205
Dopisi.
v
Iz Zagreba 23. junija. K. Z. — Najnoveje, kar že iz dragih časnikov veste, je to, da se je naš ban fml. grof Coronini na svojo prošnjo v pokojni stan podal, in da je na njegovo mesto postavljen temeivarski namestnik fml. Šok cevi c, kteri je že prej enkrat v Zagrebu bana na-mestoval. Ta za celo Hervatsko m Slavonijo toliko važna novica ni bila v Zagrebu sprejeta s takim začudenjem in ni izročila take obče pozornosti, kakor morebiti inostranci mislite. Uzroke tega naj iztraživajo pozneji zgodovinarji, — jaz se nočem v to puščati, ker sem premalo psiholog za take reči. Govori se tudi že nekaj časa celo stanovito, da bo znatni broj uradniških velikašev iz Zagreba prestavljen. Koliko je na ti govorici verjetnega, se še ne da razsoditi. — Berž ko ne se bo v kratkem tudi „čitaonica" sopet odperla; saj so, kakor se čuje, glavne overe odstranjene. — Pretekli teden se je z ječmenom pri nas žetev začela. Tudi pšenica se že rumeni. Letos bo vsega zadosti. Vse kaže tako lepo, kakor morebiti že deset let ne tako. Nazemeljske in podzemeljske setve, vinogradi in se-nokoše: vse je bogato. Je pa tudi potreba, — saj lani skoro nič nismo imeli. Le škoda, da s vil o rej a pri nas na Hervatskem in Slavonskem bolj ne napreduje! Lega zemlje in posebno milo obnebje: vse je kakor nalašč za njo. Izuzemši Srem, se pa morda nikjer prosti narod ž njo ne peča.  —  Drugikrat kaj  več o naših zadevah.
v
Od sv. Miklavža pri Lutomeru na Staj. — 13.
den t. m. je bil za nas nenavadno vesel dan. Milostljivi knezoškof Anton Martin so uas s svojo prevzvišeno nazo-čostjo počastili, ktere sreče farmani že niso imeli od leta 1835; 262 otrokom so sakrament sv. birme delili. Po njih milih ogovorih serčno ginjeni so se čudili nekteri in prašali: kako je to, so li Slovenec, da Jim tako gladko in sladko slovenska beseda teče? Res, kar menda svet stoji, niso še tukajšni ljudje od svojih prejšuih vladikov v slovenski besedi nauk sv. evangelja slišali. — 17. den t. m. se je ob 1 uri popoldenu v ti okolici takošna ploha ulila, da ni le kolja z goric,   temoč tersje tu pa tam izrula, ter
206
pokošeno travo odnesla, stoječo pa popalila. — Vinogradi ie drugač precej obetajo; le grojzdje se mi zdi letos previsoko nastavljeno, in zato težko verjamem, da bi se kaj izverstnega pričakovati smelo; ljudje pravijo, da bo letos „Herren-Weina (vino za gospodo), pa kaj s tem hočejo reči, mi ne vedo povedati; jaz pa mislim, da mora dolga in lepa jesen biti, da dobimo kaplico dobro; zakaj ters od zdolej gori začenja zoreti, tedaj že mora delj časa zoreti, preden do visokega grojzdja zrelota pride in ga tako ozreli in dozori. — Ozimina nam lepo kaže, razun žita, ki je na nekterih mestih splastelo. Tudi sadja bo komaj za domačo potrebo. — Kaj pa to pomeni? Vidil sem že večkrat kmete in hlapce, kadar konji težko na hrib terh peljejo, da jih vsakokrat, kadar obstoje, da se oddahnejo, za grive na čelu potegovajo, nekteri ušesi in grive zgrabijo ter jih stresejo. Na moje vprašanje so mi različne odgovore dajali, vendar so zelo enih misel, reksi, da bi se konjem v možganih ne vertilo, in jih tako kaka bolezen ne napadla! — Hotel sem jih že okregati, — ker pa naše zlata vredne wNovicea še menda niso nič o tem rekle, si nisem upal. *)       Jančar.
Iz Kopra 23. jun. B. — Kupčija z žido se je tukaj pretečeni teden tako unela, da se je dozdaj 80 centov ko-konov prodalo. To je pa še vse malo proti pretečencmu letu, ker Lahi ne kupujejo kokonov samo v Kopru, temuč tudi po vseh drugih mestih isterških, kar popred ni bilo. Cena se je pa pretečeni teden znižala za kakih 20 do 30 soldov. Kar sem zadnjič o bolezni isterških sviloprejk pisal, se tiče bolj primorskih mest, kakor notranje Istre, iz ktere
prav vesele novice dobivam zavolj zdravja kokonov.
(Konec sledi.)
Iz Buj v Istri 22. junija. V. F. — Pri nas se ga-leta dobro prodaja; plačujejo jo po razni ceni. Slabša ga-leta za prejo je po 1 gold. 50 kr. do 2 gold., bolja za seme pa po 3 do 4 gold. nov. dnarja. Kupci so prišli iz raznih krajev: beneški Lahi, Furlani in laški Tiroljci. Nekteri Lahi se pritožijo, da se je isterško seme na Laškem spridilo; al tega so sami kupci krivi, ker nekteri dobro in slabo robo vkup mešajo, gledaje le na svojo mavho, ne pa na občinsko korist; tako pa deželo v slabo ime pripravljajo. Kteri so pa od poštenih in zvedenih kupcov semena kupili, se ne pritožijo.
Iz Suhora pri Metliki 11. jun.**) - f - Bu-šinjavas je največja vas nove fare suhorske; 40 hiš ima. Za njo najperva je Bereta vas s 30 hišnimi številkami. Obedve vasi stojite na dolenji strani fare poleg metliške meje. V obedveh vaseh raste najboljše vino cele fare; tudi se največ vinogradov nahaja ondot. Lepo je letos tukaj terta kazala dosihdob, nekoliko bolj redko sicer toda prav zastavno grojzdje je nosila, ter obetala bogato tergatev. Tudi ozimina in jarina po polji je s sladkim upanjem napajala ljudi, kteri so že tolikanj hudega vžili to leto zavoljo lanske slabe letine. Le še 14 dni, in izoril bi bil ječmen, kterega so že tako težko pričakovali ubogi ljudje, da bi jim stradež pregnal in lakoto končal. Zdaj pa ondi ne bo kaj žeti, ne v jeseni kaj v sode devati. Današnja toča,   debela  kot   lešnjiki   in   orehi,  je   grojzdje   spravila,
*) To je stara navada in pa stara — vraža, kakoršnih je med prostimi ljudmi na cente. Kadar živina čez klanec težko vleče, se navali v možgane toliko več kervi, kolikor večja je teža in kolikor slabeji ali pa tudi kolikor bolj vampast je konj. Ta naval kervi lahko napravi vertoglavnico ali pa še kaj hujega, zlasti ob hudi vročini, naglo smert po tako imenovanem mert-udu. Da tako s kervjo zalito glavo se stresati, gotovo ni dobro, nam bo vsak verjel, kdor je sam skusil, da je najbolje, ako se kervipolna glava pri miru derži, ne pa stresa, ker stres ne zapodi kervi iz možganov, ampak nje pravšni tek še bolj o vera. Ce bi konj govoriti mogel, gotovo bi se zahvalil vozniku, da sme na klancu včasih postati in se oddahniti; to je pametno; — da ga pa voznik vleče za glavo in ga stresa, zato bi mu živinče ne dalo nobene hvale, marveč bi mu povernilo zaušnico, ako bi le moglo.                     Vred.
**} Dopis smo prejeli se le 19. t. m. popoldne.                    Vred.
ječmen požela, rež omlatila, in pšenice pustila le toliko, da še semena ne bo dobiti. Nemila toča je sicer tudi drugod po fari pobirala desetino, vendar pa drevja in tersja in polja nikjer ni zdelala tako hudo, kakor ubogim Bušinjčanom in Beretencom.   Njih jok  in stok —  kdo bi ga popisal!
Iz Novega mesta 25. junija. S. — Vesele in žalostne novice Vam imam danes pisati. Veselo je, da letina precej dobro kaže, zlasti terta na terški gori obilen pridelek obeta. Žalostno pa je, da zgubimo nektere uradnijer — najbolj pa nas je osupnila novica, da naša dežela zgubi svoje deželno poglavarstvo; in da bode dolgo dolgo pot imel v Terst, kdor bo kak opravek imel pri deželnem poglavarstvu, razun druge škode, ki doleti našo domovino po tej prenaredbi.
Iz Gorenskega. L — Ni davnej, kar so nas opravki peljali na Gorensko. Srečevali so nas celo pot noter do koroške meje romarji, ki so potovali na sv. Višarje, kjer je letos morebiti že več ko 50.000 romarjev bilo. — Polje je po Gorenskem lepše kakor okoli Ljubljane, rež ni tako redka kakor pri nas. — Bled je še prazen, ker še le prihodnji mesec se začne 5;saisonu za blejski kraj. Ce letos slepi Juri, nekdanji pevec blejskega jezera, pride gori, ne bo prišel več sam, ampak prišel bo z ženo, zakaj tudi njemu se je enkrat sanjalo, da „ni dobro, ako je človek sam" — iu stopil je zatega voljo pred nekimi mesci v zakonski stan! — Gospod Rikli, skušeni hidropat in posestnik merzlih kopelj v Bledu, je izročil vodstvo svojih kopelj gosp. Wolf-u, c. kr. zdravniku radoljškega kantona. Čuda je to, da zdravilna in v nekterih boleznih neprecenljiva moč merzle vode, kakor jo zvedeni hidropati rabijo, ljudem še ni tako znana kakor bi mogla znana biti v ozdravljenje stoternih bolezin ali saj v njih polajšanje! — Še nekaj pa moramo omeniti, kar smo pogostoma in z velikim veseljem vidili tudi že skor po celem Gorenskem, namreč — kineške kokoši ali k ohinhinske. Lahko rečemo, da nobena nova reč se pri nas na Kranjskem ni tako hitro razširila, kakor te zlo koristne kokoši, in da bojo naši zanamci kadaj vedili, komu gre najbolj hvala zato, naj zapišemo v wNovice", da gosp. Matija Piv k, c. kr. davkar, poprej v Planini, sedaj v Krajnski gori, je bil pervi, ki je zaplodil to žival po naši deželi.
Iz Kranja 23. jun. J. V. — Ta teden je svetlema knezoškofu gosp. dr. Jerneju Vidmarju, ki so v našem mestu rojeui, bilo na Dunaj poslano pismo, podpisano od tukajšnih meščanov, duhovnih gospodov, šolarjev itd. V tem pismu odkrivajo svojo veliko veselje, da se bo kranjskemu mestu zgodila čast, imeti kneza in škofa, in s ponižnim poklonom Jim razodevajo serčno zaupanje do Njih. Pismo od šolskega direktorja, gospod Globočnik-a, prav lepo in umetno napravljeno polni s podpisi vred šest velikih listov in je v podobi album-a vezano; vsred prednega pokrivala se kaže podoba kranjske farne cerkve v izverstnem svetlo-pisu. — Zavoljo gimnazijskih ali tako imenovanih latinskih šol je zdaj pri nas spet vse tiho; potrebujemo jih zares zlo za gorensko stran in radi bi meščani pripravno hišo za te šole dali, ako bi le vladarstvo učiteljev poslalo. Al bojimo se, da bi se ta reč zavolj sedanjega šparovanja, kakor več drugih, v nemar ne pustila. Le do svetlega knezo-škofa imamo še zaupanje, da se bojo trudili, kolikor jim bo mogoče, svojemu rojstnemu mestu in celi zgornji Kranji veliko dobroto nakloniti, ki bi se lahko napravila brez novih deržavnih stroškov, ako bi se le od ljubljanske nižje gimnazije paralelni razredi le sem prestavili. — Tudi nas je težko zadela neprijetna novica, da kranjska dežela zgubi deželno poglavarstvo; vse bi bili pred verjeli kakor to!
Iz Ljubljane. Včeraj je bil za Ljubljano in vso krajnsko deželo posebno vesel in slovesen dan. Zeljno pričakovani novi knez in škof, milostljivi gg. Jernej Vidmar so se,  spremljeni  od   gosp.  prosta Kos-a   in gosp. korarja
207
Novak-a, kot namestnikov duhovščine krajnske, in od gosp. Gutraan-a župana-namestnika in mestnih odbornikov, s:o^p. Terpinc-a in dr. Bleiweis-a, ki so jim noter do Zidanega mosta naproti sli, ob eni popoldne po železnici iz Dunaja v Ljubljano pripeljali. Celo pot, kmali ko so stopili na slovensko zemljo prijaznih Štajarcov, in po vsem Krajnskem jih je radostno sprejemala duhovščina z obilo množico ljudstva in šolsko mladino; zvonovi so zvonili in možnarji pokali, da je bilo veselje; kjer je bilo zavoljo kratke pomude na postajah železnice mogoče z voza stopiti, so ljubeznjivi knez se pogovarjali s duhovnimi gospodi. Na kolodvoru v Ljubljani so jih sprejeli gosp. deželni poglavar grof Cho-rinskv z mnogo drugo svetno gospodo, višje duhovstvo, duhovni gospodje profesorji, mestni fajmoštri, kaplani itd., obila množica mestnih odbornikov, ves magistrat itd. Ko so se s gosp. proštom vsedli v kočijo in se spremljani od veliko kočij peljali v mesto, so naznanjali zvonovi po vseh cerkvah prihod višjega duhovnega pastirja; ulice od kolodvora do stolne cerkve so bile vse polne ljudstva, na desni in levi pa so stali študentje vseh ljubljanskih šol. Perva pot je bila v cerkev, kjer so jih sprejeli šenklavški faj-moster in korar gosp. Zupan; v cerkvi, kjer so stali gosp. bogoslovci na desni in levi, je bilo ljudstva, da se je vse terlo, ki so želeli viditi obličje svojega novega škofa in prejeti blagoslov njih. Ko so odmolili, so se podali v svojo rezidencijo in se tu s prijaznimi ogovori, polnimi pobožnosti in modrosti, poslovili od vseh. Prihodnjo nedeljo ob osmih se bojo v slovesni procesii iz nunske cerkve podali na svoj prestol v stolno cerkev.
Iz Ljubljane.   Žalostno novico, ki jo je oznanil poslednji novičar, da zgubimo samostojno deželno vladar-stvo   s   dotičnimi   vradnijami,  je   poterdil   dunajski  vradni časnik pretekli četertek, ki je oznanil, da po višjem ukazu pride krajnska dežela pod teržaško deželno  poglavarstvo in  da   višje   vladne   opravila   bo   opravljal   deželni   glavar (Landeshauptmann),    ki    bo   zraven   vsega   tega   tudi kantonski poglavar okolice   ljubljanske.    Že   1. dan   prihodnjega   mesca   bo  teržaško   deželno   poglavarstvo   prevzelo  opravila  sedanjega tukajšnega poglavarstva; konec   mesca   oktobra   pa   neba   blizo   do   malega   vse.    Ta novica je poterla celo deželo tako,   da  si je predstojništvo glavnega mesta  za dolžnost spoznalo,   napraviti vdrugič prošnjo do Njih Veličanstva in Jim jo pokloniti po posebni il epu taci i. Krajnska dežela ima malo manj kot 150 let samostojno deželno poglavarstvo, in ne stoji v versti druzih manjših kronovin, kakor koroške, saleburške, šlezke, Buko-vine itd., ki so vse še le leta 1848 samostojnost dosegle. Lega krajnske   dežele  že  od  nekdaj,  še  bolj pa dandanašnji,  je taka,   da vsi  mislimo, da na  vsako   stran najbolje   kaže,   ako   bi   obderžala   samostojno   poglavarstvo. Zmiraj je   tedaj  še iskrica  tipanja   za to;  zakaj  tudi leta 1814 je  bil 29. novembra  že ukaz oklican,  da se ima deželno poglavarstvo   krajnsko   podvreči štajarskemu in že so vozovi, ki so tirali kancelijske akte v Gradec, bili v Krašnji, kar je prišel 16. decembra ukaz, ki je preklical finega,  in deželno poglavarstvo je ostalo   kakor je bilo za krajnsko  deželo  v  Ljubljani.    Deputacija  se  bo  podala  v malo  dneh na Dunaj.   Ce se pa tudi deputacii po sreči ne izide prošnja, saj mestni županii nihče očitati ne bo mogel, da si ni prizadjala odverniti nesrečo.
Iz Ljubljane. Kdor ima veselje viditi s vil ne (zidne) čer v i če mnoge dobe, ene, ki so še manjši, druge, ki so že veliki in so se že začeli zapredovati, naj se potrudi na vert kmetijske družbe na spodnjih Poljanah. Tako lepi m zdravi so, da jih je res veselje viditi; pa stanujejo tudi v tako čednih sobah, kakor se res za „kavalirjeu spodobi. Pa kaj bomo hvalili svoje blago; povejmo raji, kaj gospod grof Lodron iz Velike vasi na Dolenskem v pismu pravi, ki ga je 24. t. m. gosp. grofu Fr. Ks. Auersperg«*« pwal, rekoč:   „Tako   zdravih   sviloprejk  in  tako  lepe  galete
sem še malokdaj vidil, kakor sem si jih priredil iz semena, ki sem ga od ljubljanske kmetijske družbe letos kupil. Lah za Lahom hodi prašat, počim da galeto prodam, ker vso hočejo za seme oberniti; tako posebna je".