 5 Din. Dobijo se pri župnib uradih in pooblaščenih prodajalcih, v Celju v opatijski pisarni, v upravi »Slovenca«. Za prenočišče, prehrano, službo božjo, prostor na vlal.u, razgled mesta Zagreba bo poskrbel vpokojeni gimnazijski katehet Lojze Pavlič iz Celja. Romanje ima namen utrditi zveze med Hrvati in Slovenci, zlasti med delavci. Prosimo, da poskrbite, da bo udeležba obilna.