SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU !
OJEO tBSk
r=>
LTJ
GLASILO JUGOSLOVANSKA NARODNEGA ODBORA
3tev,21
Dachau.v petek.dne 25.rr.aja 1945
Broj 21
TIT
O -NAS SIMBOL IN NASA SMER,.
ROJSTNEiV\ DNEVU NARODNEGA HEROJA ---MARŠALA JUGOSLAVIJE--
fVedvcjna Jugoslavija je bila klasičen primer majhne slovanske dr-žave,k! je bila zasuznjena zapadne-rru kapitalu In ki| Jc v nasprotju z' velikimi simpatijami,ki so jih njeni narodi v6;lne gojili do velikega ruskega naroda;vedi 1 a Izrazito proti slovarske, zlasti prot¡sovjetske pol ItJko.Zasužrjenost tujeiru vele-kopitaiu je povzročala nesamostoj-nest In nestalnost y zunanji poli-
V '4
t1ki,ker se je carsljska politika v svojem lokavem nihanju vedno naslanjala na tiste države,ki je bila trenotro najmočnejša,Zato smo ob izbruhu svetovne vojne krepko zaplavali v vode Ital ¡j&r.skGga In nemškega fašizma,ker je notranja proti ljudska pfitjtika Izkoriščanja širokih delavskih In kir,etsklh množic videla samo v naslonitvi na fa-slsttžiie režime garancijo za svoj obstoj.Druga garnttura meščanskih strank jc sicer batooslk z razpololenjim širokih ljudskih plasti z njihovimi zahtevami po samoodločbi narodov,po sporazumu v nctrar.jl politiki,po protifašistični orijertacijt in naslonitvi zunanje politike na zapadne demokraciji,zl asti pa na Sovjetsko zvezo,vondar pa samo \olfko,kcllkor jI jo te bilo potrebno v konkurenčni borki za oblast - to se pravi,neiskreno In same navidez.Clm se V kak tak kmSinet meščanskih klik dokopal do oblasti,je red-ro izdal ir odvrgel stroke zahteve ljudskih mrežic in vsak režim se je locll cd prejšnjega samo po tem,da je otl slabst od r.jega^
Stroke ljudske p lasti Pa se svojim zahtevam r.tsc nikdar odrekle,nasprotne,radtkallzlrale so jih tn manifestirale z ar-
V	NI
je cb vsaki pri I tki.Spomnimo se samo,s kakšnim navdušenjem In v kako ogromnem številu smo se pred pettml leti odzval! f)ru&-tvu prijateljev ruskega naroda In.kako je takrat nas narod manifestira! svoje odločno voljepe sodelovanju z velikim bratskim narodom,ker so je zavedal,da bomo sar.c v taksnt zvezt nal-11 pet,kjer st bomo "prosti vol 11 i ven tn postave".In ko je Drlsla za nas ura odločitve,all s fašizmom In nacizmom v pogin,al i pa na strani demikracij Ir Sovjetske zveze v svobode tn novo življenje,se je nas narod odločil za drugo tezo. Ta
odlocttcv nam jc sicer na glavo nakopala vcjno,v kateri jc vladajoča plast tftkaj dneh kap 1 tu I trata,Toda narod! Jugoslavije so nadaljevali borbo s fasfz-
V	v(
men In okupatorji,čeprav spočetka sicer z gcllml rokami,ver.dvr pa brez vodstva katerokoli Izmed starih meŠcatsklk strank, ki s« po vrstt stopale v službo'Okup»4er-ja In Izdajale Har*d za ceno oblasti,Za« :to je bila nasa nacionalna borba,b«rb* ]prt-t! okupatorju povezana z borbo proti lasinlm wseansklm kitkam Ir jc '-tir. proti njim prav'tako ostra kot proti okupa-,t>fju samemu.V "sttrt leta trajajoči ior-p? «i si narodi Jugoslavije zgradil1 ne s;nc svojo vojsko,k! je z lastrlr! stlar 111 tlratunala z okupatorjem in njegovimi plačanimi Izdejolcl,marvnc so s! vi " br-.tskftm sporazumu na podlagi enakoprav-nest T In svntrde postavili osnovne te-
^	V	V
melje novega državnega tn družbenega življenja.
V te-j borbi so stopill u pipa nw!1 Ij^JcJkd njimi je zavzcltiprvo mesto sin na^r zemljo,kt je s svcjlmt boga* tirni Izkušnjami v veliki ruski revoluciji nabral dovolj Izkušenj tn pobud,da jc- postal učiteljem, narodom'Jugoslavije v njihovi borbi za samostojnost In neodvisnost,za uresničenje njihovih socijalnih zahtev,za njihovo sodelovanje z vsemi svobodoljubnimi narodi,zlasti pa z velikim ruskim narodom,To je kovinarski delavec,častnik Rdeče armade--nas maršal Tlto.Pod njegovim vodstvem je borba juznoslovafr-sk1h narodov zavzela tiste smer ln tisti obseg,kot si ga je v balkanskih osvobodilnih Irojnah zelol ze Ljenjtn: Izvedena jc bila no samo proti tujfm nastlnlkcm,marveč tudi proti lastnim zaje-dalcem tn fzdajalcep ter postala take neizmerno popclnejsa od osvobodilnih borb v obc-h balkanskih vojnah.V tem je Titova največja zasluga.Zato nam je Tito postal ne same simbol vse nase borbe Ir, njenih uspehov,pos-
•	j	^
tal je njen nostlec in usmerjalec našega dela tn n«sc bc» do*
nostf.Zato mu oh njegovem rojstnem dnevu zelime vse,kar si sami želimo - se lepše bodočnosti v miru z vsemi svobodoljubnimi rarcdl šveta.Ta vojna pozna celo vrsto presiaga-rih In osvobojenlh.Med vsemi temi narodi se je poj--vJi en sam Tito,In ta Tito je na?,	jd.
Stran ?
DAHAVSKI POROČEVALEC
Dachau.dr.c, 25.maja 1945
T E L A V S T V O F R E S T O L N E L J U 8 L J A f-i E '.i A .K I F E S T I R A
Ogromno zborovanje v veliki dvorani
LJUDLiftA«j» Snoii je bila v urior.ski dvorani velika prireditev - gostovanje ukrajinske umetniške skupino "f.bj-stri Ukrajine" s solističnimi in zborovskimi pevskimi točkami, plosi in godbo. Obisk jo bil cdliČen, odobravanja po vsaki točki vzporeda ogromno. Prireditev je oddajala tudi tukajžr.a radijska postaja.
/	V
LJUBI,24»maja - te binkostni ponedeljek se je vršil v veliki dvorani doma ra Taboru ogr.omcr. zbor ljubljanskega delavstva.Vsi prostori s stranskimi dvoranami in Hodniki vred so bili nabito polni in tudi ra tolovadišču je vladala velika gr.eca. Zborovarje je vodil tov. perko, narodno vlado jn zastopal minister za gozdove ir. rudnike, tcv.Les-kovsek. Pe govorih je odšel velik sprevod z zastavami In transparenti na čelu pred "Union". Z balkona je množice pozdravil mlnistor tov. LeskcvŠek, nato pa je gcvoril tov. [elirar, ki ¡ve jc pred kratke*, vrnil iz pritvernega taborišča 1,'authauser. domov.
ZEOR K SOSPOSVETSKEi.1 POUU
LJUFLJANA,24.nvja - Na Koroškem so bili pretekli teden v Sir,£i vasi, Dobri j I vasi, Smarjctl, Pliborku, Ve! i keveti in Železni Kaplji veliki zbori naroda, zlasti mladine. Povsod so govorniki in govornico nag i asa 1 i, da koroško slovensko ljudstvo zahteva takojšnje vrnitev jugoslovanske vojske v . to kraje. Pozdravili so vzajemnost med avstrijskimi in slovenskimi bojevniki za svobodo in zahtevali takojšnje stroge kaznovanje .nemških fašistov, ki se še dar.es vkljub zasedbi po zavezniških četah neovirano sprehajajo po Celovcu in Poljaku. Iz vseh zborovanj sc bili poslani prisrčni pozdravi maršalu Titii.
LJL'PLJAI&,24.fraja - Na zgodovinskem Gcspcsvetskem polju so se 16.maja zbrali od vseh stran slovenski omladinci in; partizari, da tudi na tom slavne« mestu izrečejo svojo glasno tesodo po osvoboditvi Koroške. Knežji kamen jo bil ovit v slovensko trobojnico, tisočere irnožlcc so valovile okrog njega ir poslusale govornike ter jim pritrjevale. Kakor da bi se znova narod zbral k izvolitvi svojega vojvode...Maršalu Titu ir predsedniku vlade Kidriču v Ljubljani se zboro-val.ai poslali iskrene pozdrave z soglasno željo, da bi tudi Koroška kiralu za vedno tila združena z ostalo Jugoslavi-
RAZDEJANJE hA SPODNJEM STAJERSKEL LJUTCL;ER,24.maja - V našem okraju jo poljedelstvo zelo prizadeto po okupaciji ir. vojnih dogodkih. Vec kakor dve tretji ni konj, tretjina goved ir. skoraj vse prašiče so odpeljali Nemci. Velika je tudi škoda na poljih ir. pc vinogradih, ker so se ?sepevsod gradile razno utrdbe; tudi čebelarstvo jo zelo frizadeto. prebivalstvo se sedaj hitro vrača na svojo domove Ir. hiti z obdelovanjem poljaj popravljajo se tudi za cesto ir železniška proga na Radgono oziroma Grmož ir, Mursko Sobote. Z delom je pričelo tudi ze nekaj obratov, ir. ko bo prispel premog, bodo tudi opekarne pričele obratovati. Vsepovsod se odstranjujejo številne mine na komunikacijah, železnici in poljih.
F TUJ,24.maja - V nedeljo se jc Sv. Barbara v Halozah ob izredno Številni udele-Žbi oddolžila spominu padlim borcem za svobodo.
in ra telov^diseu Tabora	l
EVROPSKI fa-.RQDl CDlotffl S SOVJETSKO ZVEZI	i-
EE06RA0,24.maja - Zuranji minister Jugoslavijo dr. Suba^ic jo izjavil, da bo zur.arja politika Jugoslavije v bodoče slorela ra najtesnejšem sodelovanju s Sovjetsko Zvezo. Vsa naša politika mora biti politika miru in r.otrar^o izgradnje. FRAGA,24.maja - Zunanji minister Češkoslovaške Jar t&sarik je izjavil, la je prijateljstvo z ruskim in z vsemi narodi Sovj. Zveze glavr.a smernica bodoče csškoslovasko zunanje politike, ¿AR^AVA, 24. maj a - Tu sc je vršil velik miting, k! so ga je udelszilo vc-Č ¿esettisoČev r.aroda, Ogromna množica je navdušeno manifestirala za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in dajala duška svoji hvaležnosti za osvobojenje, ki ga je poljskemu narodu prinesla Rdeča vojska. Govorniki so energično poudarjali, da zeti poljski narod sodelovati v bodočnost! z vsemi slovanskimi državami, posebr.o pa s Sovjetsko Zvezo.
S I L >1 A M C C R O E C E VOJSKE FARIS,24r.majl » Znar.i francoski politik Eduard Herriot je imel pomemben govor, v katerem je med drugim izjavil, da je na prvomajski proslavi v 1/oskvi, kateri jo prisostvoval, ebčudoval siir.c mcc ruske armade na veliki paradi, kjer so nastopile nepregledno množico vojaštva z ultramodernim orožjem. Poudaril je odločno voljo francoskega naroda, da cim prej tesneje sodeluje s Sovjetsko Zvezo. Izjavil je, da bi do vojne gotovo ne bilo prišlo, akc b! se bila Francija in svobodni narodi zvezali s Sovjetsko Zvezo. Tako zveze bi se bil Hitler ustrašil in ne bil bi rapadel Evrope. Herriot je dalje s poudarkom rekel, da je Francija odločno proti reakcionarni politiki, kf jo skušajo proti volji osvobojenih narodov stari režimi vsiliti tem r.arcdom. Tako jo izrecno omenil grškega kralja, ki se vsiljuje za gospoda grškemu narodu, ir. drugo take ir, podobr-; fr. i n-dente. __■ • ,' '__________
■ u rrmv sluc/ju - 20.5 •
To pitanju na?c-g odlaska kuci primio je komandant logora gor,. Adarcs nasu delegaciju u pratnji naseg podporočnika Ra-ko&vica. Nakor, opsirnOg izvoštaja, kojeg su komandantu podre! i raŠi delegati, raglasivši da za ras put ni sa raso stra-re ni sa stranc našo vlade ne pestoje apsolutr.o nikakove sret-r.je, nego jos i toliko da je sve oslgur&no na samem Pledu za r.aš smoštaj. Komandant je obedac iziči u susret u koliko jo -god više moguce. Tako jr obecao da ce jos danas uputiti kurira, koji če pregledati coste i mostove od našeg sadanjog mesta beravka pa de Bleda i koji ce do sutra podneti komandantu " izvestaj o stanju. L' povoljnom slučaju, t.j. da su costo i mostovi proiazni, staviee nam američka komanda u vremenu od 29. maja do 2,jur.a kamione, kojima ce se prevesti tri čuta pe 1CCv naših drugeva do Bleda. Csim nas iz Cachau-a prevezi i bi se na ovaj račin i naši drugovi iz Allacha i sanji h lagera iz ckcline 'unehera. Cakle, akc sutrašnji Izvestaj hude po-voljan, putuje s« izmedju 29.maja i 2,juna na Bled. l.S.
t Z J A V A S D , SU B A Š l i A i.CSKVA,24.maja - Jugoslovanski zunanji minister dr. Subašic je v San Franciscu demantiral vesti, da namerava sovjetska . vojska prispeti tudi v Trst. Določeno jo, da bode sploh vse sovjetsko eetc v toku enega meseca zapustile Jugoslavijo in odšle doir.cv,
f- SELJ.24.iraja- Sem je (.rispel veleposlanik Sovjetske zvezo.
Dachau,dne 25.n:aja
0AHAVSK1 PCRCCEVALEC
Stran 3
% A S S A L T. IT* C VPRAŠANJU TRSTA IN P R I M O R J A
Govor marša i a Tita v Zagrebu je v svetovni javnosti napravil močan vtis.V naslednjem prinašamo se v	v
odstcvek ■ o vprašanju Trsta In našega odnosa do 1-
„ talijo;
Sirijo se razni glasovi o tem,da je spor med nami in zavezniki.Vse te vesti so brez osnove .Vi smo postali v teku te
V v
borbe v Evropi najbplj borbeni In najmočnejši zavezntk^na stran! zaveznikov proti skupnemu'sovražniku vseh zdruzenih narodov,V trj torbi smo dali 3CC.CC0 življenj našega naroda.
t	v
slstt In vsi odredi,ki so bili tam.nasi zemijllIzropali so
nase kraje do golega.izropali nase vasi.pob i I! deect-fn de-
* v	v	v *
settisoce naših najbojjsih s i nov,meščanov in kmetov,zdaj ps pride Italija na dan z nekakšnimi pretenzijaml do n&s.Mi ji ne priznamo zavezniških pravic;zahtevamo,da nam plača,kar nam je stori I a.
Zakaj nam je potrebna enotna.mocna Jugoslavija
Italijani hočejo,da ostanejo Istra,Trst,Slovensko Prtmor
a ...	,	,	. ""*jJ.'"j	j „	p ^ j Zader njim.Mi smo pripravljeni živeti v
Borili srn" se,da bi osvobodili svojo zemljo,da bi ]0 spremeni- J	... -, . . . * . .
c/.	najboljšem prijateljstvu z italijanskim narodom,tcda šele,ko
srr.o najprej prečistili svoje raČune.Lahko rečem,da se bo ta
li v boljša in sreiinejso skupnost,toda borili smo se tudi za &ne naŠe brate,ki so tlli podjarmi ječi preko 20 let od tujca.
Korena odločitev o končni zd užitvi teh krajev z Jugoslavijo, za katero srro se boril 1,se mora izvršiti na mirovni konferenci.
S si1 o orožja smo rrisM do Saoe In v Furlar.Ijo
— -— ■ • ^
Ivll nismo postavi lis svojo osvoboditvi jo,a I i kakor rečejo "okupacijo",teh krajev nikogar pred Izvršeno dejstvo.PrlšlI smo do Sočo In daljo v Furlantjo prav tako s slio svojeg2 o-rozja,kakor so zavezniki s^pomoijo svojega orožja premagali sovražnike v Afriki in prisil do Soce.ln srečali smo. se na Soči.Mi nismo ničesar uzurpirali s'tem,da smo gonili sovražnika take daleč,kakor smo to mogli.Zato bt bilo napačno In bila bi velika krkica,obtoževati nas,da srr.o kogarkoli posta* vili pred Izvršeno dejstvo |r vzeli s pomočjo svojega orožja
stvar vsekakor rešila In se nam bo kmalu posrečilo.sporazu-
y
meti se t zaveznik i, toda prav tako lahko roceir.ida bomo stali v	v
čvrsto,da bomo čuvali svoje pravice,da j In ne bomo pustili Izigrati.Zato pa je potrebna enotnost,zato je potrebno bratstvo,zato je potrebna nova močna goslavija.Slcvcnct ser.! no Dorojo braniti svoji noje;Hrsat! srci no »¿etj«/ifsnitl s?/'.;] jrjo.ri-iliiicEeJ». fcsafiits' av^t: litij. nžtissi'In nebno ncc.:o za sebe, lahke jo pa branijo vsi skupno,-
TITOVA P. 0 S E T A MOSKVI Ugledni ameriški časopis "Times" denc-o je u svome broju od 23«aprila jedan clarak,posvečen poseti maršala Tita '.os-kvi o priliet potpis3 ugovora o savozu sa Rusijom.U cianku se vel I:"Nikad valjda jugosleverski maršal Tito nijc izgle-
nekaj,kar nam ni odobreno po mednarodnem zakor.u.NIsmo prisil dao t.ako dobro raspolozer. kao poslednje nedelje,prt likom sve-v Istro,Trst Ir na Sočo,da ft postavili zaveznike prod izčrse-.jc posete Moskvi,Sa njegovog lepog lica bile su prlvremcno ro dejstvo ter da ti to zemljo prisvojil t ;prls!t smo zato,da ncstale brtge o drŽavi I ratu.Rusko vreme bilo jc grubo,bllo
>/	M	1 «	y	y	*	N
uničimo In pomagamo uničiti največjega sovražnika civllizacf- je proletnjeg snega,ali ruska srca docekala su ga dibrodoslie ji,Nemcijo,B|la bi velika krivica nasproti našim narodom,če com,sa pravom letrjom top tinom.Kremi j jo naimo zelec da pc^ ti nas heteti zdaj zaradi tega obtoževat! In zahtevati,da od seta Ima zvanican karaktcr:nekadasnjt hrvatski matalnt rad-f=m r,dideno,tic upoštcvajcc,da so nas stali Istra,Trst in Sle- ntk,kojt je 1941.tskrsap iz pomrČine'da postane Čovek br.1.
na Balkanu,jc vrlo naročit prijatelj.
Maršal Stal j in posudlo mu je ogromru llmuzlnu sa zelenim prezortma.Komisar za spoljne poslovc Molotov otpratio ga
M v	vi
jedo "Bolsevickog Teatra",gdo jc svojerucno dao znak puhlici za odusevljene pozdrave,kojima je popraven ulazak jugoslo*
tai o
■vensko Prlmorje v zadnjih 10'dnch borbe R.CCO mrtvth.Mt ima-
» ¥
t,o tam pravice kot zavezrlkt»Hočejo,da so n» prtznaoajo za-vezriske pravico,prav tako,kakor so ram priznane zavezniške dolžnosti,ki jih stoodstotno ir. so bolj Izvršujemo.To vprašanje je'lahko rešiti in reŠilt ga bomo,ker ne delamo nepre-
V	t/	^
m!s!jcr.o.Dali sro dosti žrtev,čeprav je danes v Jugoslaviji 1,7CC«.COO prebivalcev manj,kakor leta 1941.
v
v Italiji ne prlznavaff.0 zavezniških pravic Če so Imeli zavezniki prej kak dogovor o okupacijskih področji!',to n<? more biti razlog,da mt nr bi zai tilt svojth zasuznjerlh bratov.Waršal Alexander In jaz sva se prej dog> vottla,da bodo en del okupirale njegove črte,toda mi smo prišli prvi,In to v.horti,da bt zavarovali nas živel j,da ga ne bi klali se naprej Italijanski fasisti,da premagana Italija w- bi
mogla zdaj s fasisticnlir terorjem ustrahovati slovenskega pre-	, ,	,,, , . ... j, ,, . . , „
, . , . , . -	,r i.	j I,, ■» po uzoru paktova,prethodno potpisarth izmedju Moskve s jedne
rivalstva v teh krajIh.Zgodovina nam nikoli ne bi odpustila,to , . r	. t , . », ,	' „ „
;, .... ü , .	.	. ., , i stranc 1 Francuskc 1 Lehoslovacke sa druge.Njime.se ugovara
ti pustili nase brate nezaščitene potem,ko so tudi sami prpta- .	u	. . ,. . . v	,
.	, ... » .v ■ ,	,. , uzajamna pomoč u ovom ratu I protiv makojeg nemackog napada
ka t kri za svojo svorodo-M nocer' m cesar odvzeti s silo,tem-	, •	,■ . , +
m , » .	v, . . i . t , ■ « i , u buducr.ostl.te obecava saradr.ja u madjunarodnoj delatnosti
vcc hočemo,da so spoštujejo nasr pravice.Toda,kaj se danes dogajal Mi smo molčali,se borili ir točili kri za skupn« zavrz-
niško stvarjtalijaiii so pa ze danes pokrmill vprašanje Trsta Poverjenike- ža'kroniko po blokih prosimo,da pridejo danes ir Istre,o katerih pravijo,da so zanjo del! 600.000 Življenj, v petek 25.t,m.ob 15.na livado za blokom 31^kjrr je ured-•Italija je do včeraj pozigala in morila po nas! Dalmaciji,Sle- nIŠtvo"Dahavskega poročevalca",na kratck,vazcn razgovor, venskem Primorju I o Istri.Kaj so vso stoilll njeni vojaki,fa- Pridite zanesljivo In točno 1
vensko^ maršala u dvoranu.Jugoslovensko poslanstvo priredilo jc najraškosniji prijem sezone,pohosno kao u vecernjtm hr.ljinama t frakov ima - prtjem oŽtvIjen jc jedrom adušcvljc-nom novinarkom.koja je izrazila Želju da poljubi vellkog co» veka Iz Jugoslavije (Marta I T ito odbio je naravno diskretno polj.bac pred javnoscu).
PoŠto su rrroge caše kavkaskeg vina 1 šampanjca bile izpraznjene,Tito t Molotov u prisustvu Staljina koji jo dobrodušno, posmatrao - potpisali su ugovor o dvadcsetogodlšnjem prijateljstvu Izmedju dveju zrraalja.Ugovor jc blo sastavljen
za mi^ 1 razvoj' ekonomskih I kulturnih veza".
I/ *
Stran 4
CA P/A'SKI FORfcCEVALEC
Dachau,dre 25.raja 1945
^ŽFOTOiJE I2LEDJU rs- i SOVJETSKE UNIJE TREBA, R'?8!TI CELO!.! I RECJU"
Gcvor ministra rada Bavira ra kongresu BIACKPGQL,24-,ir:aja - Na kongresu Radni&e stranke, koji se cdr-žava ovde, ministar rada Bavin cdrzao je dar.as govor, u kome se osvrnuo i ra spoljr.u politiku stranke, pa jo pored ostalog re-kao i ovo:"Za mirovr.u konferenci ju 191S otsustvo ruskih pretstav-nika bilo je prava tragedija. Nase je da se or,a vi*se r,e ponovi. Glavni cilj naše speljne politike treba da tude pristar sporazum triju velikih saveznickih sila. Sjedir.jono Crzave su zemlja-privatne inicijative i individualne slobode u pr+vredi. Sovjetska Unija je zemlja socrjalizirane privrede. i,',i se ralazimo r.egde r,a sredini, jer kod r.as jos uvek preovladjujc u ekonomiji I i era I ni— cijativa, ali se u njoj donekle vec pocinju ogledati nase težnje za socijal izaci jorr, Prema tope, mi smo predodredjeni da igramo posrc-dnicku i blagotvornu ulcgu izmedju r.aša dva prijatelja. Dru-
V
gi nas glavni cilj u spoljnoj politic! je ustanovijerje efikasnog sistema kolektivne bozbedncsti. L'edjutim, da bi takav sistem bio sprovodiv, nije dovoljno gcvcriti c modjurarodr.oj policiji,'nege valja unapred pripremiti njonu regrutaciju. 1.1 i morarrc *cc sad i mat i i ovaj izgled tog pitanja pred očima. I pesi o rat3 sa Ja-par.am, Velika Britanija moraco zadržati reku vrstu vojne obaveze, naravno ne opste, i zr.atr.o ublažene u poredjonju sa dar.asnjom. Siad je rec c nasoj politici u Evropi mnegi strahuju da bi mi pegi i iskcrlstiti države Istcčne i Jugcistočne Evrope kao polazne tačke za rat preti v Sovjetske Unije. Crugi eptužuju Sovjetsku Uniju da krije si i eno namero protiv nas. Dzrck rvih bojazni treba trail t i
u rekor; iz osnova neopravdar.uir. nepevorenju. To r.epc-verenje treba razbiti delom i reeju, Ako pobedimo ra izberi,Ta, obečajem u ime svoje strar.ko da se nccemc služiti malim drn-vama pretiv velikih da'i)' izvojevali r.cku sopstvcr.u kerist. Sto se tiče Francusko, radicemo ra tome da ora osvoji svoj stari položaj u svetu. Ora evoluise r.a leve. A levica ima povoron-ja u levieu, f'viirr sc radi toga da čeme postici svoj cilj da uspestavimo staru prisr.ost u cdr.csima sa prijateljskim frarcu-skim narodom,"
• now mnmm tm »«:.DE U tmštoj
LONDON,24.itaja - Sir.o? oko 8 casova i zda to je u Downing Streetu br. 1C saopštenje da je obrazovanje privremro "starateIjske" vlade peveronc Wir.stonu Churchillu«. Ocekujc so da ce lista rove vlade kiti gotova tek u ponedeljak, a uterak podrese Parlamentu. i-ar lamc-nt ce biti raspester. 15,jur,a. Izbori ce se odrza-. ti 5 jula. Veruje se da u no ve, j vladi r.oce biti laburista. Za liberalo se takedje smatra da ce ostat i u opoziciji. Vlada bi ¡mala t iti uglavnom sastavijena od kcnzervativaca i izvosnih is-takrutih, a r.ezavisnih ličnosti.
SJECINJElf CRZAVE ZA SNABCEV»/iiE EVROPE WASHINGTON,24.maja - Fretsodnik Tfurr.an izjavic je sir.ee rovina-rima da Sjodinjeno Države morajo na sebe uzeti jedar doc odgovornosti za srabdevanjc Evrope. Izgladnele evropske zemlje ne bi megle biti pogodan tfiren za ustanovijenje demokratskih režima i
Vi	»
pcbedu covecnih ideologija, ztog ko j i h su Ujedirjrri r.arodi ped-
V
neli tolike žrtve.	v
WASHINGTON,24.maja - Saznaje se da su u Poljsku i Cehcslovacku upucere veče količine americkog semena. 68.000 ro I joprivredni.h sprava coka u britanskim iukama di bude prevezero za Jugoslav i-
3».	v
BERI I N, 24 .maja - Prema izvestai Ima dopisnika britanskih I. steva
-- ' - y	V	Si
nc «račko za i i ho hran? rogu trajati jos 60 dara. Inace, za vreme rata, r.Giracko srtanevrlstvo lilo jc bolje hrarjčne od stanovnika nek i h-kraj ova Engleske» To je petpure pri redno.'Nemci sil pi jackal i celu Evropu dali obezbedili svoju isr.ranu. Njihova vojska
Radnicke stranke
živela jo i hranila se proizvodna osvojene zemlje u ko-joj sc ralazila. Po celoj Evropi vrsene su nejtilost!vo re-kvizicije. Sto se tico Velike Britanije, or.a je Vivela od onog sto je sarra proizvodila i 'sto su njeni trodovi mogli prevesti. U vezi s t i m, merodavni krugovi u Sjedinjerim Državama i Ve 1 i koj Britaniji naglasavaju d» ce prilikcm snabdevarja Evrope, rojh biti uzet u obzir na poslednjem mestu. Njegovo starovristvo, bolje hranjeno za vreme rata od svojih zrtava, itozg sada lakse snositi oskudicu od ostalih evropskih r.arcda,
MISIJA HARRY H 0 P K I N S A WASHINGTON,2i.maja - Pretsednik Truman izjavic je sir.oc novinarka da je u specijairoj misiji uputic u f/oskvu Harry Hopkir.sa, pozr.atog 3avetr.ika pokojr.og Rccsevelta. Arr.ericka javr.cst pozdravlja ovaj izbor isticuci da je Hopkins vec bic u Rus I j I u sli£rim misijama i da je t i c u poj edinost irr,a upucen u preplsju Rocsovelt-Staljir, kao i u tok razgovora u Jalti.
EERLIlv, ?.4.maja - U savezri^koj kcr.trolnoj komisij!, ko-ja cg vršiti r.adzcr i«d upravem Neirackoj, Veliku pritar.i-ju pretstavljacc gGneral i.-or.tgomery. KrPE!iKGEI.,24.raia - Nova danska vlada prekirula ja diplomatske cdrege sa Japarom.
H A PS E NJE rR 0 P A L E WALHALLS FLENSBURG,¿4.raja - Cvde su jutros pohapseri Lčnitz i ostali članovi njegove takezvane vlade. 1 što tako.su pri-ivoreri i članovi remaeke vrhovne komando. (J svemu jc I i seno slobode ckc 4C0 lica. [/cd ju r.jirra se r.alazc Schwee rin van Krossig'i Speer. Frideburg, petpisnik kapitulacijo otrovao se,
i.lJNCI€i\,24.maja - Jedra americka patrola uhapsi la je u bavarskim brržuljcima zloglasncg Ju I iusa Streichera,je-dr.og od glavnih iricijatora pregona protiv Jevreja, L(..\0CW,24.raia - ¡¿fr-U rLjircov jc gotov, V njem se ra prvem mestu nemški racisticri voditelji Hit-, lor, Hirmlcr, Görirc, Ribbontropp, Rosenberg in drugi in sove cela vrsta italijanskih fašističnih r i er ar hov. Gc-sedaj obsega spisek nad 15.000 imer, r.ajvccjih krivcev. iv'0SKVA,24.maj3 - Predsednik sovjetske komisije za obravnavanje vojnih zlocircev, je poda! izjavo, ki v njej zahteva najhitrejši postopek zaveznikov proti vojrim zlo-
čincem.
V/ASHINGTCN,24.maja - Rcbert Sax:r, član najvišjega ameriškega sodnega dvora in.glavni svetcvalcc USA pri scdisču za sojenje vojnih zlocincev, je ze odpotoval v Evropo r,a zadevne konferenco, ki to 31.maja v Londonu.Ameriška javnost r.ujne zahteva, da se postopek p roti vsem krivcem cim bolj hospesi.
OSti',¿4.maji - Najvišji državni tožilec Arnser jc odredil policijsko za s 11 lev ar je Quis*>!ir.ga ir.. 3800 njecevih cz j i h sotrudriikov. Pc konjar! preiskavi pridejo vsi pr. j rcdr.o sedisče.
'KAKO JE Za I STA Uf,'RC HITLER 7 MCSKl!A>24.maia - Proma pcdacima ruske tajne policij", Hitler je. urrro u jedrom skloristu ispod kance ¡ar .je raj-r.a, cd injekcije, koju r.u je dae rjc.gov lični kkaf, ne stri. - oe da !i ra njegov zahtev ili protiv njegove v; I je. SERL1 ■,,r4.r-r,a - Prebivalci Nemčije se bedo morali zadovoljiti s hrar.e drevr.c de 1500 kakrij.
Dachau.dno ZS.maji 1945
Stran 5
TELEGRAM K A S ! H D R U?G 0 V A IZ 8U CHEN V; A L D A MARS A L U TITU'
Jurlsnc jcdlnicc pri tvoren tka sprocilc su pokoij zarobl jenika
sa st rane SS
Orgar Kom i teta Narodnog oslobodjenja u Francus-koj "Nova-Jugoslavija" objavila jc nastupni clanak:
Na dar 11,ov,m.uveCc ameriške trupe os!obodi le su po zlu cuverj ncmaikl konccntracioni logor Buchcnwal dJJ tom 'ogoru ko-ji je troja« oko 8C.CCC zarobljenika,rtalazilo sr oko 600 Jugo-slovma.vecim dflom pelitickih krivaoa,
Jos pre osi obcdjenja,u !ogoru su bili obrazovani nacionalni komitrti za pripadnike pojedirih narodnost!, ko j i su rubv«-d!li redom i cdrzavarjom rrda.Svi ti nacionalni komitrti su s?.-cinjavalt jrdan zajf-dnički logorski komi tet,koj i jc obrazova« nekoliko jrdinlca sa za.datkom da po svaku ceru sprece rvntual-ni pokušaj SS-cvaca da izvrse pokoli nad g«hruk!m zarobljrr.ici-ma,
Kada su se američke trupe rriblillle lovoru,logorski koml-tet je Izdao r.aredjenje svojim jurfsr.iir. jedinicama i oro su na-paic na strazu i ostale SS-ovcc koji su še naiazil! u I ogoru i razoru za I c- ih.Npružane oduzotlm oruzjcm,ovo jedinie? su odmah rod o i o i sa čiščenjem rkolinc legora i tražejijem SS-ovaoa,koji su pokušal! da se sekrfj-j,
Korritet Jug«slovona u Bucher.raldu cdrzač jc odmah posle
oslebodjerja legora svoj prvi javni sastanak.Sa ovega sastan-| ^
ka upucer jo pozdravni tc-lrgram marša! 0 Jugoslavijo Jc sir;? 3rozu -Titu,koji glas!
" 11.apr!ia,pomc-'-u prijateljsko amcricke vojske i našom vtastltcm vojnom akcljom.oslohodi11 smo sc Iz kardz! rajgerih fasisticklh zlociraoa,
v	V	M
Nase rrve misli ! zc-lje idu našem velikem drugu i vodji -maršalu Titu.Nikakve patnje ! nikakva ponizorja risu mogla si> miti u nama duh borbe ! pozrtvovar.ja.Kaša je jfdina žc-!j?. da sto pre stavimo nase snage u borbu za konaero ! dosledno Istreb-Ijenje najvracg neprijatelj?, cofcccarstva - fašizma.
H.apfii je z?, nas dvestruko srecan dan,jer jo takodje dan rak'I juecr j a Pakta o uEajair.no j rmoc? i prijateljstvu sa Sovjetskim Savezom.
Da ^i/i veliki vodja i strateg nase oslobodtlacke borbo -maršal T¡t« i
M	W
Da z T v I Jugoslovenska Narodno - osbbod!! ack?. vojska !
Da ^Ivi Jugaslovrrska vlada !
D?. !lv! sovjetsko - jugoslovanski pakt I
Na prvem slobodnnm sastanku jucosl«verskih ant!fasista u Bucbfr.ivaidu dne 15,aprila 1945.
Rukovodstvo Osi obodi i ackog fronta u koncertracirrom logoru Buchor-.val d
^ v
GLASOVI TRŽAŠKIH DNEVNIKOV "Lj dska prav!ca"prav! v uvodniku od 22.maja,da je trdi-tev,da pripada Trst se vedro v italijansko ozemlje,enakovredna zahtevi,naj bi rrjsei zapet rod'italijansko upravo.In ima ramen ponovno ponižat! Jugosiaviji.Toda boj za Trst je trajal nad 3 leta in bojevalo ga je tržaško prebivalstvo po svojih partizanskih oddelkih,da e! se otresli fašističnega jarma,Vojne operacije jugoslovanskih T r. tržaških Črt so samo dol zavrz-
ntskih vojnih podjetij in jc popolnoma ¡v-grcšrro porrčarje de- vojne .Razi Ika dc obdelane površine 1.1944,znaša nad
la angleškega ! r. afriškega tosop i s j a o pravem stanju stvari,Ta dol časopisja je še vedno v službi fašizma.-"Primorski dnevnik" sr ravi s proglasom marša!?. Alexandra Jr smatra,da sc njegove besede žalitev vseh jugoslovanskih narodov.Primorskn ljudstvo brrz razlike narndmsti je jako trpe i o ped fasistično ir kasneje nemško strahovlado oc pn-'noči ustašov !r belogardistov trr je zato samo prijelo za
y.	, , g
orožje,-da so 'otrese svojfn rcuci Icev^JugosIpv^ska
v	s	^
!n!X«primc:rsk! korpus sta rnsla ravno sr pravočasno,da sta reši 'a Trst in ostale pokrajino prrd ponovnim,mo^joV' najtežjim preganjanj en-, ko s« bilo zavezniško arrad' sc precej odda!jr-nr,Zasedba Trsta torej nr moro bit' rikak sarnc-I astri čin, temveč sam « zasccba v imenu zaveznikov k- po lastni odločitvi primorskega narod?..- "II restr« avvrnire"
y .
je naperil ostrr napad na BcnemHr-vo vlado v Rimu,ker sc vedro dovoljuje hujskajoce govore radijske pastaje Pari, Dalje ugotavlja tudi ta list,da jc priTCrsko ljudstvo po svojih borbenih oddelkih škurno g 4,juccsIcvansko armado izvedle osvoboditev Trsta,da resi mesto J z fašistične -
v '	• /
nacističnih krempIjrv.Clankar krrca z rado,da zavezniki gotovo nr bedr dopusti!! ponovne zasedbe mesta po Italiji, in jc prepričan,da prijatelji svobodnega Trst?, nc bede str-
V •	1	u
ril! nobenega nepremišljenega koraka,tcmvec izvedli zg sedaj rešitev tržaškega vprašanja v zadovoljstvo ljuditva, ki jc prijele na vseh pcprlšcih ponovno za dete,da se zo-net prične redno poslovanje vseh naprav v mestu i" p-l-stanišcu.-
I Z SOVJETSKE ZVEZE Korgros društva prijateljev Sovjetske zveze v Bukarešti jo v nedeljo pokazal,d? je misel iskrenega sodcicvanja Romunov z Rusijo pognala glocnke korenino,Brustv« šteje 6?C podružnic,ki so bile zastopane na zboru s 560 delcgati,0b otvoritvi kongres?, jo bi! zastopan kralj pa mars?. ! u dvora, dalje '«murska vlada,vojska In najcril ičnojsc ostal r rcmuh-sk; konpnracijo¡prisotni so biti tudi zastopnik! sovjetskega poslaništva in vojske trr podprrdsrdrik Društva za gojitev stikov i inozemstvom v Moskvi,Karagancv.V castt rrrd-sodrištvo so bili izvoijrr! po!rc kralja .Vihaj!?, in orugih odlicnikrv tudi maršal Stalin in marša! Titr.-Skrb z?, vojrr invalide v Sovjetski zvozi se stal r ô Izbolj-šujo.!zrsr-d njih jih j' t-ilb doslej 81°4 nameščenih v državni siuzb!,potrm kr so obiskovali ra'?!sc zarje prirejene trcaje za uradnikr.krjigovedje,itd.Takîh sol jr sadaj 33 in iz nji*h --ihajajo'tisoci invalidov,da potem prevzamejo razra siulbcna mesta,Splošno jr v državnem proračuni predvidenih nekaj mi i i jard rucijev za zdravstvene svrhe.Usta-navijajo so polog invalidskih sol zavodi za vejno sirote, dečji in materinski dom6vi,cskrbova! i^ča,igrišča,zdravi'lica, itd.Vse države Sovjetske zvezc sc dobro zavedajo važnosti tc-ga vprašanja,zato hočejo storiti vse,da čimbolj dvignejo zdravstveno stanje ljudstva,
V zramr-r.iu rbnove.- "Tas"poroča Iz Sme!erska,dn so kmetje v smoienskem ekrolju zc obdelali toliko zemlje,kakor preči
_____Stran_.6_._.
DAHWSKI POROČEVALEC
RESi-ntlft ZGODBA V W tDí-ARKU
f.achau.dpe 25.rr.aia 1945
Čemerno torkovo jutro. Sprehajal sem so po nakfll taborišču 'r zavil proti V?i Idparku. Spotoma sem sreča i tovariša, ki jo bil tudi tja namenjen, pripovedoval rr,i jo o svojem prvem obisku prejšnji večer, ko so nam ga odprli, bil mi je spcto-rra dober'mentor. Sred' zelenja. pruc po poldrugem lotu, som očaran z očmi bezal rr.ehKe irate, gredice cvetja, košato drevje. Mirno mi je sel pogled po gladini ribnika, po katerem jo čclnaril polgiasno žvižgajo niad Poljak, Na drugem koncu je samcat 'ovit ribe stnrejoi možak.. Vspnaokrog je vladal tih pokoj,, Le redki sprehajali so tu in tam stopicali po lepo izpeljani poti.
Mirno + tsino je nonadoira premoti! ropot motLorgev. Mimo naju je zdrvei avtobus, prlr, ameriških vojakov. Ca polževa samoto, sva krenila s ceste na ran':o pohojeno stezo, ki se je vila preko trato m naju privedla prav ped zidno ograjo. Presenečena sva so spogledale. Na ljubki jasi je stal ob zid prislonjen stol, ki ga je menda vcoraj zanesel v ta kotiček miru zeljar. sotrpin* Po stezi svu kmalu dospela do ceste, ki je kakih 100 metrov od naju drza'a preko V.roke odprtih vrat ven v drugi svet. Kar se poiavi ob vhodu ameriški vojak', ki
Nisva vede-a, nadaljevati, da stopiva
do njega. Vojak nama ^ei naproti. Povode t raju je tik z-hoda prOd zid in pozvsi, da se okleneva.
V tem hipu sva sc zavedela smrtno nevarnosti. Imela sva
nama z živahnimi kretnjami ickaj dopoveduje.
^	.	V
kaj hoce. Ko sva hoto ia svojo pot v osrčje park nama je začel groziti s pusto,, Odloči'a sva se,
aju jo hotol posteči it!,
oni so se • ^
icm preletel v kislih vso svoje ziv-
pred seboj človeka, '<i na zasibile roge, v hipu Ovil! ~> Ijenjo, ki bo jc končno z obrazom privedlo do stene, kamer r,e moreš dalje a so za tvojim hrbtom raperja^puska. S tovarišem sva zacola z vojakom besedni boj v vseh mcgoHh jezikih. Zdi se, da jo razumel italijanski. 7 namrsonim čelom in naperjeno puško raju je surovo napodi! nazaj v park. Zopet sem se.znašel sredi zelenja,. Zdelo se mi jc, da
^ V
stopam po lopo urejenem visoko obzidanem pokopališču. Sloki leseni strazni sto1* ;c bil ko.rpas, !o tu mimo vodi ediri dovoljeni izhod t naoo drugo klotko. Padle sc prvo tozke kaplje, kmalu se jo v!« !a ploha. Pospešila sva korake,V
m v
grlu me jo tiščalo tako kot
prod 25
eti, ko so vračal
sem ra vso-
m v	y	^
svotski dan zapuscai SuM baje i-, so vrača! olmo oboroženih straž kraj strehi'» ;'.', -«ojaskčga str ■ i oba v mesto. Ta
. rcnasat i c-R-Savnik
spomin sc 30 druži i citko ó r.aših fasi
v" r -'-.tt&ííh
s sedanjostjo, metodah,
ko moramo
a!:o" od ?.?, hrano, ki ram prehranjevat:
SCO f*S iviORA PRE HRANiEVA1 i ?
\i	V
V poročilu o zadnjon mitingu p;Se 'Poroči t.m. med drugimi tudi toio; "Navozani smo na jo dajejo Kem.ci, ker Američani so celzri, p; samo vojne ujetnike".
Kdor nas zadrzuje v tem tisočkrat ¡rok letom) :• j"oili vseh vrst prepojenem tabor,šcu, ta jc dolžan skrb i i za našo prehrano, ^ioveka vrjdno stanovanje, zdravje, ociokc itd. Dodatki konvcncijo Ženevskega Rdečega kriza izpocetka leta 1942, katero so pdpisali i Amerika i Jugoslavija i '.'errcija,
jI V I I	' b * rt"* i o"fr
postavljajo vojne in jim dajojo ista prava codi pakotc, Co na m A m. r i ca r, i r.. "ociBio, vslcd viVje sile ¡ : ar. morajo r.a peoiagi o!i j
stopnjo ter
ujetniki ra uto gled<. ra hrane, dopisovanje 'r morejo rud i r i dovoijnc prehrano, i pa sriosn g-. .Uahdarda, potom . ;"li korvereij . do vo I .it.'., da. oj-
íeme domov zopet pc pakete.
Kdor pa šo vedno misli, da naš morajo prehranjevati Mem- . ci, ta naj ima tudi prav, toda potem naj nas f/.odnarodni odbor v sporaiStru z ameriškim poveljstvom predpise lepo okoliV kim posestnikom - le ti so hranili vsa' leta vso tiscčglavo
>1	y
3S zalogo z najboljšim od najboljšega - da morajo dnevne dobaviti toliko i r. tolike količino mleka, mesa, moko, socivja itd,, pa bo Američanom, pravici fr našim želodcem zadoščeno !
C.L.
i :•. ... 'j _J;i_. P E L G I J S K G
,'arsikdo izmed r.as jc o božiču 1942 zdihcval za zidovjom belgijske.vojašnice, kamor so ga spravile fašistično karalje ¿Ii pa belogardisticni svetniki za praznike miru in sprave. Jedli smo enkrat na dan, takole med 10. in 16. skledo riža ali makaronov, potem je imol pa lolodoc zopet 24 ur miru.. Tako.K -.okako v 3 todr.lh so naše pogumno zone In matere 10 doseg,o, da so ram pošiljalo opoldno kosilo in ras tako re-
šile obupnega stradanja v neznosnem mrazu. Toda iznajdljivo stražo - belo in fasistično -• so ram temeljite zagrenile tudi to: vso dor.eser.c hrano sc. ti lopovi zmetali v er.o posodo in ram tako sorvirali vso cbercrn: juho, pomešano s prazeniir. krompirjem, spinačo, solate in morebiti 3o kempotom,
to, na ta kosila sem se spomnil darc-s, kc mi je bilo izven obzidja v "Sfeisesaalu" po trdem dopoldanskem dolu sc-r-v i rano kosilo na onem in istem krozbiku: prav dobra in 0-ti!-i!. omaka z mesom po njej pa namočena spinala, f!?ol In «.anrciada s kruhom. Zagabila se mi jc sicer ta ir.oŠanIr„ toda lačen Žlpvek ni pretrmast - pojedel sem vse in sedaj imam
zopet - grižo
cl.
L 0 V
E Ml J E
VESTI IZ
I.JUBLJi.i'A-,24.iraja - 'Tanjug" poroča, da jc zvezna vlada pra-voŽasro zagotovila potrebne množino modre galicc In oskrbela tudi prevoz za Slovenije s pprrcfcjo letal, r-oljedolsto ministrovo v Ljubljani bo sedaj nujno razdelilo cdtjcvor-jajoco množine mod virogradniko v vseh pokrajinah Slovenijo; etre ga 11 c: so tako nizke, da bo. vsako vrroša«ar,je črno borzo onemogočeno.
VRAi:S(0,24vmaja - Vsa Savinjska dolir.a jo tc dni proslavljala dsn zmage ir. osvobejonja. Povscd so tilo^cotc partizanov z navdušenjem sprejeto in pogoščene. - Vkljub ¡ralemu Številu razpoložljivih delavcev so vsa polja 100$obdajana'; prebivalstvo bo storilo vso, da sc zagotovi prehrana doline, LJUBLJA(iA,24.rr.aia - Prometni odsek komando mesta jo predpisa! takojšnjo prijavo vseh motornih vozil: osebnih ir tovornih. motočiklcv, Itd.
IJUB! .J ANA, 24 ..maj a _ Ranjenci IX. korpusa so po radiu pozdravi i i vse znance ir. prijatelje iz bolnice v Idriji.
PRODUKCIJA HRA I.F. V LETU 1945. - Po vesteh iz Zcdinjenih dr-"iv, angleškega 'mporija, Kanade in drugih držav, je v splošnem množina hroi.o v letu 1945. manjša od ore v preteklem letu. Tako so naglasa, da je samo mosra prehrana za 1,5 milijona ton manj ra razpolago kakor lani. Prav tako je bila tudi r.roizvodnja sladkorja manjša. Iz tega razloga jo po-trobno, ca se pomaga s poljedelskimi stroji in traktorji vsem onim državam, kjer 5' se dala proizvodnja kakorkoli
V	v	•
povečati, da bi sc megle potempo možnosti samo prehranjevati, Jugoslavija je prejela 15.000 t poljedelskih strojev.
U1. tr.^tgffiftv s poarcc j.o.lraaspflr-iiiih kiai. izdaja Jugoslovanski narodni odbor - Urednik Ludvik i.'rzol