PERTINI
IN
JUGOSLAVIA
Il significato politico del recente viaggio del Presidente della Repubblica Italiana, Sandro Pertini, alla vicina Jugoslavia e i suoi incontri con il Presidente Tito, è stato ampiamente raccolto da tutta la stampa. Non si sono incontrati infatti solamente due capi di stato, ma due «compagni», nel senso che l’uno e l’altro, pur senza conoscersi personalmente (come ha detto Pertini a Belgrado), hanno partecipato alla Lotta di Liberazione in prima persona e nel senso che l’uno e l'altro capo di stato hanno dato un lungo ed importante contributo, nel movimento operaio, ai propri Paesi ed all'Europa.
Bisogna aggiungere che con loro si sono incontrati, e non solo simbolicamente ma con la concretezza dei problemi e dei programmi, due popoli: spesso tragicamente contrapposti dalie vicende storiche (come nella disgraziata seconda guerra mondiale per opera del fascismo) essi hanno avuto momenti di grande comprensione.
Così fu nella guerra di liberazione contro il nazifascismo.
Oggi assistiamo ad una straordinaria fioritura di scambi economici, culturali e politici, che rappresentano un fatto unico in Europa e nel mondo, tenuto conto della diversità dei sistemi politici e della diversa collocazione internazionale.
Questi non sono stati messi in discussione in nessun momento della visita (come dei resto in passato), mentre si va sviluppando una politica di consolidamento dei buoni rapporti fra i due paesi, anche attraverso il trattato di Osimo che dovrà dare i suoi benefici effetti soprattutto alle genti di confine.
La politica di pace, in Europa, si realizza anche con la conferma delle scelte di campo internazionale (l'Italia è nella NATO, la Jugoslavia è uno dei paesi non allineati), interpretate con spirito pacifico e di cooperazione.
Pertini, salutato con grande entusiasmo dai dirigenti e dai popoli jugoslavi, si è incontrato anche con i rappresentanti della comunità italiana di Istria e Fiume, ai quali ha assicurato il più ampio aiuto della madre patria, nell’ambito della legislazione dello stato jugoslavo che assicura loro i diritti fondamentali che spettano alle minoranze.
Pur nel rispetto delle prerogative costituzionali, riteniamo che la visita del nostro presidente, Sandro Pertini, uomo dell’antifascismo e della Resistenza, abbia contribuito aH’avvicinamento ideale di Italia e Jugoslavia e, quindi, ad una soluzione giusta dei problemi tuttora aperti, quale per esempio — l’impegno della tutela globale degli sloveni in Italia.
Novi Matajur
Leto VI - Štev. 20 (140)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 15.-31. oktobra 1979
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Izdaja	ZTT
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale
Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361
»ADIT« DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravnl 150, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 50 beseda
Predsednik Republike Sandro Penini na štiridnevnem obisku v Jugoslaviji
NA VABILO PREDSEDNIKA TITA
Pertinijev obisk je še bolj utrdil prijateliske odnose med Italijo in Jugoslavijo in odpira še večje možnosti za vsestransko sodelovanje - Želje za izboljšanje položaja in razvoj manjšin - Skupno poročilo
Na povabilo predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita je bil predsednik republike Italije Sandro Pertini, ki ga je .spremljal minister za zunanje zadeve Franco Maria Malfatti, v Jugoslaviji na uradnem prijateljskem obisku od 11. do 14. oktobra 1979. leta.
Pertiniju so v Jugoslaviji pripravili prisrčen sprejem. Na vseh potovanjih po Jugoslaviji so ga množice navdušeno pozdravljale. Ko je prispel v Beograd, je bila prestolnica SFR Jugoslavije praznično okrašena z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami, z velikimi fotografijami obeh predsednikov in s transparenti, med katerimi so izstopali tisti z napisom «Tito in Pertini borca za mir in mednarodno sodelovanje».
Ves obisk in razgovori med Titom in Pertinijem ter italijansko in jugoslovansko delegacijo, na najvišjem nivoju, so se vršili v prisrčnem vzdušju in v •osimskem duhu.
Iz skupnega poročila, ki je bilo objavljeno ob zaključku Pertinijevega obiska, beremo med drugim:
«Med pogovori je bila posvečena posebna pozornost položaju slovenske narodne manjšine v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, pri čemer je bil potrjen pomen njihove pozitivne vloge v krepitvi vezi med obema državama. Obe strani sta potrdili pripravljenost, da v duhu Osima v okviru ustavnih ureditev obeh držav, v sodelovanju s predstavniki manjšin, uresničujeta politiko in izvajata učinkovite ukrepe za izboljšanje njihovega položaja in razvoja, kar predstavlja pomemben prispevek k medsebojnemu sodelovanju, zbliževanju in krepitvi vzajemnega zaupanja in prijateljstva med državama».
Beneški Slovenci smo zadovoljni z rezultati Pertinijevega obiska v Jugoslaviji.
Pričakujemo, da bodo pristojne italijanske oblasti obravnavale in reševale našo narodnostno vprašanje v duhu sprejetih sklepov in obveznosti.
Predsednik Pertini je povabil predsednika Tita, da uradno obišče Italijo. Povabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto.
«Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito in predsednik Italije Sandro Pertini sta izčrpno izmenjala mišljenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o razvoju odnosov ter sodelovanju med državama.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in minister za zunanje zadeve Franco Maria Malfatti sta proučila razvoj bilateralnih odnosov in sodelovanja ter aktualna vprašanja mednarodnih odnosov.
Na pogovorih predsednika SFRJ Josipa Broza Tita in predsednika republike Italije Sandra Pertinija je bil ob preučevanju mednarodnega položaja poudarjen prvenstveni pomen, ki ga državi dajeta razvoju procesa popuščanja, ki se mora s premagovanjem omejitev in preprek, zaradi katerih je proces nestabilen, razširili globalno na vse dele sveta in vsa področja mednarodnih odnosov, ob enakopravnem odnosu vseh držav.
Na razgovorih so dali tudi veliko poudarka razvoju narodnostnih manjšin. V skupnem poročilu je rečeno:
Svečanosti odkritja spomenika Ivanu Trinku se je udeležilo v Novi Gorici veliko število ljudi
NA POBUDO KLUBA STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV
Odkrit spomenik našemu pesniku in buditelju Ivanu Trinku
Na svečanosti velika udeležba beneških Slovencev Govor g. Cenciča - Odprta Trinkova razstava
V nedeljo 14. oktobra popoldne je bila v Novi Gorici pomembna slovesnost za ves slovenski narod, a posebno za nas beneške Slovence. Na pobudo Kluba starih goriških študentov, so odkrili doprsni kip našemu pesniku in budi-
telju Ivanu Trinku.
Slovesnosti, ki se je vršila na Erjavčevem drevoredu, kjer je že postavljena cela vrsta kipov najbolj zaslužnih slovenskih mož, se je udeležilo veliko število Trinkovih oboževalcev, predstavnikov
kulturnih in političnih organizaciji z obeh strani meje, iz Slovenije, Trsta in Gorice. Posebno je bila močno zastopana Beneška Slovenija od predstavnikov kulturnih društev, duhovnikov in mešanega pevskega zbora «Rečan». Kip Ivanu Trinku je mojstrsko napravil kipar Negovan Nemec.
Svečanost je otvoril Vladimir Gradnik, ki je v imenu Kluba starih goriških študentov prisrčno pozdravil vse prisotne. Paudaril je Trinkove vrline in dejal, da je prav, da ima tudi on svoje mesto v Novi Gorici med drugimi slovenskimi primorskimi velikani. Za njim je takoj nastopil naš mešani pevski zbor «Rečan» iz Les s Predanovo borbeno pesmijo «S strani Matajurja», ki jo je uglasbil Ubald Vrabec. Dijakinja Tatjana Uhan iz Barda, ki študira na slovenski šoli v Gorici, je recitirala dve Trinkovi pesmi. Sledilo je odkritje spomenika. Odkrila sta ga Trinkov pravnuk Valentin Trinko in Izidor Predan, dolgoletni predsednik društva, ki nosi pesnikovo ime.
Ob odkritju je pevski zbor «Rečan» zapel pesem «Šli so», ki jo je priredil zborovodja Anton Qualizza. Sledil je slavnostni govor župnika E-mila Cenčiča, gledališki igralec Stane Raztresen pa je čudovito recitiral odlomek iz Čedermacove pridige iz znanega Bevkovega dela. Slovesnost je zaključil zbor «Rečan» z vencem narodnih.
Župnik Emil Cenčič se je v svojem govoru dotaknil raz-(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob 20 - Letnici smrti Antona Cuffola
Bevkovega kaplana Martina Čedermaca
LA STATUA Dl IVAN TRINKO A NOVA GORICA
ODKRIT SPOMENIK . . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
nih trenutkov Trinkovega življenja, njegovih del, njegovih posegov na kulturnem in političnem področju. Vsetransko je pomagal svojemu ljudstvu; ko so iz njega hoteli napraviti tujega duhovnika in umetnika, se je odločil, da ostane s svojim slovenskim beneškim ljudstvom in ga tudi vzgajal v narodnem duhu.
Bil je prepričan, da so beneški Slovenci prav toliko vredni lastne kulture, da nič ne zaostajajo za drugimi. Svetu je prikazal svoje ljudstvo in njegovo duhovno bogastvo s spisi v raznih revijah. Simon Gregorčič ga je k temu delu še vzpodbudil. Trinkove poezije so izšle v samostojni knjigi v Gorici leta 1897. Na slovanski svet je opozarjal tudi z italijanskimi spisi.
Svoj govor je župnik Emil Cenčič zaključil takole: Njegov glas, ki je budil brate, je utihnil, njegovo sonce je zašlo, nad njegovim grobom pa se dviga plamenica. Prižgimo ob tej plamenici tudi mi svoje bakle in nadaljujmo njegovo delo, da zasveti tudi nam Benečanom dan resnične svobode, ko bomo uradno priznani kot manjšina in bomo imeli svoje šole, v katerih se bo mladina vzgajala v pravem narodnem duhu. Vam, bratje, ki živite v matični domovini, pa naj bo ta spomenik opomin, da se boste zanimali za nas, da ne boste prihajali v Benečijo kot v muzejsko deželo, ampak z zavestjo, da živijo tam vaši bratje, ki želijo kot Trinko pokazati svetu svoje kulturno bogastvo in postati enakopravni drugim narodom in manjšinam».
Dva dni pred svečanostjo, v petek 12. oktobra, pa je bila v gradu Kromberk odprta razstava o msgr. Ivanu Trinku, ki jo je pripravil goriški muzej. Ta pobuda nazorno in zelo poučno osvetljuje Trinkovo osebnost, ki je bil gotovo velik narodni buditelj in soustvarjalec življenja beneških Slovencev več desetletij. Poleg svojega osnovnega duhovniškega poklica pa se je udejstvoval še kot vzgojitelj, znanstvenik, pisatelj, prevajalec, slikar in glasbenik. Na razstavi v ,avli kromberškega gradu so bili na ogled Trin-kovi osebni dokumenti, rokopisi, risbe, korespondenca, dve glasbeni stvaritvi, izvirna znastvena in leposlovna dela in fotografije v zvezi z njegovim življenjem.
Več razstavnih vitrin je bilo posvečenih literaturi, ki je nastala ob preučevanju Trinkove osebnosti. Tam smo naj-šli med drugim dve diplomski deli in vse Trinkove koledarje, ki jih je dolga leta urejal prof. Rado Bednarik. Razstava je bila odprta do 28. t.m.
ZORA VI OBRAZ
So spodletele vse nakane, da bi uničili naš rod, nam je svet dal velikane, ki nas branijo povsod.
Vsi viharji in močne strele, ki so padale po nas, od trdih skal so odletele, zdrav ostal je naš obraz! Samo šibki so dol padli, tujcu lizali noge, našo čast zaman so kradli zlomi zlodej jim roge!
I.P.
In una via centrale della moderna città di Nova Gorica è stato scoperto domenica, 14 ottobre, un busto del sacerdote Ivan Trinko, poeta, scrittore, ed animatore della Benecia, nato e morto a Tercimonte (Savogna).
Alla cerimonia sono intervenuti rappresentanti di varie istituzioni, enti ed associazioni della città e della Slovenia, delle comunità slovene di Gorizia e Trieste ed infine una folta rappresentanza dei conterranei di Ivan Trinko, cioè degli sloveni della comunità dell’udinese, fra cui insegnanti, sacerdoti, amministratori, operatori culturali, giovani.
Dopo i discorsi celebrativi, fra cui fa spicco la ricca biografia presentata al pubblico nel discorso del dott. don Emilio Cencig, vi è stata la recita di una allieva della scuola slovena di Gorizia, Tatiana Uhan di Lusevera, quella di un attore del Teatro stabile sloveno di Trieste, Stane Raztresen, ed infine la presentazione di alcuni canti del coro «Rečan» di Liessa.
Seja Zveze beneških žen
V ponedeljek 24. septembra so se zbrale na sedežu Kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu članice Zveze beneških žen.
Zveza beneških žen, čeprav aktivno dela že več kot dve leti, se ni še ustanovila z legalnim aktom pri notarju in sprejela statuta, ki je bil pripravljen že od začetka delovanja.
O tem so diskutirale naše žene na zadnji seji, a govorile so tudi o programu za drugo leto.
Program bo useboval prireditev 8. marca, ki je postala že tradicionalna, predavanje o ženskih problemih, ki bodo začela že konec letošnjega oktobra.
V programu so tudi izleti, spoznavanja in srečanja z drugimi ženskimi organizacijami in druge akcije.
Določile so, da bo grb (Šterna) zveze beneških žen napravila hčerka članice direktiva.
Significativa la cerimonia dello scoprimento ( che è toccato a Izidor Predan, egli stesso poeta e scrittore di opere di prosa ed al pronipote delTillustre poeta, Valentino Trinco), proprio nel giorno in cui i presidenti dei due paesi vicini, Pertini e Tito, concludevano il loro importante incontro di pace e di collaborazione attiva.
Moja vas
(Noči domotožja: Božic 1975)
Misel lahna pluje v mojo vas v mirnem nebu domišljije.
V mojem trepetajočem srcu zrak prepeva spomine.
Moja zemlja! Dolgo grenko življenje odpovedi!
Moja zemlja diši po
[zoranem, po sanjah in ljubezni.
Moja zemlja in moj dom! Hočem jih prepevati v rekah, v Rjeki in Koderjani, z veselimi bregovi trobentic in spominčic podleskov in vijolic.
Postrvi naglo švigajo in skakajo na travnato
[obrežje,
brze in požrešne po kobilice in čebele.
Zbogom moja stara hiša zelene planine in tihe reke ki ste mi pele pravljice, zgodbe in pesmi, nikoli vas ne pozabim!
In pokopališča pred
[cerkvijo,
kjer zraven počivajo vsi moji
I dragi.
Sama luna, ki razsvetljuje nebo nad Vidmom, jasna se potaplja v Rjeki in
[Koderjani
in širi svoje srebro po moji dragi zemlji, objema in boža mojo hišo.
Majka
Zavedni beneški Slovenci so se v soboto 13. oktobra popoldne s kratko in skromno, a za to nič manj pomembno svečanostjo spomnili 20. obletnice smrti Antona Cuffola, zavednega in borbenega beneškega duhovnika, ki je protagonist znanega Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac. Svečanost je bila v župnijski cerkvi v Lažeh, kjer je pokojnik opravljal duhovniško službo 40 let.
Don Cuffolo ni zaslužil samo Bevkove pozornosti, zaradi bojevitosti za narodne pravice beneških Slovencev v najhujših časih preganjanja s strani fašizma, ampak je bil deležen spoštovanja vseh zavednih beneških Slovencev, kjer jim je bil svetla luč — kot Ivan Trinko — tudi v težkih povojnih razmerah. V lepi farni cerkvi, v kateri je nad 40 let bodril ljudi naj vzdržijo, naj ohranijo svoj jezik in kulturo, je daroval mašo zadušnico Monsignor Valentin Birtič in z njim so somaševali številni beneški duhovniki.
O liku pokojnika sta govorila gospod Čedermac, župnik v Prapotnem in pokrajinski svetovalec Beppo Chia budini, ki sta Cuffola oba dobro poznala. Čedarmac je pozval prisotne, naj hodijo po poti, ki jo je začrtal rajni Cuffolo in poudaril, da biti Slovenec ne pomeni, biti proti Italiji. Chiabudini pa je podal življenjepis pokojnika in med drugim povedal, da je bilo Cuffolovo srečanje z Ivanom Trinkom v videm-
skem semenišču zelo po-membnozanjegovo kulturno, socialno in človeško oblikovanje. Ko je govoril o njegovem zadržanju za časa narodnoosvobodilne borbe, je dejal, da je bil vedno na razpolago ljudstvu in ko so hoteli kozaki požgati vas, jim je ponudil svoje življenje, da bi rešil faro in ljudi.
Njegov odločen nastop je preprečil katastrofo. Naj o-menimo, da je pokojni Cuffolo pisal za časa narodnoosvobodilne borbe svoj dnevnik o dogodkih v Benečiji in da je danes ta dnevnik dragocen dokument v rokah zgodovinarjev in bo pričal bodočim rodovom o borbi beneškega ljudstva za svojo osvoboditev in narodnostni obstoj. Poseben ton komemoraciji je dal domači cerkveni pevski zbor, s starimi nabožnimi slovenskimi pe-
smimi. Po končanem cerkvenem obredu in po govorih so prisotni počastili spomin slavnega pokojnika na njegovem grobu. Med nami ibo vedno živel njegov borbeni duh in njegov spomin.
V nedeljo 7. oktobra je prosvetno društvo «Slovenec» iz Ricmanj priredilo izlet v Gonars in Beneško Slovenijo. Izletnikov, katere je vodil predsednik društva, Miran Kuret, je bilo 96.
V Gonarsu so položili venec pred spomenik slovenskim žrtvam iz druge svetovne vojne, pevci društva pa so zapeli žalostinko «Gozdič je že zelen».
Izletniki so imeli kosilo v restavraciji «Belvedere» pri Čedadu, kjer jih je pozdravil diretktor našega lista Izidor Predan in jim na kratko orisal sedanji položaj beneških Slovencev.
Lepo jesensko vreme, ki jih je spremljalo na vsem potovanju, jih je po kosilu vabilo tudi na Trčmun in Matajur. Tudi na grob Ivana Trinka v Trčmunu so položili venec in zapeli žalostinko. Zvečer so se naši rojaki iz Ricmanj veseli vračali proti Trstu in sklenili, da nas bodo obiskali tudi prihodnje leto.
Lavo Čermel - 90 letnik
Ugledni tržaški Slovenec, narodni in protifašistični borec, znanstvenik in pisatelj profesor Lavo Čermelj je dne 10. t.m. praznoval v Ljubljani 90- letnico. Profesor Čermelj je študiral v Pragi in na Dunaju, kjer je doktoriral iz fizike. 2e takoj po prvi svetovni vojni se je posvetil poslanstvu narodnega, ljudsko-prosvetnega in publicističnega dela na Primorskem.
Pred grožnjo aretacije se je moral umakniti v Ljubljano, kjer je desetletja vodil narodno obrambno dejavnost. V 30-tih letih je
pripravil vrsto znanstvenih razprav in publikacij v obrambo obstoja slovenske narodnostne skupnosti na Primorskem, ki so še danes temeljnega pomena. Posebno fašistično sodišče ga je leta 1941 obsodilo na smrt. Kazen so mu pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Po drugi svetovni vojni je bil izvedenec na pariški mirovni konferenci.
Številnim izrazom simpatij in voščil, ki jih je jubilant prejel, se pridružuje tudi Novi Matajur s svojimi bralci.
RADIO TRST ZA BENEČIJO, REZIJO IN KANALSKO DOLINO
Oddaje za Benečijo
NEDIŠKI ZVON, oddaja o Benečiji. Vsako nedeljo ob 10.30. Pripravlja Riccardo Ruttar.
PCD MATAJURJAN, posebnosti in omika Nadiških dolin. Vsako sredo ob 12.00. Pripravlja skupina «DOM».
OKUOLE OGNJIŠČA - PRED STUDENCAN, snopič prafc in muzike naših judi. Vsaka tretja nedelja v mesecu ob 14.05. Ponovitev naslednji dan ob 12.00. Pripravlja Luciano Chiabudini.
Oddaje za Rezijo
NAS AND ZUTRA — Danes in jutri, oddaja o Reziji. V soboto ob 12.00 vsakih 14 dni. Pripravlja Sergio Di Lenardo.
Oddaje za Kanalsko dolino
BOM NAREDU ST'ZDICE ČIER SO VČAS' B'LE, glasnik Kanalske doline V soboto ob 12.00 vsakih 14 dni. Pripravlja Mario Garjup. Oddaje snemajo v videmskem studiu RAI. Za realizacijo skrbi Nadja Rojac.
Radio Trst A oddaja na srednjem valu (Onde Medie) in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo (Modulazione di Frecruenza).
Srednji val: 305,9 m ali 981 KZ,
Frekvenčna modulacija: od 96,1 MHZ do 103,9 MH Frekvenčna modulacija: od 96,1 MH do 103,9 MHZ
Glavne frekvence:
VZHODNA BENEČIJA 96,1 MH,
GORICA 98,3 MH,
REZIJA IN KANALSKA DOLINA 100,7 MH,
VIDEM 101,9 M H,
TRST 103,9 MH,
Prosvetno društvo «Slovenec» iz Ricmanj na izletu u Gonarsu in v Benečiji
Pravnuk pesnika, Valentin Trinko, pri odkritju doprsnega kipa svojemu stricu
Rajnik Anton Cuffolo
Cerkveni pevski zbor iz Laz (leto 1953)
KRATKE NOVICE
NOTIZIE IN BREVE
Predsednik Pertini povabil Tita v Italijo
Po uspešnem obisku, ki ga je opravil Pertini v Jugoslaviji, je naš predsednik republike povabil predsednika Jugoslavije Tita na uraden obisk v Italijo. Predsednik Tito je z zadovoljstvom sprejel povabilo, toda datum obiska ni bil še določen, predvidevajo pa, da bo Tito obiskal Italijo spomladi prihodnjega leta.
Il Presidente cinese in Europa
Il presidente cinese Ha Kuo Feng visita quattro paesi dell'Europa occidentale, fra cui l'Italia. E’ la prima volta che un capo di stato cinese abbia preso questa iniziativa tendente a sviluppare la collaborazione economica fra la Comunità Europea e la Repubblica popolare cinese.
Veliki stroški za papežev obisk v Ameriki
Bogata Amerika napravi vse na veliko, posebno pa če se gre za papežev o-bisk, do katerega ne pride enkrat ob usaki papeževi smarti, «una volta ogni morte di papa», kot pravi italjanski pregovor, ampak še bolj poredko.
Papežev obisk bo stal nekatere občinske uprave ameriških mest približno 5 milijard lir. Tako je izjavil profesor Walter, ki je kor-diniral in vodil obisk Janeza Pavla II. v Ameriki.
Profesor Walter je tudi povedal, da je za obisk dala največ denarja občina iz New Vorka, ki je ob tej priložnosti najela nekaj tisoč privatnih policistov. Ni znano, koliko je za papežev obisk plačala ameriška vlada in prav tako ni znano, koliko je odštel Vatikan.
Superglobe (supermulte) Vozniki so plačali že nad 25 milijard lir
Nedisciplinirani italijanski avtomobilisti so v dveh letih, od kar so uvedli ta-koimenovane superglobe (supermulte), plačali približno 25 milijard lir. Od meseca septembra 1977 je cestna policija ustavila nad 90.000 voznikov, ki niso spoštovali hitrostnih o-mejitev (limiti di velocità).
Poprečeno so agenti cestne policije vsakemu od njih zasolili od 300.000 do 350.000 lir globe. V zadnjem trimesečju leta 1977 so agenti «štrafali» približno 15.000 nediscipliniranih voznikov, lansko leto 41.000, letos pa v prvem šestmesečju 23.000.
ROMA
Commissione speciale
La commissione speciale per la tutela della minoranza slovena si riunirà nuovamente a Roma il prossimo novembre. Essa dovrà prendere in esame i due documenti, quello della maggioranza e quello dei rappresentanti sloveni, per tentare di comporre una posizione unitaria.
Al momento attuale questa operazione appare e-stremamente difficile, date le divergenze di metodo e di sostanza fra le due parti.
Tragedija v Spilimbergu zaradi eksplozije smodnišnice —
Skoraj da ni prišlo do katastrofe
Pet mrtvih in dvajset ranjenih je žalostni obračun tragedije, do katere je prišlo v petek zvečer v fa-briki raztreliva bratov Rovina, v kraju Tauriano blizu Spilimberga.
Enajstletni otrok — Luca Lazzarini — je bil zadet od kamana, ko je odhajal iz svojega stanovanja, približno pol kilometra od eksplozije.
Od ostalih štirih mrtvih, so trije vojaki: Cap. Francesco Cammarata, 36 let, oče dveh otrok, Maresciallo Magg. Giuseppe De Peru, 48 let, oče štirih otrok in serg. Magg. Francesco Moretta, 29 let, oče dveh otrok. Zadnja žrtev strašne nesreče je Francesco Bo-gnorol, delavec, star 26 let. Še do hujše katostrofe bi bilo lahko prišlo, če bi bila nastala eksplozija samo četrt ure prej ko so bili delavci šele v tovarni.
Oblasti bi morale prepovedati izdelavo in skladišča raztreliva blizu mest in stanovanj, kompetentni organi pa bi morali imeti večjo kontrolo nad takimi nevarnimi fabrikami.
Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa v Čedadu
V petek 12. oktobra zvečer sta pripravila v teatru «Ristori» v Čedadu svojstven spektakel znana gledališka igralka Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa.
Nastopila sta s ‘«Starim svetom» Alekseja Arbuzo-va. Igrala sta izvrstno in škoda, da ni bil njuni trud poplačan z večjo udeležbo. Čudno, da Čedad, ki je dal rojstvo znameniti igralki, Adelaidi Ristori, nima večjega posluha za gledališče.
Slovenskemu teatru v Trstu dali kontribut za 91 milijonov lir
Minister za turizem in prireditve senator Bernardo D’Arezzo je pred kratkim nakazal nad 6 milijard lir za italijanska stalna gledališča, za gledališke zadruge, zasebne in eksperimentalne skupine ter za gledališča za otroke. Ta denar je šel iz zato namenjenega fonda, ki znaša 12 milijard lir. Z novim zakonom pa bodo ta fond zvišali na 19 milijard lir.
Slovenskemu gledališču v Trstu je bilo nakazanih 91 milijonov lir, a vsega skupaj bo prejela ta naša
pomembna ustanova 145 milijonov lir. Podobno vsoto denarja je slovensko gledališče prejelo tudi lansko leto.
Fidel Castro
je govoril na generalni skupščini OZN
V petek 12. oktobra je poglavar Kube, Fidel Castro, govoril na zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na ameriških tleh ga ni bilo 19 let, odkar je pokojni Hruščev tolkel s čevljem po mizi.
Tokrat pa ni Castro govoril v svojstvu poglavarja kubanske države ampak kot predsednik koordinacijskega odbora neuvrščenih držav.
V svojem govoru je napadel ameriški militarizem na Karibskem morju in se zavzel za pravičnejšo politiko do nerazvitih držav.
Za časa njegovega prihoda in bivanja v New Yorku so ameriške oblasti pripravile izredne varnostne ukrepe. Castro je rekel, da to ni bilo potrebno.
Obisk pedagogov iz Maribora
V soboto 6. oktobra je prišlo z dvema avtobusi na obisk v Benečijo približno 80	članov (Pedagoškega društva iz Maribora. Vodil jih je predsednik prof. Janez Arsenjuk.
V Čedadu so si ogledali obnovljene prostore Kulturnega društva «Ivan Trin-ko» in uredništvo Novega Matajurja.
Na sedežu društva «Ivan Trinko» jih je sprejel in pozdravil podpredsednik Paskal Gujon, župnik v Matajurju, na uredništvu Novega Matajurja pa odgovorni urednik Izidor Predan.
Gospod Gujon jim je na kratko orisal sedanji položaj beneških Slovencev ter njihovo zgodovino. Nato so se izletniki odpeljali na Trčmun, v spremstvu gospoda Gujona, kjer so obiskali grob beneškega buditelja, pesnika Ivana Trinka.
Tudi ta obisk utrjuje že dobre vezi med Slovenci Maribora in Beneškimi Slovenci.
Gregorčičeva proslava v Kobaridu
V saboto zvečer je bila v kulturnem domu v Kobaridu proslava ob 135. letnici rojstva slovenskega pesnika, Simona Gregorčiča, «Goriškega slavčka», prijatelja našega pašnika Ivana Trinka.
Naključje je hotelo, da je Klub starih goriških študentov odkril doprsni kip Ivanu Trinku v Novi Gorici na aleji velikih slovenskih mož naslednji dan, ki je prav dan rojstva Simona Gregorčiča (15. oktobra).
Pri Gregorčičevi poslavi je imela glavno besedo mladina, za katero je bil pripravil poseben kviz prof. Tomaž Pavšič iz Idrije.
Debenje pod Sv. Štoblankom
La DC a Branchia vince con ii 46°\0
La DC continuerà ad amministrare il comune di Drenchia: infatti la maggioranza dei pochi elettori del comune ha votato per quel partito.
Due comunque i rilievi che si possono fare su queste elezioni; primo: la DC ottiene solo la maggioranza relativa dei voti (46%) pur ottenendo per effetto della legge maggioritaria, 12 consiglieri; secondo: il PSI (con il 23%) perde la minoranza in consiglio, la quale passa alla lista «civica», che prende quasi il 30% e tre consiglieri.
Questi i dati delle elezioni: DC, voti 102; PSI, voti 52; Libertà e giustizia, voti 65.
Come si vede la vittoria della DC è dovuta sostanzialmente alla divisione degli schieramenti avversari, i quali, complessivamente, sono andati oltre il 50%.
Numerosi i problemi che la nuova amministrazione dovrà affrontare, fra cui quelli (stando alle dichiarazioni preelettorali) derivanti dalla collocazione confinaria e quindi del trattato di Osimo.
Drenchia, è stato detto, costituisce l'esempio vivente del degrado economico e demografico condotto alle estreme conseguenze: è una prova la bassissima percentuale di votanti, 347 su 625, il 55%.
E’ necessario che diventi al più presto modello di collaborazione e di sviluppo economico-culturale.
S. PIETRO AL NATISONE
IL PCI PROPONE: LAVORARE PER L’UNITA’
Il comitato direttivo della sezione del PCI di S. Pietro al Natisone ha discusso martedì scorso i temi della propria iniziativa politica.
La relazione introduttiva, svolta dal consigliere provinciale Petricig, del comitato direttivo della Federazione di Udine, ha toccato i seguenti punti di carattere generale: la situazione del Friuli rispetto alla ricostruzione, all’economia ed al piano di sviluppo; estensione degli efetti del trattato di Osimo al territorio della provincia di Udine; programmazione della commissione slovena del PCI. Quindi si è soffermata sui punti di interesse più locale, quali: lo sviluppo dell’occupazione nella zona, la situazione dei servizi sociali e le iniziative per la formazione di liste unitarie alle elezioni amministrative del 1980.
Su tutti i punti si è sviluppata una vivace discussione, nel corso della quale sono intervenuti tutti i presenti. Dei risultati dei lavori del comitato direttivo sarà redatta una serie di comunicati.
Critico e soprattutto preoccupato il giudizio del PCI sulla situazione elettorale nel Comune di Drenchia, dove le forze politiche di sinistra non sono riuscite a formare una lista unitaria di alternativa alla DC.
Alcune conclusioni sono state tratte da Elvio Ruffino, della segreteria della Federazione, il quale ha confermato l’importanza che il PCI attribuisce ai problemi del comprensorio delle Prealpi Giulie, sottoposte a pressioni disgregatrici e a processi di abbandono economico.
UDINE
L’acqua in Provincia
Il problema dell’approv-vlgionamento idrico nelle Valli del Natisone non può considerarsi tuttora risolto. Anche dopo il periodo estivo, che ha imposto notevoli sacrifici e disagi alle popolazioni, i paesi lamentano la mancanza d’acqua.
Particolarmente seria la situazione in alcune frazioni, dove la scarsità di acqua potabile ha avuto riflessi negativi anche per le prospettive turistiche. L’argomento è stato sollevato in provincia dal consigliere Petricig, il quale ha lamentato che la giunta non abbia mai risposto ad una sua interrogazione, dimostrando così a suo avviso scarsa informazione ed impegno.
L’assessore Lenna, che presiedeva il consiglio, ha detto che la costituzione del nuovo acquedotto risolverà tutti i problemi.
Quel che è certo invece, è che se i lavori non saranno decisamente accelerati i disagi si protrarranno ancora a lungo, soprattutto nelle frazioni montane.
Più in generale la provincia appare ancora restia ad affrontare il dibattito sul trattato di Osimo e sulle questioni della cultura friulana, slovena e tedesca. Prossimamente sarà comunque impegnata a dibattere sulla ricostruzione.
CI VIP ALE Le associazioni culturali ad una conferenza del distretto scolastico
Il distretto scolastico di Cividale attuerà una conferenza delle associazioni culturali esistenti nel suo territorio. La decisione è stata presa recentemente dalla presidenza del distretto su indicazione della commissione cultura e sport.
Anche il prof. Petricig ha recentemente sollecitato gli organi distrettuali a questa iniziativa con una lettera in cui si dichiarava convinto che la conferenza potrà porre le premesse per una concreta collaborazione fra cultura e scuola e favorire il dialogo di questa con la società.
Sarà ora chiesto ai comuni di indicare le associazioni esistenti, per passare ad una riunione dei loro responsabili con gli organi distrettuali, formulare un programma, decidere le relazioni di base, ecc.
Si tratta di una iniziativa che non esitiamo a definire «pilota» nel quadro degli organi distrettuali i quali attualmente sono sottoposti ad un pressante vaglio critico.
Si rivelano valide a Cividale, invece, proprio quelle scelte unitarie che stanno alla base di una proficua collaborazione in campo amministrativo e scolastico.
Ne delaj zmede med nami, so še drugi se trudili, a potem so nad glavami svoje roge polomili!
I.P.
Beneški Slovenci!  _
«NOVI MATAJUR» je časopis, ki brani vaše interese, je vaš list.
NAROČITE SE!
Naročnina stane malo:
5000 lir za Italijo in 6000 za inozemstvo.
KAKO SE NAROČITE?
To je zelo lahko in enostavno!
Pošljite vaš naslov na redakcijo:
NOVI MATAJUR - ČEDAD-CiVIDALE, poštni predal 92 ali stretta B. De Rubeis, 20 (tekoči račun 11 - 649).
Pohitite! Več naročnikov bo, boljši
in močnejši bo vaš časopis v borbi za naše pravice !
SLOVENI DELLA BENEČIJA I
II ”Novi Matajur,, è il giornale che difende i vostri interessi, è il vostro giornale.
Abbonatevi !
L’abbonamento costa poco : 5000 lire per l’Italia e 6000 per l’estero. Come abbonarsi ? Ciò è molto facile! Mandate il vostro indirizzo alla redazione :
Novi Matajur - Cividale Casella Postale 92, oppure ; stretta B. De Rubeis, 20 (c. c. postale n. 11 - 649).
Affrettatevi ! Più abbonati avremo, migliore e più forte sarà il vostro giornale nella lotta per i nostri diritti !
ROMEO BRIZ
IZLET NA KRN
V
Žalostna zgodba o mojem očetu
Ko so slovenski planinci odprli novo stezo na vrh Krna, 26. avgusta letos, smo se udeležili svečanosti, lepega prijateljskega praznika tu di člani Beneškega planinskega društva. Vodil nas je naš predsednik Joško Kukovac, in z njim smo prišli do vrha Krna. Nas ni bilo dosti, a bili smo dobri, med njimi emigranti in bivši emigranti, ki živimo daleč od naših dolin, od naših rojstnih domov, od Benečije.
Skoraj vsako leto se moja družina povzpne na tisto goro, ki jo je tako ljubil moj oče in zato imamo poseben razlog. Dogodek, ki ga ne smemo pozabiti in ki bi moral ostati v zgodovini. To leto smo šli gor jaz, moja žena Mirella in sin Giordano, ki živimo v Butriju.
Moj pokojni oče se je boril v prvi svetovni vojni 40 dni na vrhu Krna.
Ko je bil ranjen, so ga odnesli v Drežnico, v začasno vojaško bolnico.
Potem je bil ujet od avstrijske vojske. Vrnil se je domov za nekaj mesecev po končani vojni, v svojo rojstno vas, v Kraj pri Dreki.
Nadaljeval je z obdelovanjem zemlje. Kadar smo bili mi sinovi šele zelo mladi, smo hodili za njim delat na Kolovrat in on nam je vedno pripovedoval o Krnu. S prstom nam je kazal, kam je hodil po vodo in jo nosil na vrh. Prav tako nam je kazal, v kraj, v katerem je bil ranjen.
Vedno nam je govoril o tem hribu, ki ga ni mogel nikoli pozabiti. Povsod, kjer se je srečal s svojimi prijatelji, je stalno govoril o «svojem hribu» in večkrat poudaril, da se bo še enkrat povzpel do vrha, preden bo umrl.
Leta so šle naprej, dokler
ni prišel dan, ko sta se odločila s svakom, Janezom Prapotnikom iz Trinka, da gresta na Krn.
Nekega lepega, jasnega jutra, meseca avgusta 1937, sta pripravila vsak svoj alpinski ruksak, s kruhom, sirom in domačo salamo. Seveda nista pozabila niti na flaško dobrega vina in sta odpotovala.
Jaz sem imel tačas komaj 14 let. Želel in vztrajal sem, da bi šel z njima, a stric Janez mi je rekel, da je pot predolga in naporna, da jo ne bom zmogel. Obljubila pa sta mi, da mi bosta prinesla planinke.
Očeta in strica je pot najprej peljala v Tolmin, kjer ju je čakal drugi svak, Krajnik, da bi šli skupaj naprej in prenočili na Pologu, a to, na žalost, se ni zgodilo. Njih želja se ni uresničila. Kadar so prispeli do kasarn 9° Regimenta alpincev iz Tolmina, so jih aretirali. Aretiral jih je maresciallo, ki je nosil vzdevek «Maresciallo dei Colombi». Mojemu očetu ni uspelo omehčati srca temu «Maresciallu», ko mu je pripovedoval, da sta se skupaj vojskovala na Zmrzlem hribu, ob vznožju hriba Vodil. Pridni «Maresciallo» jih je izročil fašistom kot dva slovenska vohuna in so jih zaprli v tolminski zapor. Šli so mimo štiri dnevi in jaz
sem doma čakal, kdaj mi prinesejo planinke. Petega dne popoldne sta se vrnila domov, tiho tiho. Z nobenim nista govorila, samo mojo mater sta vprašala, če ima kaj za podzob. Mati je iz njih obrazov razumela, da nekaj ni v redu. Želela je vedeti, kaj se jima je zgodilo, ona dva pa sta se sramovala tega, kar sta doživela. Sramovala sta se, da v Italiji komandira fašizem.
Tudi potem, kot prej, kadar smo delali na Kolovratu, je imel moj oče vedno uprte oči proti Krnu. Ni sovražil tega hriba. Nasprotno, ljubil ga je, do svoje smarti, toda v srcu ga je bolelo, da mu ne pustijo več stopiti na njegov vrh. Njegovo željo izpolnjujemo njegovi sinovi, vnuki in sorodniki.
Nekaj mesecev po njegovi smrti, ko smo urejali njegovo jgrobišče na pokopališču pri Devici Mariji na Krasu, se je njegov sorodnik povzpel do vrha Krna in mu prinesel na grob košček kamna iz te krasne gore, rekoč: «Ko so te drugi gor vlekli, so ti branili priti na vrh avstrijske puške, a si vseeno prišel do cilja, ko si želel iti sam, da bi vžival v miru lepoto planinskega raja, ti tega niso dovoljili. Sedaj pa boš imel za večno na grobu košček tvojega ljubljenega hriba».
Tudi hlapec Tinac bere Novi Matajur
Brirova družina na vrhu Krna
Livek vabi
Visoki jubilej Antona Chiabaja: dopunu je 80 Ijet
Kadar smo pisali lansko ljeto o njem, ko je biu dopunu 79 ljet, smo mu iz srca želeli, da bi učaku tudi osemdeseto ljeto in še več drugih.
Anton Chiabai - Tonček za prijatelje, se je rodiu 28. oktobra 1899 u Gorenjem Tarbju, u Cjabajovi družini.
Je «il ragazzo del ’99 in Cavaliere di Vittorio Veneto».
Po parvi veliki uejski ni bluo djela na domačih tleh, posebno pa ga ni bluo za tajšnega antifašista, kot je biu Tonček. Brez pasaporta jo je mahnu čes Moncenisio, v Francijo in za nekaj časa potem pa u Belgijo, kjer je delal nad 30 let u rudniku (u minieri). Povzpel se je do službe «šefpuriona».
To je prva odgovornost pod inženirjem u rudniku.
Za njegovo vestno in dol-golento delo mu je dau kralj Baldovin visoko priznanje.
Leta 1938 se je poročiu z Marijo Gus iz Rukina.
Marija mu je porodila dva sina: Ettorija in Tončeka.
Ettore ima znano gostilno «Nuvola Nera» v Prešnjem pri Čedadu, Tonček pa še živi in dela v Belgiji.
Naš Anton je postau antifašist predvsem zato, ker so černosrajčniki preganjali nag jezik, katerega je on zmjeraj Ijubu, kar sta priča tudi njega dva sinova, ki govorita lepše po slovensko kot naši domačini, čeprii sta zmjeraj živjela u Belgiji, če sta jo šprehala po francosko u hiši, je tata zaropotal.
Kadar se je varnu s' pen-zionam, u Čedad, se je hitro parbližu našim organizacijam. Kmalu je biu imenovan za blagajnika Kulturnega društva «Ivan Trinko».
Pomagu je vsako ljeto organizirat praznik emigran-
*
tov in minatorjev za vsako Sv. Barbaro, prav tako je pomagu pri organizaciji Kamenice in širitvi Novega Matajurja.
Naši ljudje ga ne bojo nikdar pozabili za use do-bruote, ki jih je napravu, ko so bli u stiskah in težavah. Po špitalah hodi obiskat naše bunike in jim tudi pomaga. Sada je častni predsednik društva beneških minatorjev.
Usi prijatelji, društvo «Ivan Trinko», Novi Matajur in društvo beneških emigrantov mu želijo, da bi še puno puno ljet živeu med nami.
Podbonesec
RUONAC
U nedejo popudne so pod-kopali u Ruoneu še mladega moža: Zenobio Domeniš. Imeu je samuo 54 ljet in je umanr u čedajskem špitalu u petak 11. oktobra ponoči.
U veliki žalosti je zapustu družino in številne par j atelje.
Naj gre žalostni družini naša toložba.
Landar
U torak 9. oktobra je u-marla u čedajskem špitalu Maria Banchig, udova Dega-ni. Stara je bla 79 ljet.
Nje pogreb je biu u srje-do 10. oktobra popudne u Landarju.
Ohranili jo bomo u ljepim in venčnim spominu.
PRAPOTNO
OBORČA
Lep Burnik - praznik kostanja
U nedeljo 14. oktobra so vasnjani iz Oborč pripravili tradicionalni praznik kostanja - Burnik.
Čeglih je bluo ureme negotovo, se je zbralo u Obor-čah puno ljudi, ki so paršli od vseh krajev. Organizatorji so spekli puno kostanja in sejmarji so zalivali dobre pečene burice s sladkim domačim vincem.
Niso pa mogli speč tistega kostanja, ki so jim ga odnesli te duji turisti.
ČEDAD
BEPPINO
CRISETIG
e ŽIVA GRUDEN si sono sposati
Il prof. Beppino Crisetig, presidente del Circolo Culturale «Ivan Trinko» di Civida-le, consigliere comunale a S. Leonardo e vice preside di quella scuola media, si è unito sabato 13 ottobre, in matrimonio con la prof. živa Gruden, residente a Opicina (Trieste), laureata in slavistica all'università di Lubiana ed operatrice culturale nell’ambito delle associazioni slovene della provincia di Udine.
La cerimonia è stata celebrata nella sala del consiglio comunale di S. Dorligo della Valle / Dolina dal sindaco Edvin Švab, il quale le ha conferito un carattere di festosa affabilità. Il rito si è svolto in Italiano ed in Sloveno, mentre a conclusione il sindaco ha rivolto agli sposi ed agli invitati un discorso di felicitazioni ed auguri in lingua slovena.
T I P A N A BO ŠINDAK ODSTOPU ?
no in potrebno bi bluo, da bi se usi lepuo zastopili in unitarno djelali za obnovitev (ricostruzioni Tipanskih va-
si.
«Giornali» so muorli u zadnjih ljetih že vičkrat pisati o krizi, ki je zajela ami-nistracijo tipanskega komuna. Zavojo kreganja med samimi konseliri DC, ki ima večino (maggioranzo) v ko-munu.
šindak Tomasino je biu že odstopu, potlé je biu pa-rjeu nazaj «redini» od komuna u roke, potle jih je pustu in spet parjeu.
«Avanti in dre, avanti in dre, che bel divertimento!», se glasi znana italijanska pjesam.
«Divertimento» bi biu, če bi ne zavojo tega tarpjeli ljudje in rekonstrukcija, ki je takuo potrjebna, saj je biu tipanski komun hudo poškodovan zavojo potresa.
DC ima u karminskem svetu 11 konselirjev, ker je dvanajsti — Evaristo Melissa — umaru. Sada so trije od enajstih demokristianov prestopili k opoziciji, zatuo je načelnik (capogruppo) od socialdemokratov, Franco Vazzaz, zahtevu, naj se šin-
dak umakne, čene bo odstopila opožicion in z njo še trije demokristiani, disidenti.
Sindak za sada še tarduo darži in nečje odstopit.
Kar se dogaja u Tipani meta slabo luč na komun-
U momentu, ko smo šli v štampo, smo zvjedeli, da sta Šindak Tomasino in ašešor Sedola Ettore odstopila. Ponavlja se stara piesam, stara muzika.
U Tipani se kregajo na komun, vasi pa čakajo na obnovo (Brezje po potresu 1976)
U soboto 8. septembra sta . se poročila u cerkvi «La Sa-lette» u Čedadu Lucio Vo-grig in Patrizia Novati iz Čedada.
Lucio se je rodiu u Platcu (grmiški komun) in je sin Tilja Vogriča in Matilde Trusgnach - Tuostovi. Sada je njih družina narbuj znana za izdelavo gubane. Pred kratkim so odparli nov in velik laboratorji u Čedadu.
Zgodilo se je že puno puno ljet od tega. Iz Jakove družine iz Kanalca se je poročila u Matajur mlada nevje-sta.
Kadar so se zbrali starši in žlahta obeh družin in so bli usi dakordo za poroko, za žembo, so se začeli glihat še za doto: kaj bo dala rojstna hiša nevjesti?
Ptrno cajta so se glihali, kregali, jedli in pili, a se nje-so mogli zglihat. Natuo je tata od noviča, Mohor, predla-gu (proponu), naj se pokliče nevjesta Marička, da ona povje, kaj želi.
Tata od Maričke, Jakob, je jau: «Pa naj bo, pokličite Maričko!».
Iz kambre pride dol po š tengali Marička.
«Kaj čješ? Kaj želiš, da ti damo za doto?» jo je uprašu tata Jakob.
«Tristo zlatih in deset, tisto dugo senožet, tiste šualne na baton, tisto jare, ki st or' kaštron».
Te so ble želje Maričke, ne vemo pa, če je udobila use, kar je uprašala.
U tistih starih časih je bluo težkuo udobiti tristuo zlatih u kumetuški družini. Tudi jare (jagnje), ki ga stori kaštron, se ga težkuo udo-bi. Mogoče je dobila samuo šuolne na baton, ker dugo senožet so jo šele Jakovi gospodarji.
Moj prijateu Danev je šu na praznik vina u Čedad
sem njeki petak srečju na sred vasi mojga parjatelja Daneva.
«Danev, al puojdeš jutre u Čedad?» sem ga uprašu.
«Po kaj?» se je oglasu.
«Jutre bo parznik vina (festa del vino) sem mu pojasnu, ker sem vjedeu, da ga je rad použiu. Danev ni biu prej še nikdar na prazniku vina in je mislu, da na tajšnem prazniku dajejo vino zastonj.
Drugi dan se je že zguoda napravu in šu u Čedad.
«Kam greš?» ga je uprašala njega žena Filomena.
«Grem u naše staro mjesto po opravilah!» ji je na kratko zabrusu in začeu ropotat s svojmi košpami pruoti Čedadu.
U Čedadu, pod staro pre-turo se mu je s košpam po-puznilo po laštu.
Razkretnu se je in med nogami ga je močnuo zaboljelo. Sreča, da je biu tam blizu kiosk, da se je popadli za bank, čene bi biu padu.
«An glaš merlota!» je naročil gospodarju za kioskom. Kadar je tistega popiu, je naročiu še adnega in potem še in še. Kadar ga je imeu že zadost pod kapo, se je oglednu in je videu u bližini še puno kioskov.
«Pokušajmo, kajšno dajejo te drugi», je pomislil in začeu tapat s svojimi težkimi košpami do drugega kioska. Ja, pozabu sem še povje-dat, da je biu Danev gjuh, kti skala.
Gospodar od parvega kio ska je uzdignu roke in za četi arjut: «Gospod, gospod plačjajte mi, kar ste popiu!»
Danev, čeglih je biu gjuh je slišu arjuvilo, pa ni zasto-vii besjed.
Zastopu je po svojim.
«Ne, ne, vi ste mi ga dah zadost, grem pokušat pa dru ge, Bohloni!» je odguoriu ker je biu prepričan, da mu ponujajo še za pit.
Mi je ušeč garjupo
Tona Klančarju je šu u Če dad in potem, ko je opravi svoje opravila, je šu u bai in naročiu kafè.
Kadar so mu parpravli ka fè u majhani šalci, se je hu dno podaržu in je jau: «Bo žja Madona, saj ga ni vič ki no orjehovo bližino. Moja Ta režija mi ga skuha deset krai vič!».
Naročil ga je no veliko šal co in so mu ga parpravli. Kadar ga je imeu pred sabo je začeu basat notar cuker Basu ga je in basu.
Gospodar ga je za šankon jezno, debelo gledu. Potem je Tona zadaru šalco in po piu.
«Cristo di Dio, če bi ga bit manjku z žlico pomješu!» je jezno z ar ju gospodar.
«Ne, mi ne smjete zamje rit, mene mi je ušeč gariupo> mu je odgovorili naš Tona.
Za sada bo zadost, drugi krat pa še druge.
Vas po zdrav j a vaš
Petar Matajurac
.
Gli sposi prenderanno residenza a S. Leonardo, nelle valli del Natisone, alle quali continueranno a portare un impegno sicuramente efficace e convinto in campo culturale e nel mondo della scuola.
Agli auguri dei parenti e degli amici, si aggiungono quelli dei colleghi e degli operatori delle associazioni slovene, così della regione, così della Benecia.
V saboto sta se poročila na županstvu u Dolini pri Trstu naš rojak prof. Beppino Crisetig, predsednik društva «Ivan Trinko» ter prof. Živa Gruden z Opčin, sodelavka Novega Matajurja. Če je bila Živa do sedaj «de faeto» Benečanka, je od sedaj naprej tudi «de jure».
Vse najboljše jima želijo v skupnem življenju številni prijatelji in tovariši, uredniški odbor, uredništvo in u-prava ter kolektiv Novega Matajurja.
PISE
PETAR
MATAJURAC
Naše stare zgodbe
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
Mjestni gospuodje nam kradijo kostanj
Je že vič ljet, ki muormo u telem cajtu pisat o tatvinah, ki jih opravjajo po naših dolinah takuo imenovani turisti.
So taki turisti, da kadar je turistična sezona (sta-gjon), ne pridejo u naše doline, da bi nam kaj dali ulez-vat.
Ne, ti gospuodje gredo na muorje, al pa u hribe, kjer so lepi, luksuzni hoteli. U naše doline se parkažejo, kadar začne zdreljet sadje: kostanj, jabuke, hruške al pa zelenjava: grah (fižol), breskve, radič in drugo. Tudi drva so jim «napot», tiste, ki jih parpravijo na pot naši kumetje za zimo al pa za prodaj.
Kofani so puni, kadar se zvečer vračajo u mesta gospodje. Zaki pravimo gospodje?
Zatuo, ker je resnica. Buo-žac iz mjesta, al pa djelovac, ki ima automobil, ne bo za-pravju 10-15 taužent lir za benzino, da bi paršu iz Trsta, Gorice in Vidma, da potle nabere kostanja al pa drugega sadja za 5-10 taužent lir. Ne, tajšni ne morejo. Pridejo tajšni, ki imajo velike automobile, ki jim gre puno blaga tu automobil. Zatuo so gospuodje, tajšni gospuodje, ki bi lahko ukupili naše blaguo na trgu, po butigah. Tudi zatuo, naš kumet muora prodajat dobar kup soje par-djelke, ker ni poupraševa-nja po njih, ker tisti, ki bi jih lahko kupili, so jih že sami pobrali po naših dolinah. In potem jih kličejo turisti... Nu, bodimo pametni! Turisti so tisti, ki parnašajo in ne odnašajo!
Tisti «turisti», ki kradijo naše blaguo, njemajo cajta iti u našo oštarijo, ker se jim mudi hitro nagrabst in napunit «kofane».
Zakaj ne napravijo nič oblasti, da bi zaustavli to sramoto? Naši komuni so postavli table, ki pozivajo turiste, naj spoštujejo privatno lastnino. Na tablah piše v italijanščini: «Rispettate la proprietà e l’ambiente».
Tuo ni zadost, ker «kulturni» gospodje iz mjesta ne znajo brat po italijansko, znajo pa brat kostanj in drugo sadje!
Tudi če bi par Mostu (Ponte S. Quirino) napisali veliko tablo: «Tutto il terreno delle Valli del Natiso-ne è proprietà privata!» bi ne bluo zadost, čeglih bi bluo pametno napravit nekaj tajšnega. Treba bi bluo
RISPETTATE LA PROPRIETÀ’ E L’AMBIENTE
postavit puojske vahte (guardie campestri), kot smo pisali že lansko Ijeto. Jih ni treba dost in za njih plačjo lahko bi poskarbe-li no malo komuni, no malo Gorska skupnost (Comunità montana) in no malo dežela (Regione). Brez verbala in procesu, sa-muo če bi dajali slane multe, bi se gospuodje iz mjesta odvadli tatvine in bi muorli kupovati na targu, po butigah tisto naše blaguo, ki ga sada «zastonj uša-fajo» po naših dolinah.
DREKA
Dreški komun ima nove konselirje
U Dreki so votali za obnovitev komunskega konse-ja u nedeljo 14. in ponde-ljek 15. oktobra. Kot smo že pisali, so se potegovali za dreški komun tri liste: DC - PSI in lokalna lista.
čeglih se je DC cepila med sabo use tele zadnje leta, je še zmjeraj pokazala, da je najmočnejša u Dreki. Spet je dobila komun u svoje roke, to pa tudi zavoj o tega, ker nisò leve sile unitarno nastopile. «Kadar se dva kregata, trečji dobiček ima!» pravi star pregovor in dreške volitve so pokazale, da še zmjeraj velja.
Presenečenje za socialiste, ki so po dolgih ljetih zgubili mesto opozicije u komunu. U opozicijo so bili izvoljeni trije kandidati od lokalne liste (lista civica).
Novi konselirji so naslednji (DC):
Gianni Crainich, Giuseppe Drescig, Sergio Gus, Gianni Iurman, Liviana Namor, Franco Prapotnich, Pietro Scuderin, Giuseppe Tomase-tig, Maurizio Trinco, Bruno Trusgnach, Ferdinando Trusgnach, in Luciano Iurman.
Od lokalne liste:
Silvano Crainich, Renzo Gus in Marco Tomasetig.
Novim konselirjem želimo dobro delo in da bi vestno opravljali svojo dužnuost in svojo odgovornost.
BREG
U Angliji je umru Genio Toderjev
U saboto 15. septembra je na hitro umru u Angliji naš vasnjan Eugenio Bergnach, Toderjev po domače. Imeu je 61 ljet.
Rajnik Genio je biu poročen z Lidio Ruttar, Miheli-novo iz Brega.
Z družino sta živjela u Angliji nad 30 ljet. Rajnik zapušča u veliki žalosti ženo Lidio, tri hčere in sina. Naj jim gre njim naša toložba.
Rajnik Eugenio Bergnach (Toderjev)
ŠPETER
PUOJE
O prerani smarti Graziane Petricig-Goreove iz naše vasi smo že pisali u zadnji številki Novega Matajurja. Sada objavimo sliko rajnke Graziane, ki je im jela 51 ljet. Čeglih je bla že dugo buna, ji njeso tjel dat penziona.
Penzion so ji dali en mje-sac an pu, prej ko je umar-la, takuo da ga ni uživala. U zadnjih desetih ljetih je bla rjes nesrečna Gorcova družina. U družini se je rodilo 5 sinov in so št j eri mladi u-marli: Gino je imeu 51 ljet, Bruno, marešjal od karabi-nierjev 44, Lorenza, ki je u-marla u Franciji, je imjela
tudi 44 ljet. Od usjeh je ostala živa samuo Livia, ki ima oštarijo par Kočebarju, Nji naj gre usa naša tolažba.
Gorenji Barnas
U pandejak 8. oktobra so podkopali u Gorenjem Bar-nasu moža, ki je učaku visoko starnost: 87 ljet. Imenoval se je Emilio Blasutig in je umaru an dan prej u čedajskem špitalu. Biu je «Cavaliere di Vittorio Veneto».
Naj gre družini naša tolažba.
SREDNJE
Gniduca
U soboto 29. setemberja sta se poročila u cjerkvi u Gorenjem Tarbi, Rucchin Lucia, Lejonova iz Gniduce in Martinig Gianfranco iz čeplešišča. Sada bosta živjela u Čedadu.
Družina in žlahta jim želijo puno sreče in zdravja u njih skupnem življenju.
Dolenj Tarbi
U nedjejo 7. oktuberja je umaru u čedajskem špitalu Duriava Mario, Durjavu iz Dolenjega Tarbja. Imeu je 78 ljet. Le tu tisti družini, no malo mjescu nazaj je u-maru njega navuod, Toni Duriava, in še malo mjescu prej, pa brat rancega Marja, Vigi.
Pogreb rajnkega Marja je biu u torak 9. oktuberja, u britofu Sv. Pavla u černeti-čah.
Gniduca
U nedjejo 30. setemberja je umarla na hitro Bergnach Virginia, uduova Qualizza,Ta na brjegu ta, stara 75 ljet. Jo je ušafu martvo nje sin, Bepi, ki je paršu iz Vidma za iti na jago. Bla je blizu šporgeta, ki je pila kafè. Nje pogreb je biu u torak 2. oktuberja, u britofu Gorenjega Tarbja.
Podsrednje
U pandejak 17. setemberja je umarla u čedajskem špitalu, po dugi boljezni, Maria Bordon, Federikova iz Pod-srednjega. Je zapustila moža, Federica Lauretig, tudi on že puno cajta bolan.
Pogreb rajnke Marije je biu u srjedo 19. setemberja.
Podgora
5. setemberja je umaru u čedajskem špitalu, kjer je biu rikoveran za no hudo boljezan, Gariup Giuseppe, rojen leta 1922. Pogreb je biu na dan 6. setemberja, u
Oblici. U veliki žalosti zapušča ženo Lidio. Naj gre vsem žalostnim družinam dragih te rajnkih naša tolažba.
RAUNE
U Kanadi je Federico Graziano Predan dopunu Ijeto svojega življenja
Mlademu paru, Graziji in Liviu Predanu se je rodil u Kanadi parvi sin in je dopunu Ijeto na dan 17. sep-
Motiv iz Dreke
Rajnka Graziana Petricig
nesreči 15-6-1979 u Švici. U-bu se je z motorjem. Imeu je samuo 23 ljet. Biu je poročen in ko se je zgodila nesreča, je njega žena čakala otroka.
Tragična smart mladega moža je globoko užalostila naše emigrante u Švici. Posebno pa je pustiu u veliki žalosti mlado ženo, očeta in mamo Aldo.
SOVODNJE
U čedajskem špitalu je umarla Luigia Sedi, udova Qualizza. Učakala je 83 ljet. Nje pogreb je biu u Sovod-njah u torak 16. oktobra po-pudne. Ohranili jo bomo u ljepim spominu.
TRČMUN
Umaru je tata od gospuoda famoštra
U pandejak 15. oktobra, približno ob štirih zjutraj, je umaru u čedajskem špitalu Toni Zuanella iz Matajurja. Imeu je 67 ljet. Rajnik Toni je biu tata od trč-munskega famoštra Boža (Nadalija) Zuanella in diakona Pasquala, ki je znan umetnik, saj izdeluje prav lepe an dragocene ikone.
Rajnik Toni se je rodiu u Matajurju kot parvi sin znane Zuanelove družine.
Biu je dobar mož, ki je zmjeraj živeu u pobožnosti in globokem spoštovanju vjere naših očetov in naših dobrih starih navad. Ljubu je naš jezik in kulturo in u tem duhu je učiu in zrediu svoja dva sinova. Puno je garu, od zore do mraka, da jih je vešuolu. Dvajst ljet je dielu spolovinar, zemjo na pou (mezzadro) u Bijačah.
Potle je šu na djelo u Nemčijo, kjer je napravu dvje sezoni (stagiona). Kadar so gradili cjeste po sovodenj-skih vaseh, je opravju djelo karpentierja.
Potle, ko je zazidu hišo u Matajurju, je šu u Kanado, kjer je ostu štiri ljeta. Kot dobar kristjan je pošteno živeu in pošteno umaru. Puno vič je dau družbi, kot je parjeu od nje. Biu je iznajdljiv kumet in dobar živinorejec.
Kot «domači» vetrinar je pomagu usem živinorejcem sovodenjskega komuna in drugim. Kakuo so ga usi imeli radi, je pokazu njega velik pogreb, ki je biu u Matajurju u torak popudne. Ohranili ga bomo v večnem spominu, žalost, ki je zadela njegovo ženo, sina Božo-ta in Paskala, je tudi naša žalost. Naj jim Bog da svojo tolažbo.
Mali Federico Graziano Predan iz Kanade
tembra ljetos.
Njegovo sliko so nam po-šjal že vič mjescu od tega in jo sada publiciramo.
Livio, ki je doma iz Rau-ni, živi že 14 ljet u Kanadi. Njega žena je Grazia Lo-priore in je doma iz Capur-so (Bari). Poročila sta se mjesca septembra 1977.
Medtem ko želimo malemu Federicu puno zdravja in sreče u življenju, voščimo mlademu paru še puno takuo ljepih in zdravih puo-bčju, pa bi ne bila škoda, tudi če bi ble čičice!
GRMEK
KANALAC Umaru je Renzo Kozarju
U torak 16. oktobra zjutraj je umaru po kratki boljezni u čedajskem špitalu Renzo Craghil - Kozarju po domače. Imeu je samuo 49 ljet.
Rajnik Renzo je biu puno ljet, kot emigrant, u Kanadi. Ko se je varnu, je živeu sam, ni biu poročen.
Njega pogreb je biu na Ljesah u sredo 17. oktobra popudne. Naj u miru počiva.
Hamard Philip, sin od Al-de Vančinove iz Topolovega je zgubiu življenje u cestni