ĄeŁ neg® sulenislvo! V ameriških južnih državah stopa v ospredje močno gibanje proti neverjetnim razmeram v izvrševanju kazni. V javnost prodirajo grozne podrobnosti glede postopanja s črnimi in belokožnimi kaznjenci. Obče zgražanje je vzbudil slučaj jetnika Arturja Mailleferta, mladega belokožca, katerega so mučili v kaznilnici Jacksonville na polutoku Florida dabescdno do smrti. Omenjenega so ujeli, ko je poskusil pobeg. Zvezanega na rokah in nogah so stiščali v lesen zaboj, ki je zgledal kakor pokoncu stoječa krsta. Izpostavili so ga tako dolgo vplivu žgečih solnčnih žarkov, da je umrl od onemoglosti. Paznik, iki je odredil nečloveško kazen, je dobil siccr 20 let ječe, a poučeni krogi so resnega mnenja, da zgorajni slučaj mučenja do smrti nikaikor ni osamljen. Amerikansko postopanje s kaznjenci spominja na najhujše čase sužnjosti. Da, kulturni škandal zasužnjenja, ki je razdelil svoj čas severno Ameriko v dva tabora in dovedel do državljanskc vojne, danes zopet sili na plan. Kaznjence namreč odstopajo v Združcnih državah zasebnim podjetjem, ki jih uporabljajo za gradnjo cest ali na bombaževih plantažah. Pretežna večina podjetnikov je proslula radi živinsko podivjanosti. Delavce kaznjence tirajo v močnih verigah na nogah na delo. Revolver ter bič sta običajno sredstvo za priganjanje k delu. Ža slučaj pa, da se je ka-teri jetnik zoperstavil takemu postopanju, ga prebatinijo na mrtvo ime, V resnici so življenski pogoji kaznjenccv, fci so pretežno črnci, slabši nego sužnjev pred letom 1863. Do tedaj je gospodar izdajal gotov denar za sužnje in se ni samo brigal za to, da se je sužnju dobro godilo, moral jc tudi skrbeti, da je ostal zdrav in Ce je bil dalekovidnejši, mu je oskrbel celo marsikatero udobnost. Takega interesa pa nima zasebni podjetnik, ki si izposodi človeški materijal iz kaznilnic. On popolnoma izrabi jetnika in si nato drugega vzame. Še en drug način postopanja je pri plantažarjih običajen. Naročijo si delavce na ta način, da plačajo za zamorce, ki so zapadli kazni za kako malenkost, denarno globo. To plačano svoto mora zamorec odslužiti. Prav zvit način skrbi za to, da črnec nikoli več ne more odplačati dolga in sploh ostane pri gospodarju kot suženj. Dogaja se, d>a sodniki, ki so navezani na farmerje iz osebnih ali trgovskih vidikov, pahhejo v ječo moža, iki poizkusi uteči mučitelju. Izgledi pobega so na plantažah presneto nialenkostni, ker stražijo nasade noč in dan oboroženi pazniki na konjih in imajo na razpolago še posebne pse, ki najdejo takoj sled begunca. Še hujša gaženja zakonov so na dnevnem redu. Dogaja se, da zagrabi beli sodnik nekaj zamorcev. Obtožnica jo takoj pri rokah. Da jim pa na prosto,ali sedijo 6 mesecev v ječi, ali pa pri delu na račun na kaki farmi. Mesečna plača znaša 30 dolarjev, kar ne zadostuje niti za pokritje najnujnejšega. Življenske potrebščine mora jetnik kupovati za drag denar v farmerjevi kantini. Vsa zgoraj opisana grozna dejstva je razgrnil pred kratkim javnosti John Spinak v knjigi »Zarnorci iz države Georgija«. Njegove trditve so podprte s pričami in fotografičnimi posnetki.