.»oitfiin« pUifcfe* » gotovini. Ljubljana, dne 7. julija 1926. Leto VIII. tort, delavec hi obrtnik Scis oarodu vodniki Eiliaje mko ar«!*. Naročnina: u celo leto Dim ':>» -^M pol leta . 19--ta inozematvo u calo leto Din 50--Inscrati po toriju. • Plamenih vpraBar.jem na) se prlioii znemko za odgovor. - Netranklrana »Usaasa ca »prejemajo. Vssfcda vlival m sadov« svojega dela In marljivosti! Glasilo „Slovenske Kmetske Stranke". Rokoplal a« n« vranjo. - Plsia fcn toM a* v Ljubil oni. - Urad-niitvo In upana je v LJubljani v Koiodvcrsid ■Ud Met. 7. - Telefon hiter. H. 50«. - Rabui pri pofL Čekovnem *•• '"S »odo tt. UJM Q domacal Vedno je jpil naš kmet steber svojega naroda in oče vseh drugih stanov. Trebil je gozd v zapuščeni deželi, oral ledino na trdi zemlji in branil domovino s svojo krvjo. S svojo krvjo je zalagal tudi mesta, ki bi izumrla, ko bi ne bilo kmečkega naraščaja. Kmetski sinovi so bili najboljši duhovniki, najbolj skušenj zdravniki in vedno pošteni sodniki. Iz kmetske hiše je tekel oni neusahljivi studenec, ki je napajal in redil vse druge stanove. Toda mnogi mnogi so pozabili svoj dom; otroci od onih izučenih omikancev in trgovcev so komaj še vedeli, da je očetom zibelka na kmetih tekla. Odtujili so se svojemu ljudstvu, večkrat postali sovražniki in zatiravci svojih bratov. — Kar je bilo lahkega in dobička-iios«\Bfca, so hitro pobrali in si med sabo razdelili. Kmetu je ostalo trdo delo od zore do mraka, ki mu navadno še toliko ni donašalo, da bi mogel pošteno živeti. Mnogi so zapustili domače kraje in iskali srečo v tujini. Nekaterim se je posrečilo, ker sinovi naših kmetov so delavni in pošteni. Toda za narod so bili na tujem zgubljeni kakor veja, ki se odseka od drevesa. Prišli smo v novo državo. Mnogi so se oddahnili: Zdaj .bo boljše, tudi našemu kmetu zašije zarja lepše prihodnosti. Z žalostjo danes opazujemo, kako se revščina vedno bolj širi, napredka ni, denarja ni in revežu se izvije obupni vzdih: »Živeti ne bomo mogli več! Draga zemlja domača ima zdaj komaj še grob za nas.« Kje je vzrok tem žalostnim razmeram? Nekateri pravijo, da bi se morali vsi kmetje združiti. Kdo bo pa vse kmete kdaj spravil skupaj pod eno streho, če bi bila tudi zlata?. Sicer bi tudi vse ovce same ne dobile dobre paše, ko so vedno močnejši oni, ki jih striže jo. Poglejte, kako delajo drugi. Kmet toži: Živina je padla za več nego za polovico, žito, les, zemlja, vse, kar ima kmet, je cenejše, v prodajalnah se pa ni skoro nič počepnilo. — Tovarnarji so napravili med seboj zvezo. Vedno so poudarjali ali vpili, da se mora varovati domača industrija. Šli so sami v Beograd, ne le enkrat, in nazadnje dosegli, da se je na tuje. blago uvedla visoka carina, da morejo domači tovarnarji svoje izdelke dražje prodajati. Le poglejte sladkor! Menda ni nikjer na svetu tako drag, kakor pri nas, bogati tovar- narji pa spravijo milijone od ljudskih žuljev. Pomislite na železniške tarife! Tovarnarji so dosegli pri državni upravi čudovite uspehe. Lani novembra smo plačali za vožnjo 15 ton premoga 626 Din, letos 1076 Din za daljavo 102 km. Torej za 540 Din je železnica povzdignila tarifo pri istem blagu. Toda za tovarniški izdelek 15 ton, ki mora imeti pokrit voz, smo plačali le 345 Din. To je pa blago, za katero tovarna sama plača voznino. Za 3000 kg krmil smo pa plačali 370 Din za večjo daljavo. Menda vsak vidi, da s kmetom delajo kakor hočejo, ker si ne more- pomagati. Zakaj se blago v prodajalnah ne poceni? Trgovci imajo svoje trgovske zbornice, ki so prav potrebne in dobro delajo. Te zbornice vplivajo na vlado, da ovira uvoz, če je blaga zadosti v deželi, da napravi novo carino in vse drugo, kar je potrebno, da zavaruje te velike davkoplačevalce. To je umestno, toda stroške mora le kupec, to je kmet, plačati. Ne smemo pozabiti, da se trgovci laže domenijo zaradi cen, kakor kmetje. Dogovor, da ne bo šel nobeden s cenami preveč doli, je lažje mogoč. Cene držijo, da sebi življenje ohranijo, kmet pa tega ne more. Pravično bi bilo, da bi država vsem stanovom oskrbela možnost poštenega življenja. Vidimo, da je res znatno izboljšala plače uradnikom. Kmetje sicer menijo, da jih je veliko preveč in da ti premalo delajo, da je veliko preveč učiteljev, orožnikov, financarjev in da zaradi tega državi vedno denarja manjka, toda mi se ne moremo v to vprašanje spuščati. Vidimo pa, da je vlada prav dobro poskrbela za ugodnimi visokimi tarifi za omikane stanove: zdravnike, notarje in odvetnike. Vsi imajo svoje zbornice, da zastopajo njih koristi. V te zbornice volijo svoje najboljše može, ki vedno pazijo, da njih stan škode ne trpi. Kaji ima pa kmet? Vsi od njega živijo, toda za njegovo korist se ne zmeni nobeden. Če kmet pogine, naj pogine, da se le njim dobro godi. Boste rekli: kmet bi moral biti povsod. Res je dober kmet za delo, pošten v občevanju, toda za postave kovati, za pogodbe sklepati s tujimi državami, gospodarstvo po-j vzdigniti, na tarife paziti, tega kmet ne more. To morejo le ljudje, ki so vedno v tem, ki poznajo vse razmere doma in drugod, ki hočejo tudi čisto (delati za korist kmetskega ljudstva. Če bo šlo po tej poti naprej, mora nazadnje kmet propasti. Če smo dali vsem stanovom najboljše ljudi, jih bomo tudi našli, ki bodo skrbeli za pravo srečo svoje- ga naroda, to je kmetskega ljudstva. Pot do te prave organizacije bom skušal prihodnjič pokazati. Le vstani, vstani, jborni narod moj, do danes v prah teptan! Pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan! BIriei V Scmetslcllra lilevili. Naj opišem najprej dogodek, kakor mi je bil povedan. V vasi La-nišče, občina Šmarje pod Ljubljano, živita in trpita kmeta France Jamnik in France Skubic. Obema je davčna oblast predpisala silno visok davek, kakor je to v tem okraju že navada. Oba sta prosila za odlog. Kakor kažejo poznejši dogodki, je davčna oblast odgovorila na prošnjo z — rubežnijo! V vas je prišla eksekucijska komisija, ki je pripeljala s seboj tudi že živinske gonjače. Gospodje so šli najprej v Jamnikov hlev, potem pa še v Sku-bičev. Iz vsakega hleva so odgnali po dve kravi, potem so se pa napotili v Ljubljano. Pri Jamnikovih gospodarja sploh doma ni bilo, a na to se davčni gospodje niso prav nič ozirali. Oni so šli enostavno v hlev in so živino odgnali. Davčne gospode so spremljali tudi orožniki. Ti se niso posebno lepo obnašali. Jamnikovega 14-letnega fanta so našli na svislih in ga začeli pretepati. Ko je oče temu postopanju ugovarjal in hotel fanta braniti, so skočili 4 orožniki z nasajenimi bajoneti še proti njemu! Osemdesetletno (!) Skubičevo pa so orožniki vrgli po gnoju, kar je navzoče silno razburilo. To je popolnoma razumljivo! Ko je torej komisija opravila opravila svoje delo, so jo razjarjeni kmetje ubrali za eksekutorji in orožniki, hoteč jim odvzeti njihov plen. Nekje pri Škofljici so jih res dohiteli in jim odvzeli živino. Kmečka samopomoč seveda ni nič zalegla, ker je močna orožniška četa naslednjega dne zarubljeno živino zopet pobrala. Kdo je kriv? Gotovo je, da bodo ti dogodki imeli težke posledice. Ne le za tiste, ki so grešili proti zakonu, ampak tudi še na neki drugi strani. In o tem hočem povedati svoje Kdo je kriv po paragrafih, vemo vsi. Toda poleg paragrafov imamo še nekega drugega sodnika, ki je veliko hujši kakor paragraf, in to je vest, tista vest in tisto prepričanje, ki živi globoko v srcu našega ljudstva, in ki pravi, da ni kriv samo tisti, ki je po paragrafu prepovedano dejanje zagrešil, ampak kriv je še v mnogo večji meri tisti, ki je s svojim postopanjem povzročil, da je prišlo do kaznjivega dejanja! Vest ne obsoja le dejanjskega krivca, ampak pred vsem moralnega povzročitelja krivice! Moralna odgovornost pa v danem slučaju ni na strani kmetov, ampak brez dvoma na strani davčne oblasti! Mi vsi smo toliko pametni, da vemo, da davek mora biti, da se vzdržujejo javne naprave in noben kmet, vsaj v Sloveniji ne, se ne brani plačati odmerjenega mu davka, če je davek odmerjen tako, da ga kmet zmore! Naša davčna praksa pa besede »zmore« ne pozna! Naša davčna oblast enostavno ko-mandira: Toliko — in basta! Naša oblast noče nič vedeti o tem, da mora kmet danes prodajati živino in les — svoja edina vira dohodkov — po globoko znižanih cenah! Davčni naši organi še vedno žive v oni dobi, ko je papirnata krona padala in so cene rastle in živi še vedno v časih, ko je mestna gospoda brez vsakega povoda nevoščljivo gledala na kmeta, če je pojedel košček mesa ali kruha. Danes pa se hoče očividno maščevati nad kmeti, češ, le počakaj prokleta kmečka kanalja, mi ti bomo že plačali, ker nas nisi hotel med vojsko zastonj rediti! Kakor da bi bili kmetje krivi, če država ne plača uradnikov po valuti! In danes gre slovenska davčna gospoda v svoji nenasitni maščevalnosti nad kmetom tako daleč, da nas kmete neusmiljeno preganja in izsesava, nas rubi in nas goni z naših domov, ne meneč se za posledice svojega brez-smiselnega postopanja! Po mnenju slovenske davčne in finančne gospode bi menda kmet ne smel pojesti niti drobtine pšeničnega kruha, niti betvice mesa in ne popiti niti kaplje vina in hoditi okrog bos in raztrgan kakor cigan, samo da bi se slovenska davčna in finančna gospoda mogla veseliti v svoji mašče- Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev. mL vainosti, češ ie stradajte, hudiči, kakor smo med vojno stradali tudi mi! Mogoče bo slovenska davčna in finančna gospoda svoj namen tudi dosegla, toda prepričana naj bo, da se bo tudi njen želodec posušil, če bo kmet vrgel svoje orodje gospodi pred noge in ji rekel: Tukaj imate, pa garajte enkrat sami! Posledice. Cela zgodovina Slovencev nam priča, da slovenski kmet ni uporen, kar je pravzaprav škoda. Tako pohlevnega bitja svet ne pozna kakor je slovenski kmet. Dela in plačuje in plačuje in dela, dokler le more. Uprli so se samo enkrat, za časa Matije Gubca, pa tudi takrat ne iz objestnosti, ampak vsled prevelikega pritiska tuje gospode. Zadnjič je zavrelo v Lanišču. Prišlo je le do malega spopada, ampak ta spopad naj bo slovenski davčni in finančni gospodi glasen opomin! Ali se naša gospoda ne zaveda, kako je tak ogenj nevaren in kako naglo se širi? Ali ne čuti, kako vse ljudstvo odobrava nastop kmetov iz Lanišča, kar je pokazalo s tem, da nihče pa prav nihče ni hotel kupiti zarubljene živine na javni dražbi? Ali ve naša gospoda, zakaj se ni našel noben kupec? Če ne ve, ji povem jaz: Zato, ker je vse ljudstvo uverjeno, da je bila kmetom odgnana živina po krivici, čeprav po paragrafih na pravilen način! Postopanje slovenskih davčnih in finančnih oblasti mora dalje roditi skrajno slabe posledice z ozi-rom na državljanski čut našega ljudstva. Če bodo gledali ljudje v državi le nekakega roparja, ki jim niti golega življenja ne pusti, potem naj se nihče ne čudi, če spoštovanje pred državo pada, da o ljubezni sploh ne govorimo. Potem naj pa naša slavna slovenska gospoda ne hodi tožit v Beograd klerikalcev in radičevcev, da »hujskajo« ljudi proti državi, ampak naj pokaže na sebe z vsemi prsti in naj pove po resnici, da je ona tista, ki je zamorila med Slovenci vsako spoštovanje do države! In še nekaj je važno. V vsaki državi mora vladati med ljudstvom in uradništvom neko soglasje. Tega danes v Sloveniji ni več! Krivi pa temu niso radičevci ampak slovenska davčna in finančna gospoda! Jaz povem gospodom nujno in brez ovinkov: Tako kot sovraži danes slovenski kmet vse, kar je v zvezi z davkarijo in s financo, tako ni sovražil nikdar niti najhujšega Turka! To sovraštvo se je preneslo tudi že na drugo uradništvo, tako da! danes o kakem soglasju med upravo in ljudstvom ne more več biti govora. Takrat, ko so sedeli po naših pisarnah Nemci, jih ljudje res niso marali, ampak naravnost sovražili jih niso. Žalostno je, da se je moral vsesti za pisarniške mize v Sloveniji slovenski davčni in finančni uradnik, ki je s svojim kle-čeplaztvom uničil še tisto trohico ljudskega zaupanja do uprave, ki je ostala nedotaknjena še iz prejšnjih časov! Naj mi slovenski uradniki ne zamerijo, če govorim trdo. Toda resnica mora enkrat na dan in skrajno krivično bi bilo odgovornost za vse naše težave vedno valiti na Beograd. Tudi na Hrvaškem imajo finančno delegacijo in davčne urade, ki so podrejeni istemu finančnemu ministru, toda kakšna razlika vlada med Hrvaško in Slovenijo v tem pogledu! Zato naj se slovenski davčni in finančni uradniki izpreobr-nejo, dokler je še čas, da ne bo padla nanjo še težja odgovornost! Končno moram odločno ugovarjati trditvam nekaterih listov, da je za težki dogodek odgovorna sedanja vlada. Po mojih informacijah gre večinoma za davčne zaostanke iz prejšnjih let in če so' prejšnje vlade trpele tako visoko obdavčevanje v Sloveniji, naj ne vale odgovornosti na nas! Andrej Kelemina. narodni poslanec. sprejem našega ml-nistra Puclja na Gorenjskem. Nedelja 27. junija ostane nam Gorenjcem v trajnem spominu. Ta dan je posetil našo lepo Gorenjsko naš tov. minister Pucelj. Bog je naklonil krasen dan in Gorenjska se je oblekla v domačo narodno nošo ter nestrpno pričakovala svojega ministra. Z dopoldnevnim vlakom se je pripeljal v spremstvu dveh načelnikov svojega ministrstva ter enega sekretarja in šefa kmetijskega oddelka g* inž. Zidanšeka do Lesc. Tov. minister je tu izstopil, ostali so se pa odpeljali v Bohinj ogledati ribogojsko stanico. V imenu občine je pozdravil ministra župan tov. Vi-dic in v imenu okrajne organizacije naše stranke tov. Ažman. V HRAŠAH. Z avto so se odpeljali v Hraše, kjer so si ogledali nov sirarski dom. V imenu sirarske zadruge, je pozdravil ministra nje načelnik tov. Vovk. Zadruga deluje dobro, ima toliko naročil, da komaj vsem ustreza. Tov. minister si je vse podrobno ogledal in bil vesel nad lepo napredujočo zadrugo, o kateri se je zelo pohvalno izrazil. Ko se je tov. Pucelj, obkrožen od velikega števila zadrugarjev, podal na Ažmanov dom, ga je polnoštevilno zbrano kmetsko ljudstvo gromovito pozdravilo s klici: Živijo Pucelj. Živijo naš kmetski minister. Po okusno pripravljenem prigrizku se je odpeljal z avto, katerega so med tem okrasile gospa županja in dekleta, v Breznico. V BREZNICI. Tu je pozdravil tov. ministra načelnik gospodarskega odbora tov. Anderle. Ogledali so si vodovod, ki potrebuje nujnega popravila. Tov. minister jim je dal navodila in nasvete v tem pogledu ter se nato ob navdušenih vzklikih odpeljal v DOVJE. Hiše so bile vse v zastavah. Gasilci z gasilnim orodjem. Sredi vasi so pričakovali gosta naš priljubljeni sivolasi župnik Jakob Aljaž in člani vodovodnega odbora s preds, tov. Jaklom na čelu. Po prisrčnem pozdravu med tov. ministrom in preč župnikom Aljažem, je načelnik vodovodnega odbora podrobno obrazložil finančno stanje in težaven položaj, v katerem se odbor nahaja. Zgradili so vodovod, vzeli posojila od 450-000 Din in teh bremen revna vas ne zmore. Prosili so podpore od vlade in poslanec SLS g. Ser-nec, ki je bil izvoljen za ta okraj, ni razen obljub storil ničesar. Tov. minister je vse pazno poslušal, uvi-del težak položaj: ter jim nato celo stvar pojasnil tudi iz politične strani. Gasilci so napravili malo gasilno Vci jo, katera naj bi pač pokazar la od kolike važnosti je vodovod. Slovenska kmetska stranka bo brez obljub tudi za Dovje, akoprav so se politično drugam opredelili, napravila svojo kmetsko dolžnost. Po iskrenem pozdravu z preč. g. župnikom Aljažem, odborniki in gasilci se je tov. minister odpeljal na-prej. V PODKORENU. Bliskovito je drdral avto skozi Kranjsko goro v Podkoren. Cela gasilska četa je bila zbrana pri okrašenem gasilnem domu, raz katerega je plapolala velika slovenska zastava. Načelnik gasilcev je zaustavil avto, lepo pozdravil ministra in mu izročil šopek krasnih velikih planink. Priporočil se je ministru za naklonjenost ter komandiral dragemu gostu pozdrav. Tov. Pucelj se je toplo zahvalil in se odpeljal V RATEČE. i Že pri prvih hišah so stali visoki, vitki mlaji z lepimi venci in dolgimi zastavami. Raz vsake hiše je vihrala slovenska zastava. V praznično odejo se je oblekla najskrajnejša občina na severo-zapadu, katera je bila kruto prizadeta z novo razmejitvijo med. našo državo in Italijo. Pred hišo župana Kavalarja je bil postavljen slavolok z napisom »Pozdravljen kmetski minister.« Ogromna množica ljudstva je bila zbrana. Žene, dekleta in punčke v narodnih nošah, cela gasilska četa v paradni obleki z vihrajočim praporom. Gromoviti živijo klici niso dolgo ponehali, ko se je vstavil avto pred županovo hišo. Deklice so ministra obsule s cvetjem in krasno okinčale avto. Zupan Kavalar, obdan z občinskimi odborniki, je lepo pozdravil do-šlega gosta, zahvaljujoč se mu v imenu cele občine za podporo. Nato je pozdravila ministra Minka Petrič v imenu žena in deklet, deklica Antonija Matijaž pa za šolsko deco. Obe ste mu izročile krasne šopke iz planinskih rož. Vidno ganjen ob tako prisrčnem in lepem sprejemu se je tov. minister iskreno zahvalil. Po sprejemu si je ogledal mlado sirarsko zadrugo, ki že zelo lepo posluje. Nastanjena je v privatni hiši, vendar nameravajo čimpreje zgrakliti lasten sirarski dom. Priporočili so se za podporo. Po kratkem ogledu na državni meji, ki je prerezala polja in njive in ki je pridelila Italiji vse glavne planinske pašnike in lepe državne; gozdove, vsled česar so Rateče življemsko prizadete, se je mi-nisteir z županom Kavalarjem ter ostallimi obč. odborniki vrnil v vas, se je mini- 1 Bledu. Vse 1 e, otroci in J cesti in po- I kjer ga je pričakovalo zbrano ljud- J stvo in zahtevalo da jim spregovori nekaj besedi. Župan Kavalar v imenu ogromne množice ponovno pozdravi ministra otvori zborovanje ter mu podeli besedo. V skoro enournem govoru je tov. Pucelj objašnjeval temelj kmetske politike, pomen in namen Slov. kmetske stranke in taktično postopanje za dosego velikih ciljev, ki so svoboda, kultura, napredek in blagostanje kmetskega ljudstva. Viharni živijo-klici in odobravanje so sledili njegovemu govoru. Množica je še dolgo vztrajala na mestu in vzklikala ministru. Obč. odbor je priredil okusen obed. Po obedu se je preds. okraj. org. tov. Ažman v navdušenih besedah zahvalil vrlim Ratečanom za vse. Po pozdravu in vzklikih kmetskemu ministru in slov. kmetski stranki se je minister odpeljal nazaj proti Bledu. Vse ljudstvo, starčki in žene, dekleta, vse je bilo na cesti zdravljalo. V PODHOMU . Komaj prispe avto v Zasip, že« prično grmeti možnarji. Pred zapo- ] četo stavbo sirarskega doma je zbrana velika množica. Vrli in zavedni Zasiplanci in Podhomci pričakujejo v krasnih narodnih nošah. Pred ministra stopi krepko gorenjsko dekle Pavlina Tonejčeva, želeč mu v iskrenih besedah lepo dobrodošlico in mu izroči krasen šopek. Po ministrovi zahvali so se pozdravili z navzočim dr. Schweglom, preds. kraj. org. Slov. kmet. stranke Vogelnikom in drugimi. Ogledali so si najpreje pričeto zgradbo sirarskega doma, nato pa odšli v lepo gorenjsko hišo tov. Janše, kjer j g pripravil prigrizek. Podhom ves v zastavah in mlajih. Minister je takoj pričel s sprejemanjem deputacij. Najprej iz daljnega Bohinja, nato pa domačini- Izročili so mu raznovrstne prošnje, katere bo minister po svrojih močeh uvaževal in priporočal. Dalje si je ogledal nevarno podsipanje bregu potoka Radovne tik pod hišo tov. Ulčarja, ki je potreben takojšnje odpomoči. Minister je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovih močeh, da se katastrofa prepreči. Ista opas-nost preti od potoka Radovne tudi tov. Petermanu in Pogačniku iz Sp. Grabna. Ko so si ogledali še železniški prehod, ki ga želijo Podhomci, se je tov. minister z županom Vidicem, Ažmanom in tajnikom Mravljetom med gromenjem topičev in viharnimi klici odpeljal na Bled in od tu v Ljubljano. Gorenjska je pokazala svojo zavest, sledila bo enotnost in sloga vsega kmetskega ljudstva in z njo mogočna Slov. kmetska stranka. jg^ Kmet, misli z lastno glavo! ^BC 3 Neodvisna prekmurska stranka in — mL Dolnja Lendava, 20. junija 1926. Slovenska javnost pozna dobro prekmurskega poslanca Klekla in njegovo glasilo »Novine«. Leta in leta ruje ta gospod s svojevrstno demagogijo, v kateri je večji mojster kakor katerikoli poslanec od SLS, ki drugače uživa glas demagoga. — Ker pa prekmurski narod ni tako omejen, kakor ga smatra g. Klekl in njegovi decimirani trabanti, je bda povsem naravna posledica, da so se med Prekmurci našli možje, ki so dvignili svoj glas proti poneum-njevanju prekmurskega ljudstva ter ustanovili svojo stranko proti poslancu Kleklu, o katerem ve vsa javnost, da redkokedaj gre v Beograd in če gre, hodi tja zastonj; če pa spregovori, tedaj izda jezuitsko taktiko SLS in jo spravi v škripce. Med možmi iz naroda so se dvignili voditelji v prvi vrsti duhovniki katoliške in profestantovske vere. Ustanovili so noro stranko in izdali svoje dasilo »Naše Novine«. Mi smo spočetka šli brez komentarja preko tega političnega pojava, ker smo se omejili na edino pravilno taktiko objektivnega (stvarnega) opazovanja novega položaja, ki je v Prekmurju nastal. Klerikalci (kar je politično strokovni izraz za SLS) so v Prekmurju kakor v ostali Sloveniji podomače rečeno teme-meljito »zafurali«. V kolikor niso storili to oni kot »edino legitimirani« zastopniki Slovenije, so jim pomagali nelegitimirani« (če hočete) demokratarji in — če se splača omeniti — takozvani slovenski radikali. Prošli režimi so proglasili Prekmurje za severno Macedonijo, nekak eksil (zatočišče pregnanih) za slabo kvalificirano uradništvo po vzoru avstrijske metode »Strafpo-sten , katerih se poslužujejo tudi namestniki Učitelja Ljubezni, škofovske ekscelence za »uporne in renitentne« duhovnike. V to severno Macedonijo, t. j. Prekmurje, so pošiljale razne vlade slab uradni-šik materijal, češ, za Prekmurce je dobro... Ti uradniki, namesto da bi državni upravi s svojim delom napravili ugled, so se vrgli v politiko. Najlepše pri tem je to, da je eden bolj »kunšten« od drugega. Narod, ki je pošten, priden in delaven, begajo s svojimi političnimi frazami vsak po svoje, vmes pa ba-sira demagog Klekl svojo srednjeveško pesem. Namesto, da bi Prekmurje dobilo dobre upravne uradnike in učitelje, ki bi se posvečali samo upravnemu delu in prosveti — so se poslali tjakaj slabo kvalificirani in v moralnem oziru diskvalificirani ljudje. Naravna posledica je, da so narodni voditelji, ki pošteno mislijo in trezno presojajo kot vestni domoljubi položaj v svoji deželi, dvignili svoj glas, da se zberejo zdravi elementi v skrajno obrambo svoje rodne grude pred škodljivci in ti so v prvi vrsti: nemoralni kle-rikalizem g. Klekla, potem moralno slabo uradništvo in agenti proti-kmetskih ter protidelavskih strank. V novo stranko, ki jo vodita gg. dr. Nemeth.v in dekan Strauss, je vstopila skoro vsa prekmurska duhovščina katoliška, kakor evangel-ska. To je najlepši dokaz za trdi- tev, da duhovnik ne sme biti pri nobeni drugi stranki, kakor v blaženi SLS! Prvi duhovniki, ki so to gibanje začeli, so sami idealni možje Slovenci, vneti poborniki sv. vere, a samo to napako imajo, (bi rekel dr. Korošec ali njegov oproda Klekl), da se ne dajo več koman-dirati od Klekla in tudi ne od poli-tikujočih škofov. Mimo tega gibanja ne moremo iti molče. Pisec teh vrstic se mudi že dalj časa v Prekmurju ter ima priliko na lastna ušesa čuti sodbo naroda. In kaj pravi ta revni, izmučeni a pošteni in verni narod? »Klekl, ki se kot duhovnik peča z agrarno reformo, ki mu je le objekt (predmet) za demagogijo (varanje naroda), naj bo pripravljen, da ga »lepega dne potrpežljivo ljudstvo ne kamenja ...« (Kakor znano so Prekmurci po večini interesenti agrarne reforme, ker so tam občima veleposestva madžarskih plemičev. Agrarna oblast dela po zakonu in ščiti agrarne interesente. G. Klekl pa govori narodu drugače, kakor v Beogradu in v svojih »Novinah« piše zopet drugače. Naravno je, da je ljudstvo teh farbarij sito in odklanja čenčarije Klekla in njegovih trabantov.) V drugi vasi (Zamostje, Hidveg) so mi rekli: »Zadnjikrat smo dali svoje votume (glasove) za Klekla. Nike j (nič) mu ne verjemo!« Zopet drugod (Gaberje) pravijo: »Mi smo Slovenci, a nam ne trbej (treba) tistih prišlekov, šteri davajo slabi zgled... : Na vprašanje, kakšni vzgledi so slabi, so mi pripovedovali tako strašne nemoralne storije, da so se meni, ki kakor znano nisem svetnik — ježili lasje ... V večji vasi (Peletovci) pa so rekli kmetje: »Zadnji čas je bil, da se Prekmurci postavimo na noge. Mi zaupamo Štefanu Radiču in vsi, ki hočemo, da bi Prekmurje ostalo Prekmurcem, vemo, da bo nam pomagal samo on. Nova stranka zaupa od vseh jugoslovanskih politikov edino na pomoč g. Štefana Radiča. Zato smo mu izkazali veliko zaupanje pri zadnjih volitvah, le žal, da oba poslanca (Tisaj in Hru-pič)ne prideta nič med nas.« Objas-nil sem jim, da imata polno dela v krajih, kjer je politično delo bolj potrebno kot tu, kjer biva enodušno zaupanje naroda. Drugod zopet v daljnem razgovoru je rekel značilno starejši duhovnik: »Ljubljanski in mariborski klerikalizem, katerega agent je Klekl — se je sam ubil. Demokrati in radikali so le s svojo nacionalistično (narodnostno) hujskarijo podprli Kleklovo razdiralno delo. Pošteni narod se zbira k odločni besedi!« In tako se vrsti sodba za sodbo, ki izvenijo vse v okrutno in upravičeno obtožnico proti tistim »prišlekom«, ki se igrajo slepe miši s »klerikalstvom« in »liberalstvom«, ostankov iz žalostne avstrijsko-madžarske dobe. Narod je lačen kruha, duševnega in telesnega. Beden je ta narod a pošten je: Ljubi svojo zemljo in vero svojih očetov in upa v Staro pravdo. Zato bo zletel iz Prekmurja vsak političen klativitez, ki bo delal drugo politiko kakor ono pozitivno narod-no-gospodarsko, Prekmurski narod je do grla sit ne samo klerikalne demagogije, ampak tudi demokratskega batinaštva. Miren in potrpežljiv kakor je sicer — pa bo v usodnem momentu spregovoril tako glasno in odločilno, da bo generalom a la dr. Korošec, Klekl, Pivko itd. še dolgo brnelo po ušesih ... Kdo bo kriv? Seveda — Štefan Radič!!! Danes je narod tako daleč zrel, da se spozna v politiko toliko, da ve, kaj so vzajemnost sloga in samopomoč! Iz opisanih razmer ni nič kaj čudno, ako zahtevajo duhovniki odcepitev od onih škofij, katerih glavarji imajo v klerikalni politiki glavno besedo. Tako zahtevajo prekmurski duhovniki ustanovitev nove škofije v Varaždinu, pod katere juris-dikcijo naj bi spadalo celo Prekmurje. Nova stranka zahteva svojo oblastno avtonomijo v obliki lastne županije, kar bi se dalo izvesti. Nadvse značilna pa je okolnost, da zahtevajo ljudje hrvaški pouk v šolah in da uglednejše familije pošiljajo svoje otroke na Hrvatsko, češ, da se v prekmurskih šolah ničesar ne naučijo. Klerikalno in demokrat-sko-orjunsko učiteljstvo je samo krivo, da je temu tako. Kriva pa je tudi šolska oblast, ki namešča v Prekmurju manjvreden učiteljski materijal. Dobrokvalificirani učitelji, ki se zavedajo, da so sinovi kmečko-delavskega naroda bi radi šli v Prekmurje, ako ne bi bilo tako grdo prononsirano kot severna Macedonija ali Sibirija, kakor pravijo sami. Kdo je tem razmeram oče — vemo vsi. Naj se krivda ne vali na nikogar drugega kakor na brezvestno klerikalno demagogijo, ki špekulira na skromno razvito duševnost naroda, (ki je ostal v temi radi klerikalizma) in na batinaške metode demokratske frakarije, ki pita prekmurski narod z nacijonalističnimi traparijami ter šunta proti madjarskim sosedom, ki so vedno živeli v miru in slogi s Slovenci. Raznetili so nad obema elementoma ogenj nacijonalnega sovraštva in ko so jih dodobra medsebojno našuntali, gredo kričat po ulicah, mazat mažarske napise ter motit nočni mir v imenu »Nacije«. Žalostni predstavniki nacije, v katere grbu je batina in blato!! — Kogar se tiče, naj razume! Treznim Prekmurcem pa kličem: Delajte z vročim srcem in hladno glavo za svojo Krajino. Spoštujte zakon in zaupajte v lastno moč ter pomoč kmetov in delavcev, ki korakajo pod zastavo Stare Pravde Matije Gubca, katero nosi Štefan Radič. Roman Bende, 1. r. okrožni tajnik Slovenske Kmetske Stranke za Mariborsko oblast. Postanek »Samostojne Kmečke Stranke" naPosavju je obširno razpravljalo o gospodarskem in političnem vprašanju. Storilo se je več gospodarskih sklepov ter bila določena tričlanska de-putacija, katera je takoj drugi dan, to je 6. marca 1919, predložila osebno v Ljubljani Narodni vladi gospodarske zahteve v smislu done-šenih sklepov — s popolnim uspehom — kot prvi dokaz potrebe in koristi koncentracije vseh kmetskih sil. V političnem oziru se je soglasno in z velikim navdušenjem sklenilo ustanoviti lastno kmetsko stranko. Takoj se je izvolil (in pozneje izpopolnil) pripravljalni okrajni odbor, v katerem so bile zastopane vse občine okraja po svojih županih in drugih možeh (originalno listino tega odbora z lastnoročnimi podpisi članov hranim še jaz) ter se je naročilo podpisanemu, da skuša stvar oživotvoriti, najti zveze, zlasti možnost izdaje časopisa itd. Ker nam takrat ni bila znana v Sloveniji ta možnost, pooblastilo se je na tem zboru podpisanega, da skuša priti v stik z g. St. Radičem v Zagrebu (o katerem smo takrat vedeli samo to, da stoji na čelu se-ljaške stranke v Hrvatski) in ga, če mogoče, pridobiti v to, da bi, vsaj za začetek, razširil svoje glasilo »Slob. Dom« tudi v Slovenijo. V tem svojstvu in namenu sem se nekaj pozneje podal v Zagreb. Imel pa sem smolo. Ko se po jutranjem vlaku pripeljem s tramvajem do Jelačičevega trga, vidim v smeri proti domu g. Radiča zbrano veliko množico ljudstva, zlasti mladine. Reklo se mi je, da so neki dijaki navalili g kamenjem na knji- Z ozirom na razpravo in objas-nila nekaterih tovarišev v »Kmet. Listu«, o vprašanju ustanovitve »Samostojne Kmetske Stranke«, sem bil od več strani pozvan, da objavim početek SKS na Posavju in s tem izpopolnim nje zgodovino. To> storim kratko v naslednjem: Med vojno so vsi razsodnejši kmetovalci na Posavju uvideli, da se je vse predvojno politično na-sprotstvo, ki se je na žalost prepogosto razvilo v sovraštvo med so-sedi-kmetovalci, od voditeljev vseh strank namenoma zlorabilo v veliko nesrečo kmeta samega. Vsi smo preživo čutili na lastni koži, da smo v največji nesreči, vojni, ostali sami, prepuščeni ali usodi ali zapuščeni od vseh takozvanih »zastopnikov«, ki niso o bedi kmetskega stanu imeli pojma. Ali pa so se od strahu poskrili. Samoposebi in povsod je vznikla neodoljiva misel samopomoči in združitve enako trpečih — vsega kmetskega ljudstva, v močno, lastno organizacijo, katero naj vodijo kmetje sami, brez primesi, katera je nas že toli razočarala. V vsaki kmetski družbi, pa naj so nje člani pripadali katerikoli predvojni stranki, se je potreba take organizacije kot najnujnejša poudarjala. Po prevratu sem, na splošno željo, sklical župane in druge vplivnejše osebe brežiškega okraja na sestanek v Brežice na dan 5. marca 1919 v gostilno g. Klavšeka. Navzoči so bili vsi tedanji župani in drugi vplivnejši možje iz brežiškega okraja, skupno okrog 60 oseb. Bil je to prvi naš posavski kmetski parlament, na katerem se Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta ! garno g. Radiča. Ko se je hrup polegel in množica razpršila, se mi je na domu g. Radiča reklo, da ga ni doma. Nekaj dni pozneje sem se podal v drugič v Zagreb, kjer se mi je povedalo, da so g. Radiča prejšnje dni zaprli. Preostalo ni drugega, kot iskati drugih stikov. Obrnil sem se pismeno na tov. Iv. Demšarja v Železnikih. Ta mi je sporočil, da se pri njih deluje že tudi v isti smeri. Izmenjala sva več pisem in potrebna razjasnjevanja. Naš pripravljalni odbor, ki je štel 70 članov, se je sestal medtem parkrat k reševanju političnih in gospodarskih vprašanj. Ko so nato — v poletju 1919 — v Ljubljani sklenili ustanoviti kmetsko stranko — prvotno le za Kranjsko — sklenil je takoj naš odbor, pridružiti se in jo razpresti tudi na Štajelrsko. Po nalogu odbora sem se podal osebno v sevniški okraj ter s tov. Jož. Božičem, žu- panom iz Zabukovja, stopil v stik, najpreje ob priliki neke konference, z vsemi župani sevniškega okraja v Sevnici. Tudi tu se je soglasno z navdušenjem sklenilo pridružiti se brežiški organizaciji (z eno samo izraženo željo gosp. župana Badeja, da bi se v stranko pritegnilo vsaj j tudi g. Pušenjaka) in z isto skupni , kmetski stranki. To se je tudi izvršilo ter se je po mnogih predpri-j pravah, sestankih, žrtvah itd. začelo j s tovariši iz Kranjske skupno 'strankino propagandno delo. To je kratka zgodovina postanka SKS na Posavju. Pripomnim, da pri opisani ustanovitvi in razvitku stranke ni vplival, sodeloval ali dajal inicijativo izven zgoraj navedenih, nihče, pa naj bi bil katerekoli druge stranke. Gospode, katere se nam je predbacivalo, da smo ž njimi v zvezi,.ali na njih željo ustanovili SKS, še dolgo potem niti poznali nismo. Ivan Urek. Velike povodnji. Neprestano deževje, s katerim nas je osrečilo letošnje poletje, je povzročilo skoro po celi srednji in južni Evropi ogromne povodnji, ki so ponekod uničile vse poljske pridelke. Posebno mnogo so trpele dežele ob Donavi. V Avstriji je uničena skoro vsa krma in avstrijski živinorejci se boje žs sedaj, da bodo morali prodajati na jesen živino za vsako ceno. Vlada je sicer sklenila, da bodo dobili kmetje državno podporo, toda državna pomoč ne more vse škode nikdar popraviti. Na Češkem so narasti e vjode podrle mnogo nasipov in poplavile na tisoče hektarjev rodovitne zemlje. Posebno velike povodnji so imeli na Slovaškem, kjer se s Karpatov stekajo mogočne reke v Donavo. Najbolj pa je narastla Donava v onem delu svojega toka, ki teče po naši državi. Poplavljena je skoro cela Vojvodina, na nekaterih mestih več, na drugih manj. Voda je na mnogo mestih predrla velike nasipe in zalila na tisoče oralov najbolj rodovitne zemlje. Tako je na državnem posestvu v Belju poplavljenih nad 30 tisoč oralov sveta. Prebivalstvo se je borilo z nadčloveškimi napori proti grozeči nevarnosti. Najhujše je bilo pri Apa-tinu v Vojvodini, kjer je voda narastla nad 6 metrov čez normalo. Pod vodo je okoli 3000 oralov zemlje. K sreči je voda zaenkrat poruši- la le prvi nasip. Če bi porušila še drugega, bi voda poplavila nad 25 tisoč oralov zemlje. Iz Apatina pa je vse prebivalstvo zbežalo od strahu in le napornemu delu vojakov se je posrečilo preprečiti najhujše, stali so do vratu v vodi in neumorno dovažali prst in kamenje, celo vrata so morali trgati s hiš, da so zadržali vodo in preprečili silovito katastrofo. Tudi Podravje od Osjeka dalje je vse pod vodo in škodo cenijo na 100 milijonov dinarjev. Nič boljše ni v Južni srbiji, kjer je prestopila bregove reka Morava. Nekatera mesta so popolnoma odrezana od sveta in železniški promet je na mnogih krajih ukinjen. Težki nalivi poslednjih dni so povzročili tudi drugod veliko škode. V Zagrebu je voda zalila v nedeljo kleti in prizemna stanovanja, Sloveniji pa je zaenkrat dobrotno nebo prizaneslo. Samo Ptuj in okolica trpita, drugod pa povodnji še ni. V soboto sta se pripeljala na kraj nesreče tudi kralj in kraljica. Kralj si je dal natančno poročati o škodi. Vlada je s svoje strani ukrenila vse, kar je pač mogla v prvem tre-notku. Poslala je na pomoč vojaštvo, vojaške vozove in vojaške rešilne čolne. Posebno pohvalo pa zasluži minister Pucelj, ki se je mudil več dni na licu mesta in odrejal v imenu vlade, kar je smatral prvi hip za potrebno. nje obravnavala in predložila s priporočilom kompetentnemu mestu. Po doslih strogih predpisih pa uva-žuje ministrstvo sedaj le take prošnje za državno pomoč, katerim so priloženi točni načrti in proračuni nameravanih del. Vse te predpogoje, kateri manjkajo vsem predloženim prošnjam, pa si morajo preskrbeti občine same, ker gradbena (direkcija v lastni kompetenci ne 'sme izvrševati občinskih projektov in jih v tako velikem obsegu tudi ne more vsled skrajno pičlega stanja . tehniškega osobja. J (Op. ured. Iz gornjih pojasnil jej razvidno, da so bile prvotne našel i informacije pravilne in da je za-. padlo 1,530.000 Din kredita.) f* Letos v jeseni izide drugi letnik lani ustanovljene »Kmetijske Malice«. Namen ji je, širiti med naše ljudstvo kmetisko - strokovni pouk. Kakor napredujejo vse vede, tako tudi ona o kmetijstvu. Z ozirom na vedno težje pogoje življenja in posebno z ozirom na vedno večjo konkurenco v kmetijstvu je od največje važnosti, da se tudi v našem kmetskem narodu čimbolj širi poznanje vseh onih pripomočkov, ki morejo pospeševati kmetijsko go-! spodarstvo. Samo tak cilj zasleduje »Kmetijska Matica« in nič drugega.; Z zadovoljstvom ugotavljam, da se do danes tudi od nobene strani drugih namenov temu podjetju ni podtikalo. In tako naj ostane še nadalje! S tem je obenem jasno povedano, da se »Kmetijska Matica« ne sme smatrati kot nekako konkurenčno podjetje slično organiziranim ustanovam, n. pr. Mohorjevi družbi, Vodnikovi družbi, Sloven- j ski Matici itd., ker to ni in noče ! biti. V drugem letu, t. j. letos, izidejo J najmanje štiri knjige: 1. Veliki koledar za leto 1927 z\ bogato leposlovno vrt strokovno vsebino. 2. II. zvezek Rohrmanovih Kmetijskih naukov :, ki so že lani zelo ugajali. 3. Povest iz slovenskega kmet- j skega življenja. 4. Odlično pisana knjiga o sad- j jarstvu. Poverjenike prosim, da mesec julij še porabijo za marljivo pridobivanje naročnikov (naročnina 30 dinarjev). Ako bi se še kedo zanimal za stvar in bi želel sodelovati kot poverjenik ali pisatelj, naj se pismeno javi na naslov: »Kmetijska Matica«, Ljubljana, Poljanski nasip št. 8. Miloš Štibler. ' Shodi In razne pri- Ha javno vprašanje, stavljeno na gradbenega direktorja, je uredništvo dobilo sledeča pojasnila: Od dovoljenega kredita za zgradbo neke nove ceste je preostalo leta 1925 1.530.000 Din. Prošnji, da bi se porabil ta denar za vzdržavanje deželnih in okrajnih cest, budžetni oddelek ni ugodil. Za zgradbo deželne ceste Kostanjevica — Osterc se je unesel zadnji dve leti in tudi letos potrebni denarni kredit v predlog državnega proračuna. Ker pa denarna potrebščina v to svrho dozdaj ni bila dovoljena, se niso mogla razpisati in oddati gradbena dela. Gradbena direkcija je prejela od občin več prošenj za izposlova-nje državne podpore v svrho izvršitve raznih občinskih zgradb (ceste, mostovi itd.). V pretekli bud-žetski dobj je direkcija vse to proš- V Krškem se vrši tudi letos velik kmetski praznik, dne 15. avgusta 1.1., ki bo po svoji obsežnosti in programu nadkriljeval lanski kmetski praznik, katerega se je udeležilo nad 15-000 kmetskega ljudstva. Vse prebivalstvo krškega in brežiškega okraja se marljivo pripravlja na veliko kmetsko slavlje. V Žabnici se vrši sestanek kraj. organizacije dne 18. julija ob 4. uri popoldne pri tov. Ivanu Cegnarju. Lesce. Okrajna organizacija SKS za radovljiški okraj priredi dne U. julija ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne Legat ob kolodvoru veliko vrtno veselico z najraznovrst-nejšim sporedom. Vsled tega se odbor obrača na vse pristaše in prijatelje kmetskega gibanja, da se v čim večjem številu udeleže. Vse železniške zveze so zelo ugodne. — Vsem.: dobrodošli! — Odbor. Stari trg pri Črnomlju. Preteklo nedeljo je bil občni zbor krajevne organizacije Slov. kmetske stranke pri tov. Majerle ob obilni udeležbi naših pristašev. Zborovanje je vodil tov. Veselič iz Pake. Politično in gospodarsko poročilo je podal tov. geometer Mravlje, nakar so se izvršile volitve novega odbora. Izvoljeni so: Peter Šterk, Kovače vas 10, predsednik, Peter Veselič, Pa-ka, tajnik. Odborniki: Peter Šterk, Predgrad 102, Miha Majerle, Jele-nja vas 5, Marko Ferderbar, So-dešca vas: Jož.Kopš, Prelesje 5; Pavel Majerle, Dol; Jože Mihelič, Ra-dence; Marko Majerle, Vimol; Mar- ko Majerle, Stari trg; Pavel Movrin, J Podgora; Peter Mihor, Predgrad. Po volitvah se je razvila živahna debata o potrebah v območju kraj. organizacije in so se storili v tem pogledu važni sklepi. Velika Nedelja. V nedeljo dne 20. junija je bil pri nas sklican shod. Prostorna soba je bila nabito polna. Shod je otvoril tov. Rojs Ivan, ki je podal besedo tov. Romanu Bende-tu. Govornik je omenjal zgodovino kmetskega pokreta in politično-gospodarski položaj. Za tov. Bendetom je govoril tov. Ivan Rojs, ki je spopolnil izvajanja pred-govornika ter z jasnimi besedami dokazal, da je rešitev kmečko-de-lavskega naroda edinole v vzajemnem in složnem medsebojnem delu. V debati se je govorilo o agrarni reformi in krivicah iz prednjih let, ko je SLS delala solnce in dež, kakor se ji je zljubiJo! Hotinja vas pri Slivnici. Tukajš-nja agrarna zajednica je priredila za nedeljo dne 4. t. m. predavanje ' o agrarnem zadružništvu. Zbralo i se je nad 80 kmetov, kmetic, delavcev in delavk v gostilni g. Primeša. Predavanje je otvoril tov. Josip (irabelšek ter dal besedo tov. Romanu Bendertu, ki je v približno 2-urnem predavanju razlagal pomen zadružništva. Agrarne za-jednice, o katerih je govoril tov. Bende, imajo svoj vzvišeni pomen baš sedaj v dobi gospodarske krize in vsesplošne draginje. — Potom agrarnih zajednic se bo organiziral JBT* Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti! skupni nakup poljedelskih potrebščin in skupna prodaja vseh poljedelskih pridelkov. Po predavanju se je razvila prosta debata in so se v pogledu kmetsko-delavskega pokreta storili važni sklepi. Kmetje in delavci! Združujte se v gospodarskih zadrugah; tam je vaša rešitev! Sv. Lenart nad Laškim. Pet let je že menda kar nismo imeli tukaj nobenega občnega zbora krajevne organizacije. Sklicali smo sestanek in občni zbor krajevne organizacije v gostilni Knez v Malih grahov-šah. Tajnik J. Škraber nam je v enournem govoru orisal politični položaj. Nato smo prišli na volitev odbora, ki je sledeče sestavljen: predsednik: Weber Karol, župan; podpredsednik: Deželak Jožef, gostilničar; tajnik: Tovornik Franc, posestnik; blagajnik: Hladin Jožef, j posestnik; odborniki: Ulaga Franc, Cepuš Jožef, Trupej Anton, Frece j Filip, Guček Franc, Pavline Anton, J Knez Franc, Deželak Albin. Nato je j tajnik nabiral zneske za blagajno krajevne organizacije; nabral je 27 Din, gostilničar pa je daroval li-, ter vina, kateri je v šaljivi licitaciji • dosegel znesek 163 Din. Skupaj j 200 Din, katere se je izročilo bla-' gajniku Hladinu. Kamnik. Seja okrajnega odbora ■Slov. 'kmetske stranke« za kamniški okraj se je vršila v nedeljo dne 4. julija pri tov. Cerarju. Predsedoval je tov. Kristan. Poročilo o političnem položaju je podal navzoči tov. A. Prepeluh. Pozneje se je sukala debata zlasti o šolskem in raznih gospodarskih vprašanjih in so se sprejeli sklepi, ki bodo predloženi načelstvu stranke v nadaljnje delo. Ljubno v Sav. dolini. V nedeljo dne 4. julija se je vršil v našem, od prometa tako zelo oddaljenem kraju Savcu shod »Slov. kmetske stranke«. Kljub deževnemu vremenu je bila udeležba zelo povoljna. Na shodu je obširno govoril tov. A. Prepeluh o sedanji politični si- tuaciji ter o raznih gospodarskih vprašanjih Slovenije. Njegovo po-očilo so navzoči soglasno odobrili. Na to se je razpletla debata o organizaciji, v katero je posegel zlasti tov. Podpečan. Sklenilo se je takoj osnovati prajevno politično organizacijo »Slov. kmetske stranke« za Ljubno z okolico. V debati se je povdarila potreba mladinske organizacije. Tudi razna krajevna gospodarska vprašanja so se omenjala in naloga nove krajevne politične organizacije naj bo, da se po-bavi s temi vprašanji, ki so v zvezi z vsakdanjim kruhom tega prelepega planinskega kraja. Pri sledečih volitvah se je odbor krajevne organizacije, h kateri so pristopili skoro vsi navzoči, konstituiral sledeče: Predsednik: Anton Sem, posestnik in lesni trgovec v Ljubnem; podpredsednik: Luka Ermenc, posestnik in lesni trgovec v Ljubnem; tajnik: Anton Podpečan, posestnik in trgovec v Ljubnem; blagajnik: Jožef Ermenc, posestnik v Ljubnem; odborniki: Arnič Franc, posestnik v Ljubnem; Fortuuat Ple-šec, posestnik in čevljarski mojster v Ljubnem; Janez Retko, posestnik v vasi Ter; Jenko Martin, posestnik pri Sv. Primožu in Ignac Tiršek, posestnik v Teru. — Sedaj je treba, da krajevna organizacija v Ljubnem začne z agitačnim in organi-zaonim delom tudi po sosednih občinah ter zllasti med kmečkim ljudstvom, ki zapada že v apatijo na svojo lastno veliko škodo, in razširja veliko idejo našega svežega ljudskega pokreta. Tudi tu, kakor po vsej ostali lepi Savinjski dolini je zvezda nekdaj mogočne SLS v zatonu. Na njeno mesto stopa boljša, poštenejša in bolj sveža »Slovenska kmetska stranka«. Mestinje. Somišljenike »Slovenske kmetske stranke« pozivamo na javen shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 11. julija ob 3. uri popoldne v Mestinju pri Smehu. 0 politični situaciji bodo poročali tovariši iz Ljubljane in Maribora. Udeležite se shoda polnoštevilno! Dopisi. Kranjsko. Breznica. V nedeljo 27. junija je navdušeno sprejela naša vas gosp. ministra Puclja. Deputacija vašča-nov s predsednikom gospodarskega odbora Anderletom na čelu je tov. ministru razložila potrebe vasi in podpore za popravo vodovoda, ki se nahaja v propadajočem stanju. Tov. minister si je osebno ogledal vse, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Kako smo bili ginjeni, ko se je z nami tako preprosto nad pol ure pogovarjal. Dal nam je podrobna navodila, kako postopati pri popravi vodovoda, da se bo tudi od države nekaj pomagalo. štajersko. Jarenina. V naši Jarenini se dogajajo marsikatere zanimivosti. Tako smo imeli na dan sv. Petra dne 29. junija kar dve slavnosti. Dopoldan so imeli SDS »velik« javen shod, popoldan pa smo imeli predstavo »Čevljar - baron«, katero so priredili jareninski Sokoli. Na de-mokratarski shod je prišlo večinoma učiteljstvo iz vseh sosednjih in tudi drugih župnij, skoro vsi fi-nancarji in drugi uradniki iz Št. Ilja, ter precej »kmetov« z žuljavi-mi rokami iz Maribora. Posebno predsednik shoda se je delal naj-vnetejšega »kmeta«, ter se skoro pridušil, da je demokratska stranka prava kmetska organizacija, in da ona skrbi za kmeta in za ubogega delavca. Drugi takšni »kmetski« mož z žuljavimi rokami in z dobrim jezikom je prišel nek nadučitelj s Pohorja. Menda bi tudi rad postal kmetski zastopnik v Beogradu. Pri govoru ni deloval samo jezik, ampak zvijal in krilil je okoli sebe .tako, kakor bi mu terpentina nalili. Tretji »kmet« se je pripeljal z elegantnim avtomobilom. Ta »kmet« je bil g. poslanec dr. Pivko, kateri je prvi govoril. Priznati moramo dalje da je g. dr. Pivko govoril dostojno. Pohvalil je tudi dr. Korošca, posebno pa Radiča in njegove poslance. Priznal je, da je Radič z svojimi poslanci že nekaj dose- gel in da, ako Bog da, bo dosegel tudi izenačenje davkov, kar drugi tekom sedem let niso dosegli in da ga bodo pri tem podpirali tudi demokratski poslanci. (Bomo videli.) Končno se še omeni, da je potekel shod mirno in da so se ga udeležili iz Jarenine od demokratarjev g. nadučitelj, 4 do 5 klerikalcev ter okoli 10 do 12 kmetov in obrtnikov slov. kmečke ali Radičeve stranke ter nekaj mladih fantov, seveda tistih klerikalnih hujskačev in prete-pačev ni bilo blizu, ker se menda vendar malo "sramujejo, da so na njihovem shodu tako sramotno pogoreli ter plačali precej pravdnih in kazenskih stroškov. Da je torej prava kmetska stranka Radičeva, k kateri se je pridružila tudi naša SKS, je moral priznati celo dr. Piv-ko.Zato je potrebno, da dobi ob prihodnjih volitvah še več poslancev, kajti potem bo mogel še več dobrega storiti. Zato bodemo ob času volitev oddali glasove Radiču, nikoli pa dr. Korošcu., ki tekom vseh 7 let ni dosegel prav ničesar. Pri sv. Jur ju v Slov. Gor. so ubili neki lopovi pred 14. dnevi posestnika Kosa in njegovo ženo. Zločinci so že pod zapornim ključem. Zaprli so celo rodbino, 42 oseb, od katerih je še sedaj v zaporu 11 oseb. Omenimo še, da so našli pri teh ubijalcih veliko ukradenega blaga, kakor koče, odeje, vreče ter mnogo drugega orodja. Narodni poslanec g. Pušenjak je napisal v »Slov. Gospodarju« štev. 26 z dne 1. julija 1926 članek pod naslovom: »Pušenjakov dolgi ob-strukcijski govor«. V tem članku nas zanima odstavek, ki se glasi dobesedno: »Radičevci v Sloveniji, ki že več let pripadajo Radičevi stranki, so mi po svojih voditeljih izjavili, da odobravajo mojo borbo in so prepričani, da se mora znatno spremeniti davčni zakon, ako želimo zboljšanje razmer in ne odobravamo nastopa Pucelja glede davčnega zakona.« — Davkoplačevalec iz Štajerske, tudi dolgoletni Radičev pristaš, pa nam piše: »Mi radičevci iz dežele želimo izvedeti, kateri naši voditelji iz Slovenije so izjavili Pušenjaku, da odobravajo njegovo borbo za izpremembo. predloženega davčnega zakona? Puše- njak naj imenuje imena! Nam se namreč čudno zdi, da si ravno g. Pušenjak prisvaja vlogo finančnega strokovnjaka!? In da se ravno Radičevi voditelji v davčnem vprašanju g. Pušenjaku podrejajo? Mi, ki g. Pušenjaka poznamo, vemo, da je on v začetku vojne prodal svojo hišo v Mariboru zato, ker je takrat špekuliral na vrednost denarja. Če je bila ta špekulacija dobra in koliko davka plačuje danes g. Pušenjak, tega Radičevi »voditelji« menda ne vedo — dobro pa bi bilo, ko bi to znali! Med vojno je imel (g. Pušenjak kot nadrevizor gospodarska predavanja o vrednosti denarja in obrestni politiki. Med drugim je trdfil, da vojno posojilo ne more biti nikdar izgubljeno in da stare ženice, ki so skrile svoje srebrnike in zlatnike v nogavice in pod blazino, nimajo prav, ker denar ne bo nikdar »povegran« osobito papirnati ne.<; Ko je leta 1917. stalo vino 5 K in še več, je g. Pušenjak svaril pred nakupavanjem, češ, da bo cena padla. Danes po skoro 10 letih pa cena vina še vedno ni padla, pač pa narastla na K 24—40 in to vkljub Pušenjakovem prerokovanju, da bo padla. Kak hasek je imel eden ali drugi kmet-vinograd-nik po teh Pušenjakovih finančno-gospodarskih govorih in naukih, si lahko mislimo. Prijava vina in kontrolni listi je samo v Sloveniji obvezno, drugod nikjer. Da tukaj g. Pušenjak kot strokovnjak ne poseže vmes in ne poroča v »Gospodarju«, katera vlada je ravno Štajerce tako oblagodarila, temu se čudimo. — G. Pušenjak je dober družabnik in tudi govoriti in pisati zna za svojo stranko, vendar naj ne zameri, če mu povemo, da je kljub temu zelo čuden strokovnjak finančne gospodarske politike in mu ravno vsled tega kmečki gospodarski krogi ne verujejo. R. ŽARNICE O sram - vsakovrstne najceneje Je GOREČ, Ljubljana palača Kreditne banke. Razne politične Dr. Gregor Žerjav je hud ker mu je nekdo pravil, da sem na Raki rekel, da je bil najhujši čas pod PP režimom. Gospod doktor, vprašajte , ljudstvo, pa vam bo povedalo, v ka-jkem dobrem spominu ima tiste do-I bre čase. Res je tudi, da sem na Ra-jki govoril o bankah in bankarski 'politiki ter primerjal to politiko z i politiko SDS in dokazal, da je za kmeta skrajno pogubna. Dokazi so j bili tako močni, da je celo Vaš kandidat g. Šlibar rekel, da je kandidiral na Vaši listi ponajveč samo radi neke ceste. Vaši v »Jutru« navedeni odlomki iz mojega govora 'niso točni, govora tu ponoviti ne morem radi pomanjkanja prostora, 'povabim Vas pa na prvi sestanek, ! kjer bom govoril, pa se bova pome- nila, kdo laže. Tega na Raki nisem povedal, da ste Vi g. doktor bili. i predsednik sindikata akcij Slaven-ske banke. Vaše grožnje me ne motijo, bom Vaš politični nasprotnik vse dotlej, dokler ne krene SDS na druga pota ali pa Vi osebno prelomite z SDS. Težko vam menda to ne bo, saj ste pred leti izjavili, da če se Vas kandidira na SKS listi, da ste pripravljeni razbiti tedanjo demokratsko stranko v Sloveniji. Kar se tiče koncesije za električno centralo v Krškem in komu gre zasluga, da se bo ista gradila že v najkrajšem času in zakaj je rešitev rele ur za čakala baš na min. Puclja, pa vprašajte prejšnje gg. ministre in njihove referente, ki so bili mne-inja, da je potreben prej novi vodni o Kmet, ljubi zemljo In in brani svoje pravice! zakon predno se koncesija končno-veljavno izda. Minister Pucelj je šel preko tega in s tem storil mnogo, mnogo za Posavje. Gospod doktor, ali Vas to boli, če govorim o koncesiji za električno centralo? Pri najboljši volji nisem mogel reči, da gre ta zasluga komu od SDS. Krški srezki poglavar se bo gotovo sam branil. Vaše nazivanje »radičevec« (sicer ne vem kateri stranki pripada) tudi njega gotovo ne boli, ker vsak, ki je pošten se lahko ponosno potrka na prsa povsod in vselej, »jaz sem pristaš Slovenske Kmetske Stranke«. — Časi preganjanja so minuli. — S pozdravom Janko Bukovec, »menda« tajnik Slovenske Kmetske Stranke. Seje parlamenta so odgodene. Kdaj se bo skupščina zopet sešla, danes še ni določeno, gotovo pa ne prej, dokler ne bo pripravljenega dovolj materijala od odborov. Za časa počitnic pa bodo v Beogradu kovali razne nove »kombinacije«, na podlagi katerih bodo zlasti samostojni demokrati zopet tolažili svoje pristaše, naj le še nekoliko potrpe, pa bodo že zopet na vladi. Razveseljivo pa je, da je v Sloveniji vedno manj ljudi, ki takim tolažbam še verjamejo. Radič v Dalmaciji. Stjepan Radič potuje po Dalmaciji, kjer je priredil zopet lepo vrsto shodov. Ljudstvo ga je povsod lepo sprejemalo in navdušeno pozdravljalo. Samo v Splitu se je našlo nekaj nahujska-nih samostojnih demokratov, ki so demonstrirali proti Radiču, večina ljudstva pa je tudi v Splitu na Ra-dičevi strani. »Velika« slovenska dnevnika »Jutro« in »Slovenec« poročata sicer, da je doživel Radič v Splitu velik polom, toda sreča je, da je na svetu še nekaj listov, ki poročajo o raznih dogodkih tako, kakor so se zgodili, ne pa tako, kakor bi si razni predpotopni »liberalci« in »klerikalci« želeli. S svojo zagrizeno pristranostjo sta dosegla »Slovenec« in »Jutro« danes to, kar želi vsak pameten človek, da namreč njihovim poročilom nihče več ne verjame, ker ljudje danes izvedo jako lahko iz drugih listov, kaj je in kaj ni. »Volovska aiera<<. Zaradi te afere, ki je bila že enkrat predmet živahne razprave v beogradskem parlamentu, kjer jo je bil minister Pucelj že temeljito pojasnil, je opozicija zopet vložila interpelacijo. Rezultat bo seveda tak, kakoršen je bil prvič, pa naj »Slovenec« še s tako debelimi črkami poroča, kakšno senzacijo, da je interpelacija vzbudila. Ta zadeva je izmed mnogih menda edina, ki se je že obravnavala pred sodiščem, a vsak, kogar je minister Pucelj tožil, je žalostno pogorel in bil obsojen. Tako , bo tudi sedaj, ker bo moral vsak f na sodišče, kdor bo govoril več kakor je treba. Razpust Orjune. Pretekli teden so listi poročali, da je vlada sklenila Orjuno ponekod razpustiti, povsod pa razorožili. Par dni pozneje "pa so poročali, da je vlada svoj sklep preklicala in sicer na podlagi nekega novega poročila, ki je pri-jšlo iz Ljubljane. Prvo poročilo, ki je prišlo tozadevno iz Ljubljane, je poslal veliki župan, drugo poročilo j pa je poslala glasom poročila za-' grebškega »Obzora« neka druga ob- i last. To je jako zanimiva ugotovitev, ki dokazuje, da o važnih zade-! vah, ki se tičejo Slovenije, ne odločuje veliki župan, ampak »neka druga oblast«. Vprašanje je sedaj, čemu vlada sploh vzdržuje v Ljubljani veliko županstvo, če nima nobene besede? Sedaj pa tudi vemo, kateri krogi drže v Sloveniji na krmilu še vedno samostojne demokrate. Obznana in republikanci. Zagrebški »Obzor« poroča, da stoje republikanci (radičevci) v Sloveniji še vedno pod obznano in da morajo orožniki vsak dan poročati, kako se republikanci (radičevci) obnašajo. Prizadete opozarjamo, naj bodo v svojem govorjenju previdni. Orožnikov naj se nikar ne boje, ampak naj jih vedno in povsod vljudno sprejemajo in jim vljudno odgovarjajo, naj se pa ne dajo nikdar zapeljati od nikogar, da bi govorili kakšne nepremišljene stvari. Na svetu so namreč lumpje, ki sami nalašč začno zabavljati, samo da bi še koga drugega izvabili v zabavljanje. Takim lopovom naj nihče ne nasede, ker ravno taki ljudje, ki začno sami govoriti proti postavi, so plačani špiceljni, da potem ova-jajo druge ljudi. Tudi če vas bodo vpraševali, koga boste volili pri prihodnjih volitvah, jim nič ne povej-1 te, ampak jim recite, da bržkone' Boga Očeta, če bi kandidiral. Mi vsi že vemo, kaj in kako bomo volili, drugih ljudi pa ta stvar prav nič ne briga, ne posvetnih, ne duhovnih, ne oboroženih in ne neoboroženih. Ostanite mirni, čeprav pridejo zopet do veljave obznana in zaplembe časopisja in slične stvari. To je treba povedati na vsakem shodu in sestanku, da bodo ljudje pravočas no poučeni. Mestna hranilnica v Mariboru in radičevci. »Jutro« se huduje na ra-dičevce v Mariboru, češ da so hoteli vplivati na ministra za trgovino dr. Krajača, da bi razpustil sedanji upravni odbor mariborske mestne hranilnice zaradi neredno-sli njegovega poslovanja. »Jutr iuh]a za stalno razstavo deželnih pridel- Pobijanje nepismenosti v Bosni in Dalmaciji. V Bosni, Hercegovini in Dalmatinskem Zagorju je na sto-mo že danes vsa sosedna bratska tine analfabetov, zato so sklenili kov. Semenogojski tečaj na Beltincih. Veliki župan v Mariboru priredi 16. junija t. 1. na semenogojski postaji v Beltincih tečaj za srezke . ekonome mariborske oblasti s tem namenom, da se usposobijo za pregledovanje posetev in praktično odbiranje semenskih rastlin zunaj na polju' v svrho pridobivanja zboli-šanega semena. Tečaj je omogočil kmetijski minister, ki je dovolil potrebna sredstva. Škoda le, da niso tečaja deležni tudi srezki eko-nomi ljubljanske oblasti. Velika litijsta čebelarska pravda je končana. Zmagali so čebelarji. To je bilo že v naprej pričakovati. Pravda se je vlekla več let. Težka arfomobilska nesreča. V bližini vasi Veliki Gaber na Dolenjskem se je pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Šofer Avgust Ko-rotaj je vozil iz Zagreba proti Ljub-1 Jjani ravnatelja delniške družbe za eksploalacijo gozdov inženjerja Premroua. Pt'i velikem Gabru sta mahoma počili obe desni pnevmatiki in avtomobil je zdrknil v globok cestni jarek. Inženjer Premrov se je rešil z naglim skokom iz avtomobila in je dobil le lahke poškodbe, šoferja pa je volan pritisnil tako, da je ostal na mestu mrtev. Pogreb cigana. Na pokopališču jr v Breznu nad Mariborom so izročili te dni materi zemlji truplo 56 let starega ciganskega muzikanta Al. Roj-a, ki je bil katoličan. Kakor znano, je v Ribnici na Pohorju ciganska naselbina, ki je tjekaj tudi pristojna. Ob odprtem grobu se je : zbralo veliko ciganov. Ko je opra-" vil župnik mrtvaške obrede, je stopilo več ciganov pred odprti grob. Poglede uprte v krsto in solznih oči so zaigrali rajnemu tako ganljivo poslovilno pesem, da je ganilo go-slanje vse navzoče do solz. Tako ganljivega pogreba, kakor ga je imel Alojzij Roj na Breznem, ne ■>ujo v Dravski dolini. Nov hvarski škof. Don Miho Pu-šič, doslej župnik v Supertu na otoku Hvaru, je imenovan za livarskega škofa. Rodom je iz Visa in star 46 let. Čim prispe papežev breve, položi novi škof prisego kralju . Aleksandru. \ Znižane vožnje za invalide. Ministrstvo '/.n socijalno politiko je odredilo, naj zdravniki izdajo invalidom, ki gredo na pregled ali zdravljenje, potrdila, na podlagi katerih dobe invalidi znižano železniško vožnjo. in prijateljska društva. Čisti dobiček je namenjen za novo motorno brizgalno. Priporočamo se za naj-obilnejšo udeležbo. — Odbor. Čebelarski kongres. V Dubrovniku se vrši od 22. do 29. avgusta kongres čebelarjev naše države. Pri tej priliki se v Dubrovniku otvori tudi čebelarska razstava. Birmovanje v lavantinski škofiji v juliju se vrši v sledečem redu: 10. julija v Podsredi, 11. julija v v Pilštajnu, 13. julija na Prevorju, 14. julija v Zagorju, 15. julija pri Sv. Vidu na Planini, 17. julija pri Sv. Marjeti na j Planini, 18. julija na Dobju. Razpis. Mariborska občina razpisuje oddajo težaških iz zidarskih del za kanalizacijo Dr. Verstovško-ve ulice za palačo Pokojninskega zavoda. Prošnje je vložiti v vložišču magistrata do 12. ure dne 7. julija 1.1. Smrtna kosa med Slovenci v Ameriki. V Jolietu, 111., je umrl Alojzij Šega, doma iz Srednje vasi, fara Loški potok. — V Anacondi, Mont, sta umrla Marija Žugel in g^Jstele' Janez Mrzlikar, slednji doma iz J vseučiliščniki iz onih krajev, da ustanove ferialne tečaje, v katerih bodo poučevali nepismene ljudi v pisanju in čitanju. Ker rabijo v to svrho učnih knjig, se je ustanovil po inicijativi »Seljačke Sloge« v Zagrebu odbor, ki bo zbiral v ta namen denarne prispevke. Odboru pripadajo: prof. Novljan, prof. Skor-jač in Rudolf Herzeg, urednik Ra-dičevega »Doma«. Poplave. V Mehiki so v okolici Villa de Leon zahtevale poplave nad 1000 človeških žrtev. Škoda se ceni na štiri milijone pezet. Velika nesreča se je zgodila v vasi Dračevo v Hercegovini. Kmet Širno Matkovič je opravljal s svojo ženo poljska dela. Doma sta pustila svoja dva otroka. Medtem se je hiša nenadoma zrušila in pokopala pod seboj oba otroka. Izpod ruševin so izvlekli strašno razmesarjeni trupli obeh otrok. Jugoslovenski novinar od Grkov ubit. V soboto zvečer je bil okrog 8. umorjen od grških plačancev direktor Svetozar Hadžipopovič. Do- Horjula. — V Indianopolisu, Ind., sta umrla Janez Božič, doma iz Češnjic pri Kostanjevici in J. Ko-renčič doma iz Kobarida. Veliko narodno slavnost pri Šmarje ti ob Pesnici priredi v nedeljo dne 11. julija t. 1. popoldne ob 3. uri na vrtu gostilničarja gosp. J. Krambergerja tamošnja, čez 200čla-nov broječa podružnica Jugosloven-ske Matice skupno s šolskim upra-viteljstvom. Na sporedu so nastopi šolske mladine z domoljubnimi pesmicami in prizorčki, nastopi šele 2. leto pod okriljem Jugoslovenske Matice delujočega domačega pevskega zbora z navadnimi pesmicami in prizori. Ker se tudi iz Maribora obeta lep obisk, bodo nastopali tudi mariborski pevci, zlasti priznani in požrtvovalni »Jadran: itd. Za prosto zabavo bodo razen pevcev in godcev skrbeli še: srečo-lov, šaljiva pošta, obilni šotori, v katerih se bodo prodajali pristni kmetski gibanci, slaščice, kava, brezalkoholne pijače, hrenovke itd. Udeležba domačinov, ki se zelo zanimajo za to prireditev, obeta biti silno mnogoštevilna, kajti vse to delovanje in vsa ta prireditev stoji pod geslom, ki naj bi prešinilo povsod vsako obmejno narodno prosvetno in obrambno delo, in to geslo je: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene! — Bližnji in daljnji okoličani, pohitite dne 11. julija v velikem številu k Šmarječanom, ki vas bodo lepo sprejeli in kot obmejne brate in sestre iskreno pozdravili. Velika proslava na Koso vem. Na Kosovem polju se je vršila proslava Vidovega dne, kakršne Kosovo polje še ni doživelo. Proslave se je udeležilo nad 30.000 ljudi iz raznih krajev naše države, ki so se poklonili lepemu spominu kosovskih herojev. Vaje 31. pešpolka so spremljali tudi avioni, ki so se spustili na Gazi Mestanu, blizu Muratovega groba. Danski dijaki v Sarajevu. Koncem tega meseca pride v Sarajevo okoli 30 danskih dijakov, da se seznanijo z našimi razmerami in spoznajo naše pokrajine. Posetili bodo Dalmacijo, Beograd, Zagreb in druga večja mesta. Samomor umobolne. Te dni so opazili sprehajalci v Pratru (Dunaj), da se dviga izza nekega grma dim. Na licu mesta so našli zoglje-nelo truplo neke umobolne samomorilke, ki se je polila s petrolejem in zažgala. Žena je bila versko blazna. 60 oseb pokopanih pod ruševinami cerkvenega oboka. V Madridu se je porušil v španski provinci Ja-eni med službo božjo strop neke cerkve, pri čemur je poginilo 60 ljudi. Ciklon. Strašen ciklon je divjal v Vidinu na Bolgarskem. Velik del letine je uničen. Škoda znaša okrog 60 milijonov levov. Angleška vojna mornarica obišče tekom tega meseca naša pristanišča Split, Dubrovnik in Kotor. Železarna v kravjem trebuhu. V južnonemški občini Neurodth je mesar zaklal kravo, v čije trebuhu so našli raznovrstno železje, žeblje, gumbe, denar, ključe, kamenje, kosti in drugega blaga za dva kilograma. Mušja zalega. Ameriški naravoslovec prof. Hovvard je izračunal, da lahko postane muha, ki se je rodila 15. aprila do 30. septembra prababica celega pokolenja. Če bi se izlegle vse ličinke in potomci muhe, torej če bi ostal mušji zarod nepoškodovan, bi štelo potomstvo ene muhe v devetem pokolenju 327 trilijonov članov. Približna nrogre-sija devetih pokoleni ie no Hov/ar-devih računih sledeča: V prvi generaciji 2, v drugi 120, v tretji 7200, v četrti 432.000, v peti 25,920.000. v šesti 11.555,200.080, v sedmi 93 milijard 312,000.000. v osmi 5 bilijonov 598.720,000.000 in v deveti 327 trilijonov. Ta roj devetih muš- jih generacij bi povzročil gosto meglo, v kateri bi se skril cel Pariz. Škoda, da se dinarji ne množe v taki progresiji, kakor muhe! 40.000 kaznjencev strada. Kakor poročajo iz Pekinga, je nastala nevarnost, da bo radi kitajskih homa-tij umrlo od gladu 40.000 jetnikov, ker so zmanjkala sredstva za njih vzdrževanje. Pobasal jih je najbrže kak general ali mandarin. Senzacijonalna iznadba za slepe. Leningradski univ. prof. Blerosin je iznašel poseben aparat za slepce, ki omogoča slepcem čitanje vsakega tiska. Poslej bodo torej lahko slepi ljudje prebrali knjige in časnike kakor vsi drugi. Uporaba vetra v Nemčiji. Medtem ko vporablja 'Nemčija v razne namene 75 odstotkov svojih vodnih sil, napovedujejo inženirji, da bo Nemčija v kratkem času dobila veliko množino električne sile iz zraka. Naglo gradijo turbine na veter in pridobivali bodo elektriko v razne industrijske namene. Največji kabel na svetu, ki se že gradi, bo oni, ki bo šel preko New-Fundlanda do New-Yorka in bo dolg 400 milj. Velika železniška nesreča v Parizu. Brzovlak, ki je vozil z brzino 90 km, je skočil s tira in pokopal pod ruševinami skoraj vse potnike. 18 oseb je bilo mrtvih in nad 100 ranjenih. Strojevodja je ostal pri življenju in je upanje, da bo okreval. Izvirne tekme. V Kaliforniji ima-j jo navado, da tekmujejo vsako leto : v branju sv. pisma. Čim hitreje j bero, tem večji je rekord. Letos so jo že tako daleč prignali, da so celo sv. pismo prebrali na tekmi v 60 urah. Brali so kajpada izmenjaje. Listi v Rusiji. Po uradnih poročili sovjetske oblasti je 1. januarja 1925 v Rusiji izhajalo 579 dnevnikov s skupno naklado 6,956.078 izvodov, 1. aprila 1925 591 dnevnikov s 7,062.131 izvodi in 1. januarja j 1926 599 dnevnikov s 8,28i.820 izvodi. Zlatnike v milu »Gazela« so našli: (Imena v oklepajih označujejo osebe, kjer ie bilo milo kupljeno.1) Frančiška Merhar, Dolenja vas št. 1, pri Ribnici (Vinko Merhar. Dolenja vas pri Ribnici), Josefa Zidanic, Globoko št. 7 pri Brežicah (Bibič & Verstovšek, Globoko pri Brežicah), Ivana Rode, Stranje pri Kamniku (Jos. Klemen-čič, Kamnik), Marija Šplejt, Ples, občina Sv. Peter pod 'Sv. gorami; (Andrej Mo-žet, Sv. Peter pod Sv. gorami); Ivana Cer-kvenik. Žužemberk, (Kmetijsko društvo za dekanijo Žužemberk); Katarina Režek, Huje uri Kranju (Ivana Čolnar, Kranj); Simcnčič, mehanik, Ptuj (K. Vrečič, Ptuj); Terezija Rabič, Hrušica ori Jesenicah, Gorenjsko; Ana Allakar, Mokronog (Iv. Ziherl, Mokronog)* Andjela Gortan, Zagreb. Ciglana (D. Adamovič, Zagreb), Josip Stimac, Županja (Adolf Kohn, Županja); Dorica Sertič, Zagreb, Cvjetna c. br. 4 (Cavor i Habazin, Zagreb, Iliča); Marija Medved. Cetingrad (Milic i Deanovič, Ce-tinffrad). Zanimive izjave ameriškega državnega tajnika za finance. Ameriški državni tajnik za finance g. Mellon je objavil v dunajskem listu »Neue Freie Presse« članek o razmerah v Evropi. Med drugim je povedal, da izda vsak Amerikanec na leto samo za meso—brez perutnine toliko, kolikor izda Italijan letno za vso hrano. Samo za svilo izda Amerikanec toliko na leto, kolikor izda Italijan na leto za vso obleko. 8 Vsak naš pristaš mera biti član »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«! V Ameriki ima vsak peti človek svoj avtomobil, na Angleškem pa pride 1. avtomobil šele na 56 oseb, na Poljskem pa na 2126 oseb. Potem govori tudi o naši državi in pravi: »Ko je hotela neka balkanska država urediti svoje dolgove v Ameriki, je prišla ameriška komisija na to, da živi večina ljudi v tej državi samo od pšenice, fižola in mleka in da si kupi vsak prebivalec na leto lahko samo eno obleko in lesene opanke. Kako bi vzcvetela trgovina, če bi mogli ti ljudje boljše živeti, da bi kupovali tudi take stvari, brez katerih Amerikanec več, živeti ne more!« V Ameriki pa žive ljudje zaradi tega dobro, ker so stroški za oboroževanje malenkostni, dočim v evropskih državah ljudje stradajo, za oboroževanje pa je denarja vedno dovolj!« MLADINSKI VESTNIK. Orlavas. Tukajšnje društvo kmetskih fantov in deklet »Zimzelen« je uprizorilo dne 13. junija igro »Laži zdravnika«, burka v dveh dejanjih in vaški prizor »Na senože-ti«. Dasi so igrali-sami novi igralci — so svoje vloge povoljno rešili. Eni bolj, drugi manj. Upamo pa, da bodo vsi nedostatki pri večkratnih prireditvah izginili. Po igri se je vršila kmetska veselica, ki je kot prva v naši vasi dobro uspela. Čisti dobiček se bo porabil za izpopolnitev »Knjižnice in čitalnice« našega društva. Sicer pa gmotnih uspehov pri prvi prireditvi nismo iskali. V splošnem je bil obisk prav lep, čeravno se je istočasno vršila igra tudi v Braslovčah in zborovanje hmeljarjev na Groblji. Značilno je tudi, da se od nasprotnikov naše prireditve ni nihče udeležil. Uspeh tem lepši! Na tem mestu je tudi z veseljem pozdraviti pridnost in vztrajnost naših vrlih članov in članic, ki so vkljub napornemu poljskemu delu neumorno delali — dolge tedne pozno v noč — za čim lepšo izpeljavo prireditve. Fantje in dekleta! Le tako naprej — do naših ciljev. Vsem pa, ki so nam na ta ali oni način pripomogli do takšnega uspeha — bodi izrečena najiskrenejša zahvala in kmetski pozdrav! — Odbor. Starejšega zanesljivega hlapca za razna dela pri gospodarstvu sprejme Andrej Juršič, trgovec in gostilničar Makole pri Poljčanah. čarovnik. Ste-li že slišali o čarovnikih in čarovnicah v starih, davnih časih, ki so bili v zvezi s črnimi angeli? — Poznal sem čarovnika, ki je bil največji in najslavnejši, Turški Jože so mu rekli. Poleti je pasel živino na planini, pozimi prodajal škor-pijonovo olje, srdiščeve korenince in smolo. — Kaj je ta vse naredil, ne, ne smete se smejati — kurja polt vas more obliti. Oblake pihati in nevihto pregnati, živino strašiti in divje koze začarati so bile le malenkosti. — Cmoke je vrgel neki kmetici tri ure daleč iz ponve in maslo iz deče. Tropine je spremenil v tkalsko močilo in žganje v sirni-co. Vodenico je pregnal na Treglav in grizavico v trebuhu na Gorjance. Škoda, da je Turški Jože svoje umetnosti in čarovnije le pripovedoval, da je bil kraj, kjer je čaral, vedno deset, dvanajst ur oddaljen in da ljudje v onih krajih, če si jih o tem kaj vprašal, niso ničesar vedeli. — Le nekatere čarovnije Turškega Joža so bile vsem jasne. Tako na primer je dolgi krof lahko napravil kratek, lahko je začaral, da so slepi hodili iin hromi zopet videli, lahko je napravil, da človek ni čutil celo življenje nikdar grizavice v glavi in ga niso nikoli boleli zobje v želodcu itd. — Najbolj se je pa Jože pečal z najdenjem. Najti je mogel Jože vse — vsaj v svojih pripovedovanjih. Ako je kdo izgubil uro, ključ ali denarnico, je Jože zarotil duhove in prinesli so izgubljeno. Ako je bila komu ukradena kosa ali krošnja ali celo mošnjiček, je moral iti k Joži; prisilil je tatu s pomočjo »ta črnega«, da je vrnil rop. Nekega lepega dne je čaral Jože zopet pred številnim občinstvom pni spodnjem krčmarju, hočem reči, pripovedoval svoje čarovniške povesti. Naenkrat se je oglasil Andre-jevec: »Jože poslušaj — nam je bila ukradena ponoči krava, tista pisana, saj jo poznaš— : »Kaj pak! Tiste pisane krave ne bi poznal!« je odvrnil Jože. »V te zaupam, bi jo-li hotel zopet nazaj prignati? Par kovačev ti rad dam, ako mi stvar urediš,« je prosil Andrejevec. »Poskusimo,« je dejal Jože, »le bojim se, da bi bila krava pretežka, če bi padla hudobcu iz krempljev, bi bilo po njej.« »V božjem imenu, .: je odgovoril Andrejevec, »pa vsaj dobim meso, bolje je še vedno kot nič.« »Dobro, kakor misliš,« je rekel Jože. »Pridi jutri večer ob devetih gori h križu.« »Prav,« je pritrdil Andrejevec. Vse kar je pripovedoval Andrejevec, ki je bil znan šaljivec, je bilo zlagano. Krava je stala lepo v hlevu, kmet je hotel le Joža zvabiti na led in ga osmešiti. Naslednjega večera, predno se je podal Andrejevec na pot h križu, je še enkrat stopil v hlev in se prepričala, da je krava še tam. Sestri je naročil naj ne pusti nikogar v hlev. Potem je odšel k sosedu in potrkal na duri. Tukaj s© je prikazal Janez, veliki hlapec, močan, široko-pleč dečko. Smeje sta stopala vhrib. Zgoraj ob gozdnem robu sta se razšla. Janez jo je krenil na drugo stran, Andrejevec h križu. Ko je dospel tja, je bil Jože že tam. Skrivnostno je mrmral razne izreke in naročil naj hodi neprenehoma okoli križa; čez četrt ure, da bo slišal »ta črnega« tikati, tedaj naj pa urno skoči h križu in se ga prime. Andre- jevec je obljubil, da bo vse natank izvršil. Dokler ni slepar izginil j krožil okoli križa, potem se je p vsedel in smejal. Kar je zaslišal za molkel glas, kakor če bi kdo kriča, v kako košaro ali vrečo. Čez male časa pa je nastal pravcati peklenski vrišč. — žvižgalo je in ukalo, mukalo in tulilo, takoj nato pa jokalo i kričalo. — Andrejevec je vstal i vlekel na uho. Naenkrat so se ra: delile veje, iz grmovja je stopil Ji nez in se glasno krohotal. Si ga dobil?« je vprašal nagi Andrejevec. »Da, da in s koprivami sem mi natrl glavo, hihihi, — se je smeja Janez in zginil za grmovjem. Čez pol ure je priskakal Joa Andrejevec je na videz prestraše vprašal: »Ali je prišel »ta črnil »Seveda je prišel,« je zastok; Jože, »in ne le eden, ampak sto, t soč — spremenjeni v pse, mački medvede in volkove — in žvižgal in kričali so kakor jastrebi.« »Kje pa je sedaj krava?« »Prinesli so jo pač, ampak ko sei jo prijel za rogove, so se začele v< černice... Vsi so se spravili oko mene, — iskre in ogenj so mi p hali v obraz — vem, da imam obrj kakor kaka ponev — potem je n enkrat počilo — kravo so raztrga na sto in tisoč koscev — noben dlake ne dobiš od nje— vzrok pa sam, ker si hodil prepočasi ok< križa.« Zakaj si pa potem tako kričal?' »Ali bi ti ne? ... Sicer se nisem bal in kričal prav za prav tudi ne le krava je tako žalostno mukala ko so jo duhovi trgali.--Andrejevec je slišal dovolj, odšKmet«kega ii»ta<: IVAN PUCELJ, narodni poslanec. — Za tiikarno >Merkur<: ANDREJ SEVER. 2348485348532300000202000102015348535391534823234853234823484802010000010202232323535323234848485353534823485348235348484802000100001001020200020101020200020000535348232348485300022348 53234823234848485348