60 60 Energija v šolski knjižnici Anja Šmid Pustoslemšek Osnovna šola Orehek Kranj Izvleček Prispevek opisuje primer dobre prakse pri medpredmetnem povezovanju fizike in šolske knjižnice. S knjižničarko na naši šoli že nekaj let uspešno medpredmetno sodelujeva pri obravnavi snovi o energiji (energijskih virih). Letošnje razmere so naju postavile pred nov izziv – kako izvesti pouk na daljavo, vendar pri tem ohraniti koncept dela, ki ga imamo pri pouku v šoli. Pouk fizike na naši šoli že vsa leta poteka enkrat na teden v blok uri. S knjižničarko sva želeli, da bi se vsak učenec učil nadvse učinkovito, hkrati pa tudi drugim pomagal do čim boljših rezultatov. Zato sva koncept izvedbe – delo po skupinah – ohranili tudi na daljavo. T ehnologija in splet sta povečala motivacijo za delo in aktivnost učencev. Ključne besede: medpredmetno povezovanje, IKT, fizika, energija, šolska knjižnica, sodelovalno učenje, delo na daljavo Energy in the School Library Abstract The article describes a good practice example of cross-curricular connections between Physics class and the school library . For a number of years, our school librarian and I have been successfully implementing cross-curricular integration for the subject of Energy (Energy Resources). Due to the circumstances happening this year, we were faced with a new challenge – implementing remote classes by maintaining the same concept of work we had been using before in regu- lar classes. Each year, physics classes at our school take place once a week in the form of a double lesson. Our intention for each student was to achieve the best possible results in their own learning as well as to help other students do the same. That is why we kept the same concept – group work – in remote learning. Using technology and the internet added to the students’ motivation for work and participation. Keywords: cross-curricular integration, ICT, physics, energy , school library , collaborative learning, remote work Uvod Na naši šoli se že leta trudimo z medpredmetnim po- vezovanjem, saj tako spodbudimo miselno dejavnost in radovednost učencev. Medpredmetno povezovanje lahko poveča možnosti za uporabo različnih učnih pristopov in strategij ter tako učencem omogoči večji nabor načinov učenja. Kot pravijo Lipovšek Lenasi, Skvarč in Mršnik (2013), je učenje učnih strategij stvar vseh predmetov, saj lahko različne strategije uporabimo pri mnogih učnih predmetih ter učnem gradivu. Bralna pismenost Zelo pomembna naloga, ki si jo zastavljamo učitelji na šoli, je tudi razvijanje bralne pismenosti. PISA 1 in 1 Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (Programme for Interna- tional Student Assessment). PIRLS 2 bralno pismenost opredeljujeta kot razvijanje zmožnosti učencev, da samostojno pridobivajo informa- cije, jih povezujejo in interpretirajo, si z njimi ustvar- jajo celostne pomenske predstave in razlage pojavov in dogodkov, razmišljajo o njih ter jih vrednotijo, razvijajo argumente za takšno ali drugačno delovanje na podlagi informacij, se znajdejo v novih situacijah, kritično pri- merjajo, sklepajo itd. (OECD, 2010). Učitelji s svojim pristopom zavedno ali nezavedno vpli- vamo na bralno pismenost učencev. T o dosegamo z upo- rabo različnih didaktičnih strategij. Obravnava energije pri pouku fizike Z našo šolsko knjižničarko že nekaj let medpredmetno sodelujeva pri obravnavi energije in energijskih virov v 2 Mednarodna raziskava bralne pismenosti (Progress in International Reading Literacy Study). Fizika v šoli 61 Iz prakse devetem razredu. Do zdaj smo z učenci prihajali v knjiž- nico, kjer so si sami poiskali primerno literaturo in infor- macije za delo v skupini. Knjižničarka jim je predstavila tabelo UDK, ki visi v šolski knjižnici in jim pomaga pri hitrejšem iskanju primerne literature. Učencem je bil ta način dela vedno zelo všeč, saj radi samostojno pridobi- vajo informacije o neki novi snovi. Delo na daljavo Ker nas je letošnje šolsko leto z delom na daljavo posta- vilo pred velik izziv, sva s knjižničarko začeli načrtovati, kako ga narediti podobno delu v knjižnici. Slika 1: Medpredmetno povezovanje fizike in šolske knjižnice. Knjižničarka je pripravila gradivo, ki ga sicer uporablja- mo v knjižnici, in ga naložila v spletno učilnico za fiziko. Seveda je bila v tem primeru prednost za učence v tem, da so imeli ustrezen nabor literature takoj na dosegu in se jim ni bilo treba truditi z brskanjem po policah. Nabor je poleg knjig obsegal tudi nekaj spletnih virov (spletnih strani) in videoposnetkov. Sama sem poskrbela za tehnično podporo; oblikova- la sem skupne dokumente za vsako skupino s ključno temo, odprla več »konferenčnih sob« in jim dodelila ge- sla za dostop ter pripravila zaključno anketo v Googlovih Obrazcih in tekmovalni kviz v aplikaciji Kahoot!, ki je učencem zelo pri srcu. Pri delu na daljavo že ves čas uporabljamo Googlovo aplikacijo Meet, tako da so učenci vešči njene uporabe. V skupni sobi (videokonferenci razreda) so učenci do- bili podrobna navodila, kaj se od njih pričakuje na blok uri in kako bo delo potekalo. Imeli so eno uro za delo v skupini, kjer so pregledali uporabno literaturo in naredili zapiske. Kot uvod v temo o energiji se mi je zdelo zelo primerno, da učenci po skupinah raziščejo in opišejo svojo dodeljeno temo. V skupnem dokumentu so tako morali zapisati ugotovitve, ki so jih nato delili z drugimi sošolci. Učence sem razdelila po skupinah v pet oziroma šest različnih konferenčnih sob (odvisno od velikosti ra- zreda). Vsaka skupina je dobila svojo temo, na primer: jedrska energija, toplotna energija, obnovljivi viri ener- gije, onesnaževanje okolja pri pridobivanju energije, energijsko varčno gospodinjstvo. Za dosego zastavljenih ciljev so morali sodelovati in si pomagati. Osnova te blok ure je bila sodelovalno učenje v manjših skupinah, saj s tem lahko učenec pri učenju doseže najboljši učinek, pomoč drugim pa zagotovi, da vsi v skupini dosežejo kar najboljše rezultate. Vsi učenci so imeli na voljo skupen dokument, kamor so pisali svoje ugotovitve, ter svojo konferenčno sobo, kjer so lahko razpravljali v manjši skupini sošolcev (v vsako skupino sem dodelila po šti- ri učence). Sami so si morali razdeliti delo in poskrbeti, da se zapisi niso podvajali. Vsaka skupina je imela svojo temo, ki jo je morala obdelati. V spletni učilnici so morali poiskati ustrezno literaturo iz nabora, ki jim ga je sesta- vila knjižničarka, poleg tega so samostojno raziskovali po spletu. T ako se učenci naučijo izbrati ustrezne infor- macije in izločiti neustrezne vire. Slika 2: Nastajanje skupnega dokumenta. Ko so svoj zapis končali (imeli so eno uro časa), so se vrnili v skupno virtualno sobo. T am so dobili dostop do vseh zapisov preostalih skupin. Do naslednje blok ure fizike so morali zapise vseh prebrati in si narediti izpi- ske v obliki miselnega vzorca o jedrski in vodni energiji, obnovljivih energetskih virih, energijsko varčnem gospo- dinjstvu in onesnaževanju okolja pri pridobivanju ener- gije. Izpiski so bili namenjeni učenju in utrjevanju na novo pridobljenega znanja, ki smo ga s pomočjo kviza preverili. Anketa za evalvacijo pouka Malo pred koncem te medpredmetne blok ure na daljavo sva tako kot v šoli naredili še kratko anketo za evalvacijo pouka. V šoli sva jo vedno naredili na samolepilne lističe, ki so bili hkrati še izhodni listki, pri delu na daljavo pa sva uporabili spletno anketo. Rezultati dela so bili razveseljivi, kar kažeta tortna grafi- kona na naslednji strani. Povprečno je bilo 75 % učencev z načinom dela zelo zadovoljnih, 25 % pa srednje zadovoljnih. Nihče ni bil nezadovoljen s tako obliko dela. V anketi sta bili tudi vprašanji, kaj jim je bilo najbolj všeč in kaj bi spremenili. 62 Spodaj so njihovi odgovori. Kaj vam je bilo najbolj všeč: – Delo po skupinah – Delo po skupinah, čeprav po videokonferenci – Sami smo raziskovali in oblikovali besedilo – Da učiteljica ni bila prisotna v konferenčnih sobah pri delu po skupinah, ampak v skupni sobi na voljo za vprašanja – Bilo je dovolj časa – T eme so bile zanimive – Pouk se ni podaljšal prek ure – Gradivo smo dobili že v mapah – V skupini smo se razumeli – Brskanje po spletu – Sami smo lahko poiskali informacije in si tako vse laž- je zapomnili – Sami smo lahko iskali informacije Kaj bi spremenili: – Nič (večina odgovorov) – Da skupina ne bi kopirala teksta – Da bi skupino lahko izbrali sami – T ema bi lahko bila zanimivejša – Potrebovali bi več časa za izdelavo povzetka Zaključek V prispevku je opisan primer dobre prakse sodelovanja knjižnice pri pouku fizike na daljavo. Med učenci je bila taka oblika dela zelo dobro sprejeta in tudi motivacijsko učinkovita. S knjižničarko sva želeli učencem omogočiti pridobivanje znanja na drugačen način, čeprav delo na daljavo zahteva nekaj več spretnosti in veščin s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Danes učitelj ni več edini vir informacij, ampak moramo bolj delovati kot motivatorji, usmerjevalci, da učencem pokažemo pot do novega znanja. Slika 3: Rezultati spletne ankete v Googlovih Obrazcih za razre- da 9. b in 9. c. Slika 4: Rezultati spletne ankete v Googlovih Obrazcih za razred 9. a. Literatura [1] Grosman, M. (2010). Kakšne pismenosti potrebujemo za 21. stoletje. Sodobna pedagogika, let. 61, št. 1, str. 16–27. [2] Kranjc, T. (2015). Aktivno učenje – višja raven znanja? Aktivnosti učencev v učnem procesu. Koper: Univerzitetna založba Annales, str. 387–402. Pridobljeno 21. 3. 2021 s spletne strani: http://pe- fprints.pef.uni-lj.si/3178/. [3] Lipovšek Lenasi, I., Skvarč, M. in Mršnik, S. (2013). Z (med)predmetnih razvijanjem bralne pisme- nosti do kakovostnejšega znanja. Vzgoja in izobraževanje, let. XLIV, (št. 2–3), str. 43–46. [4] PISA 2009 Results: What Students Know and Can Do – Student Performance in Reading, Mathe- matics and Science. l. 1 (2010). OECD. Pridobljeno 21. 3. 2021 s spletne strani: http://www.oecd. org/pisa/pisaproducts/48852548.pdf.