272
Podučile stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 84.
Opis, obiranje in pripravljanje čaja.
Caj raste kot divjak v goreDJem Asamu, v goratih krajih, ki dele kitajsko ravnino od indijske. Tu so cele šume divjega čaja. Od tu so ga Kitajci pred kot ne po vsem Kitaju razširili. Čaj ne more mraza, prenašati, in zato mu severna meja v Kitaju in na Japonskem ne gre popolnoma do 40. st. severne širiue, tedaj do širine na katerej je Lizbona, Krf. Na jugu gre čaj do 15 st. Proti severnej in južnej meji je čaj čedalje slabejši. Najboljše vrste rasto v Kitaju mej 23 rti 30 st., kjer je središče trgovini.
Oaj  ni   tako   občutljiv   kakor   kava,   zato so ga v razne kraje začeli   presajati.    Prvo   biiino   je  zasadil v Evropi   Jonquet,   in to na  pariškem   botaniškem   vrtu Pozneje so jih vzgojili tudi še na mnogih drugih krajih, kjer jih, kaj pak, samo po letu puste pod milim nebesom. V južnih krajih evropskih je tako blaga zima, da more čaj povsodi dobro uspevati, in zato so posktšnje v Por-tugalskej   prav   dobro   se   obnesle;   škoda,   da jih niso resno   nadaljevali.    Za razprostranjenje  čaja  so   največ storili v Aziji.   Tu so ga razširili   po   Kočiučini   in   po bregovitih  krajih okoli Ave.   V prvej polovici devetnajstega  stoletja so začeli   Angleži po svojih  kolonijah,   v Asamu,   v Bengalskej in na Cejluuu   čaj   vzgajati.  Pripeljali so seboj   Kitajcev,   ter jim izročili   vse  delo,   in dandanes dovaža Angleška z Indije veliko množino čaja na evropski trg. Angleži so se za kulturo čaja najbolje radi   tega  tako   potrudili,   ker ao se bali,   da morda ne bodo   mogli   dobivati   ga s Kitaja v zameno   za   opium, temveč   da  ga bodo   morali z novci   plačevati.   Na Javi so razširili   Holandezi   vzgoj   čaja,   in najbolje so jim v tem pomagali   kitajski  delavci,   katerih so le-sem povabili. Tudi na Sumatri se dandanes mnogo čaja prideluje. Početkom   devetnajstega   stoletja   so   začeli   čaj   tudi v Ameriko presajati. V Braziliji so se zavzeli za čaj Portugalci,   ali   zaradi   dragih in neskušenih   delavcev niso mogli  uspevati,  morali so tedaj   Kitajcev   povabiti.   To izkustvo se je potrdilo povsodi. Kjer so našli za čaj isto podnebje in isto zemljo Kakor je v Kitaju,   vendar niso mogli pridelati dobrega čaja, dokler niso dobili kitajskih delavcev.   Kitaj,   Japonska,   Koreja,   Kočinčina,   Indija, Java in Sumatra  so glavne  zemlje,   v katerih   se   dandanes čaj vzgaja. Poskusi so se obnesli tudi na Madejri, na Šent Heleni,   na Kaplandu,   v Braziliji,   v Avstraliji in v Portugalskej.
v
Čuj najbolje uspeva v mastuej in globokej zemlji, ali zahteva mnogo vode in solnca, in odgajajo ga vedno s semena. Da seme gotovejše klije, imajo je če/, zimo v vlažnej prsti, in marca meseca jo posejejo. Čez leto dni se mladice razsade v pravilue redo\e, tako da ena od druge stoji l1^™/. Zemlja okoli biliue se dobro gnoji z raznimi gnojili, čisti plevela in nimaka. Za domačo porabo sade čajev grm kot ograjo okoli poija m vrtov. Perje začno brati, kedar je bilina v četrtem letu. Najboljše in najfinejše perje se dobiva na mladih vejah, zato so stare veje obrezujejo, da nove mlade poženo. Kjer grm malo obrezujejo, tam ga v dvanajstem letu posekajo, ali kjer ga z obrezovanjem pomladjujejo, ondi se drži tu ii do petdesetega leta.
(Dalje prihodnjič.)