Engelbert Gangl 60letnik Iz vrst slovenskega učiteljsiva je izšlo lepo število mož, ki so s svojim delom utirali nova pota in utrjevali temelje kub lurnemu in gospodarskemu dvigu svojih rojakov. Prvak med njimi, znan in poznan ne samo med jugoslovanskimi učitelji, ampak med vsem našim narodom, pa tudi med slovanskimi narodi preko mej naše širne in svobodne domovine, je ENGEL* BERT GANGL. Hoteč koristiti in pomagati svojemu narodu, si je izbral najlepši in najčastnej; ši, četudi najtežji poklic. Postal je učitelj in vzgojitelj mladine, dobro vedoč, da je to treba dobro pripraviti za borbo življe* nja, ker je le dobro vzgojena in z nacio: nalnim duhom prežeta mladina bodočnost naroda. Gangl kot učitelj ni izbiral mest in iskal udobnosti, prijel je za delo tam, kjer so mu ga odkazali. Oklenil se je mladine, šole in naroda z vso dušo in vršil je svoje poslanstvo z vso vnemo, vztrajnostjo in požrtvovalno' stjo. Tovariš med tovariši je cenil in spo' štoval svoje sodelavce, poslušal njihova življenjska izkustva in modte nasvete. Lastna pridnost in želja po samoizobrazbi sta ga dvigali višje in višje. Ko je bilo treba mladini dobrih učnih knjig — šolskih beril, se je učitelj Gangl lotil z vso vnemo in Ijubeznijo tega dela. Po* daril je mladini vrsto »beril«, katerih po> polnosti še danes ni nikdo prekosil. Kako pa fudi ne, saj je Gangl pr iznan p e s ni k i n pisat elj. Prežet z vso dušo Ijubezni do mladu ne, ji je poklanjal skoraj leto za letom bo^ gate darove svojih duševnih sil. Kdo naj našteje vse, kaj je napisal svoji mladini, vnemajoč in navdušujoč jo za vse lepo in dobro! Hotel pa je še ožjih in trajnejših vezi z narodovim podmladkom. Ustanovil je list »Zvonček«, ki mu je bil urednik in neumorni sotrudnik. V »Zvončku« je kramljal učitelj * urednik ; pesnik Gangl, kakor le on zna. Našo literaturo je obogatil z mnogu mi deli, plodom svoje velike duševne sile. Koliko njegovih del strokovne, kritične, Iz .Sok. Prosvete" pripovedne in pesniške vsebine je v raznih znanstvenih in leposlovnih listih. Znana so njegova dramatska dela, ki so bila večkrat z uspehom igrana. On išče^ resnico, lepoto in dobroto, temelje resnfc čne umetnosti, ki jih nosi sam globoko v srcu. Gangl pa je in ostane v prvi vrsti učU telj. On Ijubi ta poklic, ki mu je solnce življenja, zato zastavlja vanj vse in se ne boji trpljenja in preganjanj. Z vsemi sU lami se trudi, da združi slovensko učitelj; stvo v močno stanovsko organizacijo. Kaj je bil G an gl k ot o r ganizačni d el av e c, kaj je bil on nekdanji »Zvezi«, ni mogoče dovoljno poudariti. Preogromno je io delo, velike so žrtve, kil jih je on doprinesel v prid učiteljske skupnosti in moči. Nekoliko moremo doumeti njegovo veliko delo, ako prelistamo letnike »UčU teljskega tovariša«, kjer se je prvič oglasil l. 1892.'Od tedaj je bil Gangl stalni soimd-nik stanovskega glasila, v katerem je vzbw jal stanovsko zavest in zanimanje za pvosvetno delo. Da pa je mogel svoje sile, svoje g/oboko socialno čuvstvovanje polno uvelja' viti, je sprejel kandidaturo za deželnega poslanca in bil izvoljen s častno večino. G angl k o t poslanec i n p olit ik ni pozabil, da je učitelj. Z vso njemu dano odločnostjo in s svojim bogatim govornU škim darom je branil pravice zatiranih in preganjanih, med katere je spadalo tudi tedanje učiteljstvo. Ko je postal leta 1900. G angl ur e dnik Učiteljskega t ov a r i š a, je zastavil svoje pero krepko in odločno v obrambo stanu in njegovih pravic. V »Učiteljskem tovarišu« je tistega leta po' dal izjavo. da bo zastopal interese jugoslo* vanskega učiteljstva, zato bo objavljal spise v slovenskem in hrvatskern jeziku, da s tem uresničimo in oživotvorimo oni prekrasni ideal, ki navdušuje vsakega prai vega Slovana — namreč združenje in zblh žanje jugostovanskega naroda. Koliko je moral Gangl pretrpeti zaradi uredništva in duhovnega vodstva učU teljstva, more doumeti le tisti, ki je poznal tedanje čase in politične razmere. Vse te* daj mogočne sile so bile edine v tem, da uničijo srbofilski »Učiteljski tovariš« in njegovega urednika, našega borca in idep nega voditelja. Urednik Gangl je frajno pripravljal slovensko učiteljstvo na oni veliki dan, ki je moral priti. Njegovo delo je rodilo to, kar je želel in hotel, uedinjenje in udružes nje vsega jugoslovanskega učiteljstva. Ko ga je leia 1919. klicala dožnost in potreba na drugo odgovorno mesto, je odložil uredništvo »Učiteljskega tovariša«, ko si je stekel z njim nevenljivih zaslug za našo stanovsko zavest in skupnost. Gangl pa ni bil samo idealen organU zatorični delavec in probuditelj slovenske' ga učiteljstva, Gangl j e t u d i gospodarski organizator. Njegovo delo so razne učiteljske go* spodarske organizpcije in ustanove, kakor »Učiteljska tiskarna«, »Učiteljska hranib njca in posojilnica«, »Učiteljski konvikt«, sedaj »Učiteljski dom« i. dr., ki danes prospevajo v ponos inicijatorju in organizatorju, pa v krepko podporo učiteljskemu stanu v idejnih borbah. Gangl je imel glo* boke vpoglede in je dobro čutil, da bo moč učiteljske organizacije jaka le tedaj, ako bo imela močno in trdno oporo v zdravih gospodarskih ustanovah. Ta misel je bila prava, ki je rodila sedanje močno, odpora in dela zmožno edinico v Jugoslo; vanskem učiteljskem udruženju. Načelo, da je treba vsaki idejni organizaciji krep: ke gospodarske osnove, ostane veljavno za danes in za bodoče, zato mora sleherni učitelj slediti tej veliki zamisli našega ju= bilanta. Po prevratu l. 1918. je zasijalo narodnemu šolstvu in učiteljstvu sotnce svp&b* de. Tedaj je stopil na čelo prosvete G a n g / k o t vi š ji š ol sk i nadzornik. Z mladeniškim ognjem se je lotil naš jubilant organizatoričnega dela na šob skem in prosvetnem polju s polnim razu* mevanjem in srcem. Razmah, ki ga je tedaj doživelo njtse šolstvo, je tako velik in tako vsestranski, da si prej niti v sa> njah nismo mogli nekai enakega predstav Ijati. Otvarjale so se nove narodne in met ščanske šole, otvarjali novi razredi. Na Koroško in v Prekmurje so hiteli navdw šeni učitelji — narodni borci, da poneso našo besedo in Ijubezen do nove države med do tedaj zasužnjeni narod. Plemenit v duši, blag v srcu, vnet za napredek šoh stva in procvit narodne prosvete v osvq* bojeni domovini, je vršil Gangl z vso vnee mo visoke in odgovorne posle v zadovolp stvo učiteljstva in šole. S ponosom smo zrli vanj, našega tovariša in voditelja. Prez dobro nam je vsem njegovo delo v spo> minu, zato ga ni učitelja, ki ne bi irne\ Gangla samo v hvaležnem spominu, am> pak tudi v srcu. Ljubezen do naroda in želja po svo* bodi in bratstvu je zanetila v njem Tyrševe ideje, da je postal G angl navduš e n sok ol s k i d e* lavec in propagator s o k oIs k e i de j e. Že leta 1910. je bil izvoljen za pred> sednika društvu »Sokolski dom v Idriji« in še tisto leto za prvega župnega starosio v Logatcu. Z besedo in peresom je spods bujal »Sokole« in narod k narodnemu in sokolskemu delu. Takoj po vojni vidimo med prvimi delavci za oživljenje »Sokola« brata Gam gla, ki kot načelnik izobraževalnega in časi nikarskega odseka dela, bodri in navduz šuje. Videč, da je bodočnost sokolstva v mladini, ustanovi list »Sokolič«. Gangl Sokobborec se dviga vidno v sokolskih vrstah. Leta 1921. ga izvolijo za namestnika staroste JSS. Njegov preudan ni in odločni nastop, ki je vedno v skladu s sokolskimi načeli, mu pridobiva širom domovine v sokolskih vrstah neomajano spoštovanje in zaupanje. Po dr. Oražmovi smrti je postal starosta sokolskega saveza. Ko pa je bila z zakonom ustanovljena vsedržavna viteška organizacija »Sokola kraljevine Jugoslavije«, tedaj mu je bila podeljena najvišja čast in največje qdliko> vanje, saj je bil postavljen za prvega podt starosto. Ta čast in veliko priznanje za njegove žrtve, napore in uspehe, je odjekt nila po vsej državi, posebno pa še v učU teljskih vrstah. K tem velikim odlikova; njem smo počaščeni po bratu Ganglu vsi učiielji. Kot 604einik stoji GangUborec krepko na čelu mogočni narodni armadi. Leta, delo in napori mu niso uklonili telesa, ker ga obvladuje in krepi močna duša, prožefa iskrenega nacionalizma in prave sokolske ideje. Izvršeno delo v prid šole in učitelj* stva, prosvete in nacionalnega preporoda naroda naj ga krepi tudi v bodoče, da bo nam kot iovariš-učitelf in Sokobborec še dolgo vrsto let kazal pot, po kateri nam je hoditi, da bomo pravi vzgojitelji svojepji naroda in vredni borci za svobodo velike Jugoslavije.