V Ljubljani, dne 23. marca 1&3Ü,
Cena posamezni številki 1-50 Din,
XII. leto.
rat,
prilog?
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. := Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
m im i i m!■ an   ninra? i	iwnMnmniiwmifWMiBwi mmNBnmMvmmmMMMmmmKmmnmmmmir————------—™——'-™--—“-—““--“-“-"""-
Vabilo
na
redni občni zbor
Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, ki se bo vršil v soboto, dne 12. aprila 1930 ob 20. uri zvečer v „Beli dvorani" hotela Union.
Dnevni red:
1.	Nagovor načelnikov.
2.	Poročilo tajnikovo o Zvezinem poslovanju za poslovno 1. 1929.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Poročilo računskih pregledom valcev.
5.	Razprava o točkah 2.—4. dnev* nega reda.
6.	Proračun za poslovno leto 1930.
7.	Določitev članarine za poslov; no leto 1930.
8.	Predlogi (čl. 9., točka 2. in čl. 13. pravil).
9.	Prizivi (čl. 6. in 11. pravil).
10.	Izprememba pravil.
11.	Volitev novega odbora, pregle; valcev računov in njih namest* nikov (čl. 15. in 18. pravil^.
Opozarjamo na sledeče
a)	Predlogi članov (t. j. strokovnih ali stanovskih organizacij), ki se niso 8 dni prej (t. j. do 4. aprila t. 1.) pisme; no naznanili odboru, se morejo na občnem zboru obravnavati le tedaj, ako občni zbor pripozna nujnost pred; loga z dvotretjinsko večino.
Na občnem zboru imajo pravico razpravljati, glasovati in voliti le dele« gati včlanjenih organizacij. Vsaki or* ganizaciji pripada za vsakih 50 ali za ostanek izpod 50 Zvezi pripadajočih članov po en delegat. Delegati se mo; rajo izkazati s pooblastilom svoje or; ganizacije in ne morejo glasovati in voliti, ako je organizacija za več nego tri mesece na dolgu s članarino.
Vsak delegat lahko s pismenim pooblastilom zastopa največ 10 drugih delegatov ter zanje glasuje in voli (čl. 13. pravil).
b)	Voliti sme le pripadnik včla; njene organizacije ... Pred začetkom volitve se prekine občni zbor za pol ure; med tem časom lahko vsak dele* gat vloži pri predsedniku kandidatno listo, na kateri morajo biti po vrsti napisana imena in priimki 25 oseb, ki imajo pasivno volilno pravico. Ako je
V Ljubljani,
Načelnik:
Dr. Josip Ferjančič.
vložena samo ena lista, je izvoljenih prvih 20 oseb, katerih imena so po vr* sti napisana na kandidatni listi.
Ako je vloženih več list, se kan* didatne liste prečitajo in opremijo s številko. Nato se vrši volitev z listki. Vsak delegat odda zase in za event. pooblastitelja po en zganjen listek z napisano številko liste, katero hoče voliti. Od one liste, ki je dobila pri oddaji listkov največ glasov, je izvo* Ijenih 16 kandidatov, ostali 4 so izvo* Ijeni iz one kandidatne liste, ki je dobila drugo največje število glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, dobi vsaka lista polovico dotičnih man* datov.
Neizvoljeni kandidati vsake liste so po vrsti, kakor so napisani, namest* niki za odbornike dotične liste, ki iz kateregakoli vzroka odpadejo. Ako je kaka kandidatna lista izčrpana, mora odbor kooptirati nove odbornike, tako da znaša število odbornikov vedno 20 (čl. 15. pravil).
c) Občni zbor izvoli z vzklikom ali po listkih tri pregledovalce računov in tri njihove namestnike, ki ne sme* jo pripadati odboru (čl. 18. pravil).
dne 7. marca 1930.
tajnik :
Joža Bekš.
določbe Zvezinih pravil: I
Za odbor:
Nova ureditev finančne uprave.
(Konec.)
Zanimiva je določba zakona, da pripada naslov davčnega, carinskega in kataskrskega inšpektorja samo tistim uradnikom teh strok, dokler so v 1. skupini II. kategorije in službujejo pri ministrstvu ali pri direkcijah, razen te* ga pa še tistim, ki so in dokler so pred* stojniki carinarnic in davčnih ter ka* tastrskih uprav. Ta naslov izgube, čim se izmenjajo s teh položajev ter jim nato pripada naziv, ki je določen za 1. skupino II. kat. v njihovi stroki.
S tem zakonom je urejeno tudi vprašanje staležnikov. Vsak uradnik finančnega ministrstva ima namreč svoj čin, ki se določa v seznamku urad* nikov. Ti seznamki se vodijo posebe za konceptne uradnike pri ministrstvu, pri direkcijah in pri pravobranilstvih. Za vse ostale vrste finančne službe po* stoje posebni seznamki, in sicer za vsa* ko kategorijo posebe. Kako se bo od* rejal čin in kje se bodo ti seznamki vodili, predpiše minister.
Ena najvažnejših določb novega zakona je določitev posebnih doklad na službo, katere je zakon priznal urad* ništvu I. kategorije in prvih treh sku* pin II. kategorije. S tem je bilo ugodeno dolgoletni želji ne le finančnega kon* ceptnega uradništva, da se mu izena* čijo prejemki s tovariši pravniki v dru; gih resorih, temveč tudi postulatom
uradništva II. kategorije, ki se je že dolgo vrsto let trudilo, da doseže spe* cialne službene doklade. Te znašajo za I. kategorijo v Din: 200 (9.), 520 (8. in 7.), 920 (6., 5. in 4.), 1320 (4. a), 1720 (3.), 2120 (3. a), 2700 (2.), 3100 (2. a), 3500 (L). — V II, kategoriji so določene naslednje doklade: 300 Din (3.), 450 (2.) in 600 (1.) na mesec.
Za osnovo pokojnin se te službene doklade računajo po 20 efektivno od* služenih službenih letih s 50% dejansko prejemane doklade, po 25 letih s 60%, po 30 letih s 70% in po 35 letih s 100% poslednje prejemane doklade.
Z raznimi določbami je urejeno napredovanje konceptnih in drugih uradnikov. Zanimive so določbe, da smejo konceptni uradniki od 4. sku* pine dalje napredovati v višjo skupino šele po štirih letih, prebitih v poslednji skupini. Če se pa postavijo na položaj načelnika, državnega pravobranilca, direktorja in pomočnika direktorja, pa ni treba štirih let, temveč se tudi že prej lahko postavijo na označena zva* nja, toda le v najnižjo skupino, dolo* čeno zanja. V 1. a skupino II. katego* rije smejo napredovati uradniki II. ka* tegorije, zaposleni pri ministrstvu ali pri direkcijah, ako so šefi ‘davčnih, ali katastrskih uprav, oziroma carinarnic, ter višji poverjeniki finančne kontrole
Načela službene pragmatike.
Dne 17. marca je odbor Zveze sklenil, da se kot skupno načelno stališče vseh v Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo V Ljubljani organiziranih strokovnih društev odobre naslednja načela:
A.	SPLOŠNO.
1.	Službena doba znašaj od 30 do 35 let, oziraje se pri tem na izobrazbo in napornost službe.
2.	Pravica do pokojnine se pridobi najkasneje po preteku 10 let efektivne službe.
3.	V službi onemoglemu nameščencu se prišteje 10 let za odmero pokojnine.
4.	Reaktivacija na nižji položaj ni dopustna.
5.	Dobro kvalificiranim služiteljem naj se nudi možnost, da na* predujejo v skupino zvaničnikov, zvaničnikom pa v skupino nižjih uradnikov.
6.	Ocena naj se glasi: odlično, dobro, povoljno, slabo.
7.	Strokovni izpiti naj se načeloma polagajo ha sedežih bano* vinskih uprav.
8.	Sistemizirana mesta naj se ne zasedajo z dnevničarji.
9.	Ob novi prevedbi naj se izravnajo navzgor neenakosti in zapostavljenja iz prevedbe iz 1923. leta.
B.	PREJEMKI.
10.	Prejemki državnih nameščencev so sestavljeni iz osnovne in položajne plače ter stanarine. Draginjske doklade odpadejo, sedanje draginjske razmere pa se upoštevajo pri odmeri plače in zlasti stanarine.
11.	V prvi razred stanarine naj se uvrsti tudi mesto Maribor in Murska Sobota.
12.	Omožene državne nameščenke dobivajo polne prejemke.
13.	Po smrti aktivnega ali upokojenega državnega nameščenca se izplača svojcem ali oskrbovateljem brez formalnosti in omejitev posmrtnina v znesku polnih trimesečnih prejemkov.
14.	Zadnji aktivni prejemki gredo do konca onega meseca, |v katerem je dobila pristojna blagajna nalog za izplačilo pokojnine.
15.	Nameščenec ali upokojenec ni dolžan povrniti prejemkov, ki so se mu brez njegove krivde pomotoma izplačali.
C.	UGODNOSTI.
16.	V mestih, kjer je večja draginja živil in stanarin, naj se iz javnih sredstev podpirajo nabavljalne in stanovanjske zadruge.
17.	Predujmi na plače naj se zopet uvedejo.
18.	Državnim nameščencem in Upokojencem gre na državnih pro* metnih napravah 50% popusta na voznih cenah brez omejitve, rod* binam nameščencev in upokojencev pa isti popust 12krat na leto.
19.	Nameščencem in upokojencem ter njihovim rodbinam grfe! brezplačna oskrba v vseh javnih bolnicah; kjer so različni oskrbovalni razredi gre uradnikom II. razred.
20.	Zdravniška izpričevala, ki jih rabi državni nameščenec po tem zakonu, so takse prosta; izdajajo jih državni (banovinski) zdravniki brez pravice do honorarja.
21.	Nižji nameščenci naj dobijo za izvrševalno službo brezplačno službeno obleko.
D.	POKOJNINE.
22.	Pokojnina znaša po dovršeni službeni dobi 100% zadnjih celo* kupnih prejemkov.
23.	Pokojnine se izenačijo in se zvišajo avtomatsko, če se žvišajo prejemki aktivnih nameščencev.
24.	Ako je bil nameščenec upokojen po najmanj 20 letih pfektivne službe, je njegov zasebni zaslužek ali dohodek iz premoženja brez pravnega pomena za izmero pokojnine.
25.	Pokojnina se izplačuje v polni izmeri tudi v inozemstvu, ako obstoja v tem oziru reciprociteta z dotično državo,
26.	Vsi državni upokojenci, ki imajo zakonito pravico do pokoj* nine, se po službeni dobi in po položaju, ki so ga imeli v aktivni službi, prevedejo na prejemke novega zakona.
27.	Ako je bil nameščenec vsled bolezni več kakor eno leto od* šoten od službe, se začasno upokoji, trajna upokojitev pa sledi, ako se delazmožnost ne povrne v teku nadaljnih petih let, ali če je bolni nameščenec dosegel 60. leto starosti.
*
Prednjo spomenico je Zveza predložila vsem odločujočim čini* teljem s prošnjo, naj v njej vsebovana načela vpoštevajo pri končni redakciji novega uradniškega zakona.	•
pri ministrstvu in direkcijah, oziroma na čelu glavnih razdelkov, če so v 1. skupini prebili štiri leta in če so bili poslednja tri leta ocenjeni odlično.
Prejemki uradnikov 1. a skupine II. kategorije so enaki prejemkom 5. skupine I. kategorije.
Posebna ugodnost je priznana uradnikom III. kategorije 1. skupine, ki imajo 25 efektivno odsluženih let in so bili v poslednjih 3 letih odlično oce* njeni. Njim se smejo priznati prejemki 2. skupine II. kategorije ob navedenih pogojih in če so se v službi posebno odlikovali.
Na novo je regulirano tudi letno ocen janje finančnih uslužbencev. Na» mesto dosedanjih treh ocen: odličen, dober, slab, so uvedene štiri in je na novo določena ocena: prav dober. Od» lično se smejo oceniti samo tisti usluž» benci, ki se izmed prav dobro ocenje» nih odlikujejo s posebno sposobnostjo, marljivostjo in res uspešnim službova» njem. Treba je pa, da to odi čno oceno potrdi minister na predlog strokovne» ga sveta, kateremu mora ocenjevalna komisija predložiti izčrpno poročilo.
Kakor smo že uvodoma omenili, vsebuje zakon tudi podrobne predpise o disciplinski odgovornosti in postop» ku. Te določbe zavzemajo največji del zakona, so pa v glavnem popolnoma slične predpisom zakona o ureditvi po» litične uprave. Z njimi se službena od» govornost nameščenstva točneje dolo» ča, spopolnjene so pa tudi posamezne, precej pomanjkljive odredbe sedanjega uradniškega zakona, ki regulirajo di< sciplinsko kazensko postopanje.
*
V prehodnih določbah so mnoga določila, s katerimi je nekaterim usluž» bencem nižjih kategorij podana mož» nost, d£ v nekem določenem roku na» predujejo v višjo kategorijo, oziroma da ostanejo v njej, če so bili že prej, dasi niso imeli vseh zanjo z uradniškim zakonom predpisanih pogojev. Prav tako so tudi določeni roki za napredo» vanje uradnikov v prvem času po ob» javi tega zakona.
Konceptni uradniki smejo v prvih petih letih od veljavnosti tega zakona napredovati v višjo skupino, če so pre» bili za 7. skupino štiri leta, za 6. skupi» no sedem in za 5. skupino deset let v finančni konceptni službi, pogoj je pa, da so poslednje leto pred napredova» njem služili pri ministrstvu. Uradniki, ki so ob objavi zakona že v I. katego» riji, pa nimajo predpisane šolske iz» obrazbe, obdrže kategorijo in skupino. Napredovati smejo do 4. skupine; če so pa že bili v 4. ali 3. skupini, pa sme» jo napredovati po štirih letih samo še za e n o skupino.
Važna je za konceptno uradništvo določba, da se jim ves čas, katerega so pred tem zakonom prebili v kakr» šnikoli državni službi, event. tudi še
Spomini na Francijo.
Piše Rudolf Dostal.
(Dalje.)
Pariz. Štiri dni in pet noči mu slonim na prsih in poslušam utripe tega veselega, razposajenega, razkošnega velemesta. To je Babilon, to je raj in prokletstvo, to so sanje in resnica, to so nebesa in pekel. Kdaj se oddahneš, kdaj snivaš? V dnevnem svitu, v pol» nočni uri, v jutranji zarji, neprestano hrumiš in težko sopeš, v mogočnih udarcih ti polje vroča, nebrzdana kri po nemirnih žilah. — Trda tema je še, ko vstajam prvo jutro v hotelu L'affa» yette, kjer je nad 700 sob. Ne da se mi spati, pa hajd, na ulico, Kranjec moj dragi! Zgrešiti itak ne moreš,, saj imaš v roki hotelsko nakaznico s črtežem bližnjih glavnih ulic. Pa hodim okrog in opazujem jutranji promet, ki je najži» vahnejši med sedmo in osmo uro. Na križišču dela red policist, ustavlja cele kolone električnih voz in avtomobi» lov, pa priganja odrasle pešce, naj po» spešijo svoj korak čez ulico, dočim šol» ska deca v živahnem razgovoru mirno, kakor na izprehodu, nadaljuje svojo pot. Vhod postaje par ške podzemske železnice »metro« požira na stotine potnikov, istotoliko jih bruha iz sebe izhod. — Milijon ljudi dnevno prevo» zijo podzemske električne, ki se vrstijo vsake tri minute z največjo brzino. Petdeset centimov plačaš za listek pri
prej, preden so opravili diplomski iz» pit, prizna za čas, prebit v finančni konceptni službi.
Uradnikom II. kategorije s prav» nim diplomskim izpitom, ki so vložili v 30 dneh po objavi zakona prošnjo za prevedbo v konceptno službo in ki bodo v enem letu opravili strokovni izpit, se vsa dotedanja služba prizna za konceptno službo. 'Če ne izpolnijo teh pogojev, se pa smejo prevesti na zvanje finančnih konceptnih priprav» nikov.
V dveh mesecih po objavi zakona so se smeli prevesti iz II./1. v I./5., ozi» roma II./2. v I./6. t:sti odlično ocenjeni uradniki, ki so bili ob objavi zakona odsekovni šefi v ministrstvu ali načel» niki oddelkov pri direkcijah, če imajo vsaj 10 let službe. Pod istimi pogoji se iz II./l. smejo prevesti v I./5. tisti od» lično ocenjeni računski, davčni, carin» ski in katastrski inšpektorji z najmanj 20 let efektivne službe, ki so služili vsaj 12 let v finančni stroki. Napredovati smejo do vštete I./4. Iz 6. v 5. skupino, oziroma iz 5. v 4. skupino napredujejo po petih letih. Teh uradnikov ne sme biti več nego 40.
*
Ker so kakor smo že omenili uve» dene odslej štiri stopnje ocen, namreč: odličen, prav dober, dober in slab, do» ločajo prehodne odredbe, da doseda» nja ocena odličen velja zanaprej šele, če jo minister potrdi na način, kakor je bilo že opisano.
Državna pravobranilstva po tem zakonu ne spadajo več v sestav finanč» nih direkcij. Dokler se s posebnim za» konom ne uredi njihova organizacija, veljajo glede njihovega področja in krajevne pristojnosti ter sedežev do» sedanji predpisi.
Če se upokojeni uradniki reaktiv!» rajo, se smejo postaviti samo na polo» žaje, za katere izpolnjujejo vse s tem zakonom predpisane pogoje.
Na samostalno upravo državnih monopolov, katero nadzira finančni mi» nister po posebnih zakonih s pomočjo svojega odposlanca (komisarja), se ta zakon n e nanaša.
Da bi se finančnim uradom in usta» novam preskrbele primerne službene ubikacije, sme minister pri državni hi» potekarni banki najeti posojilo za zi» danje novih in za razširjenje že pošto» ječih državnih poslopij, ali pa kupovati zasebna poslopja v ta namen. Za viši» no tega posojila je odločilna zgolj na» jemnina, katero državni uradi, ki jih je treba nastaniti, plačujejo ali bi plače» vali za svoje prostore tekom 20 let. Te letne najemnine se potem določijo kot odplačilni vsakoletni obroki (anuitete) za odplačilo najetih posojil.
Novi prejemki po tem zakonu so pričeli teči uslužbencem s 1. oktobrom 1929., dasi je bil zakon objavljen šele 10. decembra.
blagajni, pa se voziš kamorkoli in do» kler te je volja. Še ogromnejši je pro» met opoldne ali zvečer, pa ga opazuj na Place de la Concorde, kjer so pod revolucijsko giljotino padale glave ple» menitašev, ali pa pri Are de Triomphe, pod katerim ima neznan junak veli» častno svoje poslednje bivališče.
Pa se vozimo v skupinah z avtoka» ri po tem svetovnem mravljišču. Kdo bi vam vsem vedel imena, široke ave» nije, neskončni bulvarji? In gremo tudi na Montmartre, kjer kipi v nebo vsa bela, veličastna bazilika Sacre»Coeur, svetišče, kakršnega menda ni nikjer več na svetu. Videli smo na tem in prejšnjih potovanjih ogromne hiše bož» je orjaških dimenzij, temne in mračne gotske stavbe, sto in stoletne cerkve, A nikjer ni bilo tako čiste, tako svetle, tako nove. Mogočni občutki te obja» mejo v divni notranjosti montmartr» ske bazilike, kjer vlada sama svetloba, zlato in mozaik. Četudi razumu nedo» stopno, vendar se ti duša klanja pred izrazi globoke religije, ko opazuješ v nadnaravne sfere zamaknjenega kleče» čega oficirja, ko gledaš v klopi skruše» no, svetu odsotno pariško matrono. In ti postane umljiva šolska katekizemska definicija, da je molitev povzdigovanje duha k Bogu... A tik za cerkvijo so najbolj razvratne montmartrske ulice. Dva svetova... —
Da, še druga stran se ti odpre na Montmartru. Ko ležejo večerne sence na te pariške višine, tedaj se vzdrami
Kakor je mogoče posneti iz pred» njega, dokaj izčrpnega poročila, pred» stavlja novi zakon o regulaciji finanč» ne uprave za celokupno finančno usluž» benstvo znaten napredek in poboljša» nje dosedanjega stanja. Za del name» ščenstva so važne določbe o priznanju posebnih službenih doklad, poleg tega pa še različna določila, s katerimi se omogoča hitrejše in ugodnejše napre» dovanje v službi.
Posebnega, dejal bi načelnega zna» čaja so pa določbe, ki omogočajo ne» katerim uslužbencem nižjih kategorij napredovanje v višjo kategorijo, ozi» roma vsaj možnost, da pridejo do pre» jemkov višje kategorije.
Tudi določila, s katerimi se ure» jajo dosedanje, često nejasne in zakon» ski ne povsem nesporne razmere posa»
življenje na vseh koncih in v vseh ko» tih se razbohoti in valovi vso dolgo noč tja do jutranje zore. Hrup in god» ba se glasita iz preprostih, kakor najele» gantnejših dancingov, kjer pleše na ti» soče parov. Oglušujoče vrvenje se ogla» ša iz javnih lokalov. Na ulicah je svet» lo, da bi lahko čital časopis kakor ob belem dnevu. Pa ti iščejo in vabijo tod svoje žrtve pocestne deklice ter niso n ti pri tem poslu brez gotove finese in elegance.
Tam preko mostu Aleksandra III. na levem bregu Seine se dviga veličast» na kupola Invalidskega doma. Pod njo počiva prah največjega Francoza, Na» poleona I. Pa stojimo ob okrolgi balu» stradi, gledamo dol na samotni sarko» fag in premišljujemo minljivost tudi največjih človeških potenc. V zvezi s cerkvijo je muzej, ki prikazuje vse, karkoli je v zvezi z življenjem in delo» vanjem genijalnega Korzičana. In še nekaj nam pokažejo uslužni Francozi. To so njihovi največji bedniki iz sve» tovne vojne, najtežji invalidi. V rotun» do invalidske bolnišnice jih pripeljejo na vozičkih. Gledamo jih največje si» romake med siromaki, brez rok, brez nog, hrome z zlomljeno ali zvito hrbte» nico in jim zapojemo naše pesmi. Ve» čina njih so mladi ljudje v najboljših letih. Po vsaki pesmi, če že ne zadoni rahel aplavz, vsaj hvaležen pogled, oko se zarosi in solza zdrkne po ble» dem licu. Mislim, da ni bilo zlepa bolj hvaležnega in bolj dojemljivega ob»
meznih uslužbencev, ki niso izpolnje» vali vseh pogojev za položaj, katerega so zavzemali, je treba toplo pozdraviti, ker je s tem tudi to nevzdržno stanje dokončno rešeno.
S stališča stanovske solidarnosti in tudi socialne enakopravnosti bi seveda bilo želeti, da se službene doklade pri» znajo vsem kategorijam in skupinam finančnega — kakor sploh celokupnega državnega — nameščenstva. Kolikor pa te, nedvomno docela upravičene želje s tem zakonom še niso bile povsem ugodno rešene, se smemo trdno nade» jati, da jih bo novi splošni uradniški zakon, katerega vlada z vso vnemo pro» učuje in katerega posebna komisija že izdeluje, rešil na obče zadovoljstvo vsega državnega uslužbenstva.
Dr. K. Dobida.
činstva. V mešanih čuvstvih zapušča» mo te hvaležne poslušalce, kakršnih še nikdar nismo imeli. Ko odhajamo, se nam krčita srce in pest. Semkaj naj bi prihajale vse razne razorožitvene in mirovne konference. In bogme, delo bi jim šlo hitreje in bolj uspešno iz» pod rok.
Prvi mrak se spušča nad Pariz, ko vjame ožja naša skupina toliko časa, da nas potegne taksi do Eifla. Vreme skrajno neugodno, vihra, dež. Pri bla» gajni dobimo za sedem frankov vstop» nico in se potegnemo v liftu navzgor med kolosalne traverze. Zemlja se od» mika očem, pešci spodaj postajajo pri» tlikavci, a Pariz se širi na vse strani tja do obzorja. Zgoraj na terasi se iz» prehajam ob ograji. Še lahko v vedno gostejši tančici mraka preštejem osem mostov na Seni, nato se pa užge vele» mesto od severa do juga, od vzhoda proti, zahodu v milijonih luči, da lepših in mogočnejših jaselc gotovo ni nikjer na svetu. Koliko jih je Parižanov? Pra» vijo, da štiri in pol milijona; drugi spet govore o šest h, s predkraji. Doklej boš še rastel, ti moderni Babilon? Do kam se boš še širil nebrzdani, ekspan» civni duh? Fluctuat nec mergitur! — Naj plove in se ne potopi! To je geslo pariškega mesta. In je vklesano na ogromni, več metrov visoki marmor» nati vazi iz enega kosa, darilo ruskega carja Aleksandra I. pariškemu magi» stratu. V mestnem grbu je pa ladja z razpetimi jadri.	(Konec prib.)
Želje in predlogi strokovnih organizacij.
OKROŽNA SKUPINA DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV V MURSKI SO« BOTE
Novi zakon naj ne prinese v no» benem oziru nobeni vrsti civilnih drž. nameščencev poslabšanja v moralnem in gmotnem oziru, ampak izboljšanje in to zlasti v gmotnem oziru v toliki meri, da bo mogel vsak drž. uslužbe» nec stanu in krajevnim razmeram pri« merno z vso družino dostojno živeti in posvetiti vse svoje sile edinole služ« bi in da ne bo več prisiljen iskati po» stranskih zaslužkov.
Posebno važnost je polagati na to, da se sprejmejo z novim zakonom v definitivno državno službo dosedanji dnevničarji po strokovni usposobljeno» sti in dobri kvalifikaciji. Prizna naj se jim v napredovanje po stopnjah os« novne plače doba, katero so prebili kot dnevničarji v službi države.
Če že ne bo mogoče prevzeti vseh, pa naj se prevzamejo vsaj tisti, ki ima» jo že več službenih let in so izključ« no le v državni službi. Na vsak način pa prvenstveno tisti, ki so že bili zva« ničniki, pa so vsled znane odredbe fin. zakona izgubili ta položaj.
Omogoči naj se po določenem šte» vilu let polaganje strokovnih izpitov za višjo kategorijo in na podlagi teh opravljenih izpitov napredovanje
a)	služiteljev v kategorijo zvanič» nikov,
b)	zvaničnikov v III. uradniško kategorijo,
c)	uradnikov III. kat. v II. katego» rijo itd. odnosno v — sedanjim katego« rijam odgovarjajoči — sorazmerno viš» ji činovni razred (če se kategorije uki« nejo in se uvedejo, kot je slišati, pla» čilni razredi). Takim uslužbencem se ne smejo kratiti pridobljene pravice glede službene dobe za višjo stopnjo osnovne plače, katere so pridobili v nižji kategoriji.
Polaganje takih izpitov in prestop v višjo kategorijo naj se omogoči se« veda tudi tistim, ki nimajo potrebne šolske kvalifikacije, kakršno bo zakon predpisal za posamezne kategorije, pa so drugače strokovno sp o s ob» ni za prestop v neposredno višjo ka« tegorijo.
Predpis o polaganju izpitov za pre» stop iz pomožne skupine v glavno sku« pino (n. pr. pri finančnih uradnikih iz II/3 v II/2) naj se črta, ker zadostuje ocenjanje šefov in event. inšpektorjev, dočim so taki izpiti navadno le velike materijalne žrtve za kandidata.
Določi naj se z zakonom m a k s i» mal ni delovni čas; za delo pre« ko tega časa pa naj se uslužbenci pri» merno honorirajo.
Državni davki na službene prejemke civilnih državnih nameščen« cev naj se znižajo na minimum, če se ne morejo popolnoma ukiniti, eksi« stenčni minimum (3000 Din mesečno) naj bo pa davka prost. Službeni pre« jemki naj bodo prosti vseh samouprav« nih in banovinskih davkov, zlasti naj se ukine prispevek za samoupravne ceste, kolikor se še ni.
Premeščenemu državnemu usluž«
bencu naj se zagotovi povrnitev d e« janskih selitvenih stroškov.
Uzakoni naj se predpis, da se upo« kojencu takoj po ustavitvi aktivnih prejemkov odmeri in nakaže pokojnina, da se prepreči, da bi nameščenci več mesecev po upokojitvi trpeli največje pomanjkanje.
Sistemizirajo naj se službe« na mesta na podlagi obsega dela po« sameznih uradov.
Murska Sobota naj se kot ekspo« nirana točka ob dveh državnih grani» cah z izredno veliko draginjo in ne» povoljnimi življenskimi razmerami uvrsti v isti plačilni razred kot Ma« ribor.
OKROŽNA SKUPINA DRŽ. NAME* ŠČENCEV V KRŠKEM.
Okrožna skupina drž. nameščen* cev v Krškem ni formulirala svojih predlogov k osnutku novega zakona o civilnih državnih nameščencih v obliki besedila, ki naj bi se vstavilo v zakon* ski osnutek. To formuliranje prepušča Zvezi oziroma Glavnemu Savezu.
Pač pa opozarja Zvezo na sledeče neenakosti, pod katerimi trpi velik del državnih nameščencev, in ki bi jih bilo treba na vsak način popraviti z novim zakonom:
1.	Državni nameščenci s fakultet* no izobrazbo (I. kat.) dobivajo skoro
v	vsakem resoru drugačne prejemke. Specijalne doklade dobivajo sodniki in upravni uradniki, ne dobivajo pa istih še veterinarji, zdravniki itd.
2.	Glasom čl. 100 zak. o notr. upra*
vi	iz '1. 1929. smejo politični upravni uradniki napredovati v položaju šele tedaj, če so prebili v gotovem polo* žaju predpisano število let. Dogodilo se je, da je neposredno pred razglasit* vijo tega zakona veliki župan predla* gal po določbah prejšnjega zakona svoje uradništvo v napredovanje, ki je tudi napredovalo, med tem ko drugi veliki župan tega ni storil in je nje* govo uradništvo ostalo na prejšnjih položajih. Po novem zakonu o notranji upravi to slednje še ne more napredo* vati kljub temu, da je že delj časa v istem tpoložaju, ka\kor uradništvo v prvi oblasti in tudi odlično kvalifici* rano.
Primer: V bivši mariborski oblasti je napredoval uradnik I. kat. v 7. sku* pino v novembru 1926., v 6. skupino pa v avgustu 1929., torej po preteku niti treh let. V bivši ljubljanski obla* sti pa so ostali uradniki I. katego* rije, ki so napredovali v 7. skupino že v septembru 1926., torej pred goriime* novanim v tej skupini tudi po sprejet* ju zakona o notranji upravi in ne bodo smeli napredovati v 1/6 radi določbe čl. 100 cit. zakona do septembra 1931. Prikrajšani so torej v svojih prejem* kih brez krivde mesečno za 550 Din ali 6600 Din letno. Istotako je bilo ne* broj primerov, da so v eni oblasti na* predevali uradniki iz 1/6 v 1/5 že v letu 1928,, v drugi oblasti pod enakimi pogoji pa ne.
Drž. nameščenci naj bi torej na* predovali avtomatično, če niso podane z zakonom predvidene zapreke (kazni, slaba kvalifikacija itd.).
3.	Prevedba uradništva naj se re* vidira, da bodo šteta vsem drž. name* ščencem vojna leta na isti osnovi. Se^ daj so šteta nekaterim vojna leta sa* mo za pokojnino, drugim tudi za na* predovanje. Nekaterim se je odraču* nal kadrski rok, četudi so služili le kot crnovojniki in nikdar aktivno, drugim zopet ne itd.
4.	Po sedaj veljavnih predpisih je možno da pride služitelj, ki je stopil
I.	V.:
Udobnosti centralne kurjave.
Dolgih deset let že parna kurjava v naši hiš: ni delovala. Hišni gospodar namreč živi že prav toliko let v Brazi* liji in tam jim zaradi vročine ni treba kurjave. Zato menda tudi pri nas ne.
No, naveličali smo se tega, mi — hišne stranke in sklenili smo soglasno, da se zavzamemo za stvar. Zadevo uredimo takode: kupili bomo voz pre* moga in vsaka stranka plača, kar pride nanjo. Pravično in enostavno, mar ne?
Ker že tri mesece nisem ostal na dolgu z najemnino, tudi sicer še nisem predkaznovan in imam telefon, so mi zaupale stranke častni posel »kurilne* ga poverjenika«. To se pravi: naročab smem premog, monterja in inštalaterja. Smem sestavljati račune in okrožnice ter jih razpošiljati po hiši in deliti do* baviteljem in mojstrom primerno na* pitnino. Samo zato, ker sem pošten človek. Dal Bog, da tak tudi ostanem!
Spočetka je šlo malone vse čisto gladko — razen par malenkostnih ne* prilik. Ampak, kdo je brez njih? Tako smo morali n. pr. premog, ki je bil že spravljen v kleti, spet naložiti in od* peljati, ker je stal pri vagonu štiri ko* vače več, nego sem bil izračunal in se je neka vdova branila plačati na njo odpadli večji delež. Z drugim premo*
v aktivno vojaško službo z 18. letom, služil 3 leta aktivno, nato 5 let v vojni (ta leta se štejejo za pokojnino dvoj* no), z 48. letom starosti v pokoj. Te ugodnosti ne more doživeti uradnik
II.	kat., kaj šele uradnik I. kat., ki je dokončal študije v najboljšem slučaju v svojem 24. letu starosti.
5.	Državnim nameščencem I. kate* gorije, ki so morali vsled svojih štu* dij na višjih učnih zavodih vstopiti v državno službo več let pozneje, kakor hameščenci nižjih kategorij, naj se zniža službena doba za 5 let tako, da bi zadobili pravico do polne pokojnine po 30 letih službe.
6.	Dnevničarje naj bi se po mož* nosti sploh odpravilo, ali pa naj se uvrste po preteku 3 let službe med zvaničnike, ker ni prav, da si slednji pridobe po 10 letih službe pravico do pokojnine, dnevničarji, ki opravljajo isto delo, pa ne.
OKROŽNA SKUPINA DRŽ. NAME* ŠČENCEV ZA OKROŽJE KAMNIK.
(Izvleček.)
1.	Plače naj se zvišajo vsaj to* liko, da bo vsak nameščenec dosegel eksistenčni minimum. Uvedejo naj se zopet rangi, ker dosedanje kategorizi* ranje s številkami jemlje ugled urad* ništvu.
2.	Nižjim namešfčencem naj se plače vsaj toliko zvišajo, kakor jih imajo sedaj orožniki.
3.	Upokojenci naj se izenačijo z aktivnimi po češkem vzorcu, oziroma naj se vsem brez razlike ,zviša pokoj* nina v isti višini kakor aktivnim.
4.	Upokojencem naj se dovoli pravica do permanentnih legitimacij za neomejeno število voženj po zni* Žanih cenah po drž. železnicah oziro* ma če bi to ne bilo dosegljivo, vsaj 12krat na leto.
5.	Stanarina naj se poviša in tudi upokojencem izplačuje lokalnim in faktičnim razmeram primerno.
6.	Pri finančni kontroli naj se vpe* lje zopet osemurni delovni čas.
7.	Napredovanje naj se vrši zopet le na razpis, oziroma naj se mesta raz* pišejo in naj se napreduje po službeni zmožnosti. Dosedanje avtomatsko na* predovanje naj se odpravi.
8.	Pravica do pokojnine se dose* že po 10 letih službe, kakor doslej.
9.	Če bi se vpeljal pokojninski fond, naj se temu primerno plače zvi* šajo.
10.	Vpostavi naj se spet prejšnje stanje da se more dovoliti nameščen* cem do določene višine brezobrestni predujem, odplačljiv v 12 oz. v 36 me* sečnih obrokih.
UDRUŽENJE NIŽJIH DRŽ, USLUŽ* BENCEV V LJUBLJANI.
L Zvaničniki oziroma služitelji s prav dobro oceno morejo tudi brez predpisane šolske izobrazbe po 15 le* tih brezhibnega in neprekinjenega služ*
bovanja v državni civilini službi n a* r e d!o v a t i v III. kategorijo oziroma v skupino zvaničnikov.
2.	Vsi dobro ocenjeni dnevničar* ji naj postanejo najkasneje po trilet* nem neprekinjenem dobrem službovat nju, stalni.
3.	Vsi zvaničniki, služitelji in dnevničarji imajo pravico do brezplač* ne zimske in letne službene oble* k e, ki se predpiše s posebnim pravil* nikom. Dajatev in natura se sme na* domestiti z denarno dajatvijo.
4.	Glede prejemkov ni mogoče staviti konkretnega predloga z besedi* lom, ki bi se lahko prevzel v zakonski osnutek. Današnje življenske razmere pa zahtevajo naj;manj 50% povi* še k napram dosedanjim prejemkom. Ta povišek je neobhodno potreben, ker so zvaničniki in služitelji že sedaj prezadolženi.
5.	Sedanja, stanarina naj se zviša za zvaničnike na 800 Din, za slu* žitelje pa na 750 Din mesečno, ker so se najemnine od leta 1923. dalje zvi* šale za 10—15krat.
Pripomba: Služiteljem, ki so bili daljeslužeči podčastniki naj bi se priznala možnost napredovanja v zvaničniško skupino, in to tudi brez predpisane šolske izobrazbe, ker so si v dolgoletni vojaški in orožniški služ* bi že pridobili za to skupino potrebno kvalifikacijo.
DRUŠTVO DRŽAVNIH UPOKO* JENCEV IN UPOKOJENK V LJUB* LJANI.
V	novi uradniški zakon naj bi se vstavila sledeča dva člena:
1.	Upokojencem in njihovim rod* binam se priznajo na državnih želez* nicah in paSobrodih iste olajšave, ka* kor aktivnim drž. uslužbencem. (To ugodnost uživajo upokojenci v vseh modernih državah.)
2.	Upokojenci in njihove rodbine imajo v državnih in od države podpi* ranih bolnicah iste olajšave, kakor ak* tivni državni uslužbenci.
V	predhodna določila pa sledeči člen:
Vsi državni upokojenci, ki imajo v smislu obstoječih zakonov polno pra* vico do pokojnine, se po položaju, ki so ga imeli v-aktivni skužbi in po služ* beni dobi prevedejo na prejemke tega novega zakona.
DRUŠTVO SODNOsPISARNIŠKIH URADNIKOV IN OFICIJANTOV V LJUBLJANI.
Sodno*pisarniški uradniki, ofici* janti, kakor tudi dnevničarji naj se razvrste takode:
I. V 3. skupino II. kategorije:
1.	Tisti pisarniški uradniki III. kat., ki imajo prvi pisarniški izpit in za
III.	kategorijo predpisano šolsko iz* obrazbo, in 2. dalje tisti, ki imajo prvi pisar, izpit, ne pa tudi predpisane šol*
ske izobrazbe, če so dovršili 15 let službe.
II.	V 4. skupino II. kategorije pa vsi ostali pis. urad. III. kat.
III.	V 3. skupino III. kategorije:
Sodni pisarniški oficijanti in po*
močniki s prvim pisarniškim izpitom in z več kot triletno službeno dobo.
IV.	V 4. skupino III. kategorije:
Sodno*pisarniški oficijanti in po* močniki, ki imajo za III. kategorijo predpisano izobrazbo, a še niso polo* žili prvega pisarniškega izpita.
V.	Vsi dnevničarji s predpisano izobrazbo in vsi tisti, ki so dovršili tri leta službe, naj se uvrste v skupino zvaničnikov.
Izvršilni pradnjki naj se uvrste enako kakor pisar, uradniki s prvim pisarniškim izpitom, ker opravljajo isto službo kot pis. uradniki. Tudi ima* jo v bodoče pravico napredovati kot vsak pisar, uradnik,
DRUŠTVO FINANČNIH iKON* CEPTNIH URADNIKOV.
1.	Službena doba uradnikov z aka* demsko izobrazbo naj se skrajša ,od 35 na 30 let.
2.	Konceptni pripravniki naj dobe tako začetno plačo, da bodo mogli svoji starosti in študijam primerno ži* veti.
3.	Praktični izpiti naj se polagajo na sedežu finančnih direkcij in ne več v Beogradu. Taksa za izpite naj se od* pravi in kandidatom naj se prizna za potovanje k izpitni komisiji pri finanč* ni direkciji pravica do povračila pot* nih stroškov.
4.	Fakultetska izobrazba naj se v vseh resorih enotno upošteva in naj dobe vsi uradniki s fakultetsko iz* obrazbo enake doklade.
5.	Uradnikom I. kategorije naj se prizna pravica do brezplačnega zdrav* ljenja v II. razredu javnih bolnic, če
JSehmU
%<\Dasžd^
s pai©n&. odpiračem davno priznana krema za čevlje
V 5 barvati.
Za čevlje v vseh mo «in ih barvah bela SHCMOLLPASTA.
garjem spet je bil tudi križ, kajti neki najemnik je kategorično izjavil, da rajši pogine od mraza, kakor da bi le en sam košček premoga pokuril od te tvfBke. Ko je vendar komaj pred do* brimi petnajstimi leti imel njegov zet pravdo s tem oderuškim premogarjem. Ampak — odkod naj le jaz to vem? — Končno sem iztaknil dobavitelja, ki je dal 50% popusta in ki zoper njega n' nihče v hiši imel pomislekov. Sredi no* vembra smo že začeli kuriti. Narav* nost čudovito je bilo, ko je spet začela krožit! para po ceveh, ko ni bilo treba več zavijati in greti nog in rok. Seveda — če le ne bi bilo sitnosti z vodo! Pri nas sicer ni bilo hudega; cev je puščala samo v spaln'ci in se je nateklo vode komaj za škaf vsako uro. A poštar gori, kjer ni ves dan nikogar doma, ta je imel povodenj v stanovanju! Ni pre* ostalo drugega, morali smo ustaviti kurjavo in poklicati monterja. Treba bi bilo nadomestiti več slabih cevi, kar bi stalo kakih pet tisočakov. Nobena stranka ni hotela niti čuti o plačilu, še manj seveda plačati stroške. Morali bi bili pisati hišnemu lastniku — ampak kam? No, tja v Brazilijo — in tam je vroče. ..
Medtem je nastopil pasji mraz, tako da sem se odločil, plačati stroške monterja za vse stranke zaenkrat iz lastnega žepa. Proti čemer — čudno — ni nikdo ugovarjal.
Decembra se je že spet kurilo. Zopet je šumela para po ceveh, živo srebro v toplomeru je splezalo do 16 stopinj. Tedaj zapoje telefon. Razbur* jen glas: »Brezar. Stotnik Brezar, tu, trietje nadstropje. Povejte takoj hiš* niku, naj ne kuri tako norčavo. Po na* vodilu zdravnika sme biti pri menf le 14 stopinj Celzija. Dvestodvajset sto* pinj krvnega prit'ska imam, da! Mogla bi biti moja smrt...« Urno stopim k hišniku in mu ukažem, naj zniža krvni, ne — parni pritisk. Toplomer pade sčasom na 14 stopinj. Ampak zvečer pridivja poštar: »Kaj mislite, da bom zmrzoval? Saj plačam! Še revmatizem se mi poslabša v tem mrazu. Naj ven* dar ta bedak bolje kuri!« — Zopet se napotim v pritličje in dam navodila. Ali prave temperature le ni hotelo biti, vedno pritožbe, same pritožbe... Zi* darjeva žena v pritličju je dobila trojč* ke, ki še niso bili čisto donošeni; mo* rali so jih greti in jim umetno zvišati temperaturo sobe na najmanj šestdeset stopinj, da niso umrli. Baronica v dru* gern nadstropju pa je imela polarnega psička, ki je prenesel sploh samo tem* peraturo pod ničlo. Gospa Bunka je imela vročico, zdaj jo je mučila vro* čina, zdaj spet mrzlica in je tudi toplo* ta morala biti po tem. A drugim stran* kam to ni bilo prav. Pri ločeni gospej inženjerjevi je odpovedal najemnik,
boksar po poklicu, ker v topli sobi ni mogel vaditi.
Ko sem se nekoč pri občnem zbo* ru najemnikov drznil predlagati, naj oni, ki jim je prevroče, kar enostavno zapro parne vode — to je bila lepa reč! Kakor roj sršenov so se zaprašili va* me: mar mislim da kurjavo zastonj plačujejo? Da bi drugi imeli paro, pa za njihov denar?! To jim niti ne pade v glavo — rajši se zaduše!!!
Neutrudno je deloval telefon. Ne* utrudno sem dirjal po stopnicah, gor, dol, nazaj gor. Izgubil sem polnih dvaj* set kilogramov na teži in mojo postran* sko službo v banki. Nič več me niso stranke pozdravljale in zahtevali so pri sodišču, naj me postavi na cesto. Ker sem tako silno razburil vse stranke Tn ker so zaradi mojih ukrepov v nevar* nosti!... Le e n a stranka je bila vedno prijazna napram meni. Zakonca, po poklicu igralca v nekakem varieteju s petimi otroci. Nikdar ni bilo pritožbe, nikdar nobenih posebnih želja. Vedno prijazno odzdravljanje na moj po* zdrav, vse jima je bilo prav. Samo — plačala nista. Pod konec zime sta mi na vso moč prijazno izjavila, da denarja za kurjavo kratko in malo — nimata. Kaj mi je preostalo — kakor plačati iz lastnega? Ampak drage volje sem sto* ril to. Saj sta bila sicer tako prijazna človeka! Niti enkrat se nista pritožila vso dolgo zimo ...!
oZ)uhteča usta
/	SARGOV
*****.-&BSk.

k&LODONT
bi tega ne bilo mogoče doseči za vse uradnike.
6.	'Pri odmeri letnih odmorov naj se upošteva fizična starost uradnikov s fakultetsko izobrazbo in naj se tem uradnikom prizna primerno daljši od« mor, kakor pa drugim uradnikom >z isto službeno dobo.
UDRUŽENJE ZVANIČNIKOV(NIC) IN SLUŽITELJEV DAVČNIH IN FINANČNIH UPRAV.
1.	Vsi zvaničniki in zvaničnice, ki imajo vse pogoje po sedanji službeni pragmatiki, in oni, ki imajo odgovar« jajoča službena leta, naj se prevedejo na zvanje uradnikov.
2.	Služitelji in dnevničarji, ki vrše službo zvaničnikov, naj se pa prevede« 'jo v njim primeren položaj.
Vsi pod točko 1. navedeni se upo« rahljajo v uradu za izvrševanje raz« nih uradniških opravil.
DRUŠTVO DRŽ, UPOKOJENCEV IN UPOKOJENK IZA SLOVENIJO V LIKVIDACIJI, MARIBOR.
1.	Kot načelo veljaj, da se izena« Šijo vse pokojnine po činih in službe« nih letih; naj ne bo več staro«,,.novo« in najnovejših upokojencev, kakor 'zdaj. Za tako razlikovanje ni ne stvar« ne ne pravne podlage. Predvsem naj bi se izenačili prejemki novoupokojen« cev kakor je to na prvem mestu pri« poročal tudi kongres Glavnega Save« za v Skoplju meseca septembra 1929.
2.	Prejemki aktivnih in upokoje« nih nameščencev naj se določijo in vežejo tako, da se prejemki upokojen« cev avtomatično brez posebne uredbe zvišajo ali znižajo, če se to zgodi pri aktivnih nameščencih.
3.	Upokojenci naj bodo deležni vseh ugodnosti, katere uživajo aktivni nameščenci (n. pr. na1 železnici, v bol« nicah i. dr.).
4.	Razmerje višjih prejemkov upo« kojenih in aktivnih nameščencev naj bi ostalo, kakor je zdaj: ob polnih služ* benih letih dobivaj upokojenec 100% zadnje aktivitetne plače.
Iz finančnih ozirov baje priporoče« na naj višja pokojnina 80% aktivne plače ne bi imela za državo pričakova« nega uspeha; kajti v tem primeru bi se morala osnovna aktivna plača1 zvi« šati tako. da bi mogel upokojenec z 80% te plače živeti, kar pri zadnjih plačah ne bi bilo mogoče. Primer: Upo* kojenec naj bi dobil pokojnine 3000 di* narjevč To se da doseči s 100% po« kojnino od 3000 Din ali z 80% od 3750 Din aktivne plače.
5.	Delazmožni uppkojanci, ki še niso odslužili polne službene dobe, in kateri še niso prekoračili 65. leta svo« je starosti, naj bi se pozvali v aktivno službo v dotedanjem položaju.
DRUŠTVO PISARNIŠKIH URADNE KOV DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI.
Spomenica.
Splošno znano je, da so bili pisar* niški uradniki upravnih oblasti pred novim uradniškim zakonom uvrščeni analogno kot vsi ostali uradniki po či* novnih razredih.
Pisarniški ravnatelji, sreski tajni* ki in šefi pisarn so zavzemali položaje, v katerih jim je bilo možno napredo* vati do VHI., v posameznih slučajih tu« di do VH. činovnega razreda.
Pri prevedbi po novem uradni« škem zakonu so pa bili pisarniški uradniki politično*upravnih in drugih upravnih oblasti s prevedbo in splošno uvrstitvijo v III. kategorijo težko pri* zadeti.
Utrpeli so materijelno in moralno škodo s tem, da so bili zapostavljeni
za svojimi tovariši, pisarniškimi urad* niki sodne uprave, poštnimi uradniki (prej oficijanti) in pisarniškimi uradni* ki raznih drugih ustanov, ki so preveđ* le svoje pisarniške uradnike v II. ka= tegofijo, z enako, ali celo nižjo kvali* fikacijo, takoj ob prevedbi, nekatere pa kesneje.
Znano je tudi, da vrše pisarniški uradniki političnih in drugih upravnih oblasti v pretežni večini konceptne, knjigovodske in blagajniške posle. Na* domeščajo ti uradniki v raznih služ* benih poslih radi svojih zmožnosti uradnike I. in II. kategorije. Uporab* Ijajo se, kot zastopniki državnih obla* sti pri shodih in raznih komisijah ter drugod in imajo pri teh službenih opra« vilih isto odgovornost, kakor uradniki I. in II. kategorije, kar dokazuje, da so jim poverjeni tudi taki uradni posli, ki jih usposabljajo za dela, ki so do* ločena uradnikom višje kategorije. Ker je delo pis. uradnikov upravnih oblasti ravno tako odgovorno, važno za državo in narod, kakor delo sodno* pisarniških in poštnih uradnikov ter uradnikov raznih drugih državnih ustanov, ki so prevedle svoje pisar* niške uradnike v II. kategorijo, si do* voljujemo prositi, da se vnesejo spo* daj navedene točke v novi uradniški ^akon:
1.	Pisarniški uradniki naj se po novem zakonu izenačijo v položajih tako, da ne bo razlik v položajih v po* sameznih resorih, kakor so sedaj n. pr. med uradniki političnih in drugih upravnih oblastev in med pisarniškimi uradniki sodne stroke, poštnimi urad* niki (prej oficijanti), policijskimi agen« ti, uradniki finančne kontrole itd.
2.	Nazivi pisarniških uradnikov naj se določijo v novem zakonu tudi
. za upravne pisarniške uradnike ana* logno kakor za sedanje I. in II. kate* gorije.
Dosedanji pavšalni naziv arhiv* ski uradnik je neprimeren. Kakor že prej omenjeno, so ti uradniki po pre« težni večini vodje pisarn, ter vrše po* možno konceptno službo, računske in blagajniške posle, dočim vrše arhiv* sko službo po večini zvaničniki.
3.	Naj se vnese v zakon določba, po kateri upravni pisarniški uradniki, ki opravljajo konceptno pomožno služ* bo, knjigovodstvene in blagajniške posle (analogno uradnikom sedanje II. kategorije) hitreje in bolje napredu« jejo.
4.	Uradnikom, ki so izšli iz voj* ske, naj se vštejejo v napredovanje in v pokojnino vsa kadrovska in podofi* cirska službena leta.
5.	Za automatično napredovanje naj se šteje vsa do sedaj priznana in v penzijo vračunljiva efektivna služ* bena doba.
6.	Upravni pisarniški uradniki po* lit. in drugih upravnih oblastev naj se uvrste, če ostanejo še nadalje katego* rije, v II. kategorijo državnih uradni* kov, ako pa se kategorije ukinejo, naj se uvrste v one položaje po novem uradniškem zakonu, kakor uradniki sedanje H. kategorije in to po polo* žaju in službenih letih.
7.	V slučaju vpoklica državnega uslužbenca na službo v vojski bodisi v miru ali vojni, naj se mu zajamčijo neokrnjeni civilni prejemki poleg onih, ki mu gredo po vojaškem činu.
8.	Upošteva naj se tudi v novem zakonu določba glede doklade za ne* doletne otroke.
9.	Stanarina naj se določi v izno* su ki bo zadostoval za stanu primer* no stanovanje: to je za 2 sobi, kuhinjo in pritikline v naj nižjem znesku 800 do 1000 Din mesečno.
Ta zakon je bil z zakonom o sta* novanjih z dne 30. oktobra 1929. po* daljšan do 1. maja 1930. Člen 2 tega zakona se glasi: (»V prvem odstavku § 4 se nadomešča beseda: »maja« z be* sedo: »novembra«.«
Tolmačenje, da je s tem še enkrat povišana najemnina za 10%, ne odgo* varja dejstvu, ker v oklepaju se na* bajajoči stavek § 4 zakona z dne 27. aprila 1929., jasno določa, h kateri vi* šini najemnine je dovoljen 10%ni po* višek, držeč se zlate paritete in ne pre* segajoč jo.
Preračunavanje najemnine ima sle« deči potek: Najemnina iz leta 1914. se očisti takratne občinske doklade v iz* nosu 13.8%. Tako očiščeno svoto iz leta 1914. pomnoži 11 krat, iz tega do* biš zlato pariteto v dinarjih. Tako dob* Ijenemu znesku dodaj sedanjo občin* sko doklado. (V letu 1929. je znašala v Mariboru 20% k čisti najemnini).
Delo na novem uradniškem zako*
nu. Pod tem naslovom beremo v beo* grajskem »Činovničkem Glasniku« od 1. marca t. 1., št. 177, naslednjo vest: »Na uradniškem zakonu se vztrajno dela. Komisija o podrobnostih svojega
dela nič ne objavlja, vendar se vseeno izve, da so rezultati dela doslej po* voljni in da bo zakon o pravem času dovršen; morda celo prej, nego se na* dejamo. Vse neizravnanosti v doseda* njem zakonu, o katerih smo dolga leta pisarili, se bodo vzele v obzir in se bo razpravljalo o njih ter se bodo tudi rešile, kakor treba. Z ozirom na res* nost, s katero se vrši ta važni posel, smemo upati na dober rezultat pošlo* vanja komisije, ki o sebi nič ne raz* glaša, toda neutrudno deluje.«
Želje in predlogi strokovnih orga* nizacij. Vse gradivo, katero je glede novega uradniškega zakona sprejela od naših strokovnih društev, je Zveza minuli teden poslala v originalu s top* lim priporočilom predsedniku komisije za izdelavo uradniškega zakona, g. dr. Ninku Periču in ga naprosila, naj se za težnje in želje, izražene v teh pred* logih in spomenicah, zavzame pri sti* lizaciji novega zakona. Prepise vseh predlogov je pa Zveza obenem dosta* vila predsedniku Glavnega Saveza, g. dr. Mih. Jovanoviču, ki je tudi član omenjene komisije. Prosila ga je, naj upravičene želje naših strokovnih dru* štev podpira in priporočilno raztolmači tudi ostalim odločujočim osebnostim. Iz vseh teh spomenic je pa Zvezin od* bor sestavil skupen predlog, ki vsebuje le splošne, Vsem panogam drž. uslužbenstva skupne želje, katere naj bi se kot načelne smernice upoštevale pri končni redakciji zakona. Ta načela službene pragma* tike priobčujemo na prvi strani.
Še o predlogih naših strokovnih društev. Na posamezne pomisleke o umestnosti te ali druge točke v objav* Ijenih spomenicah strok, organizacijah, vnovič poudarjamo — kar je bilo že zad, njič jasno in nedvoumno povedano — da so to le izraz mišljenja in želja do* tičnih organizacij samih, ne pa Zvezi* nega odbora. Zato za vso vsebino teh predlogov oziroma spomenic nosijo popolno odgovornost organizacije sa* me. Oficijelno stališče Zveze je izraže* no edinole v njenem splošnem predlogu katerega je odbor v seji od 17. marca dokončno odobril. Seveda je pa Zveza
Najemodajalci pa se večinoma ne drže svojih obljub, da se bodo zado* voljili z zlato pariteto, a mnogi so jo že znatno prekoračili. Ne zmenijo se ne za obljube, ne za zakone, povišujejo in mrzlično tirajo cene neizmerno vi* soko, čeprav dobro vedo, da ljudstvo tega zvišanja ne bo moglo več dolgo zmagovati. Zakaj plačevati za najem* nino četrt ali celo polovico svojih do* hodkov, je za delj časa nemogoče.
Plače nameščencev in delavcev: državnih in privatnih, še ne dosegajo zlate paritete. Zato je zanje neizmerna žrtev plačevanje najemnin v višini zla* te paritete. Upokojenci, brezposelni, kronski rentniki so pa itak odvisni samo od dobrohotnosti najemodajal* cev, ker sploh ne zmorejo sedanjih na* jemnin. Prepričani smo, da bo kr. vlada našla pravo pot, da zaščiti srednjega in nižjega sloja najemnike pred brez* obzirnim izkoriščevanjem nekih, žal mnogoštevilnih najemodajalcev in jih obvaruje pred popolnim obubožanjem«.
vselej pripravljena na vseh kompetent* nih mestih zastaviti ves svoj vpliv, da upravičenim željam poedinih strok in upravnih panog pomore do uspeha, kar je storila tudi v tem slučaju.
Društvo državnih upokojencev in
upokojenk v Ljubljani naznanja, da je preosnova društvenih pravil od vlade odobrena.
Izdale se bodo nove izkaznice, na katerih bodo natisnjeni tudi najvaž* nejši členi društvenih pravil.
Prosimo vse člane, naj nekoliko potrpe. Izdal se bo tudi nov oklic na vse drž. upokojence, katerega priob* čimo tudi v »Našem Glasu«.
Ureditev pokojnin. Kakor smo že poročali, pripravlja vlada poseben za* kon o pokojninah, s katerim bo ureje* no, vprašanje prejemkov drž. name* ščencev*upokojencev. V tej zvezi je dr. Laza Sekulič, upokojeni sodnik apelacijskega sodišča, v beograjskem dnevniku »Pravdi« objavil članek, v ka* terem zagovarja stališče, naj bi se v novi zakon vnesla odredba, da se mo* rajo enako, kakor aktivni prejemki, ob splošnih povišanjih vselej avtomat* ski in sorazmerno zvišati tudi pokojnine že upokojenim drž. name* ščencem. Navedeni pisec navaja v svo* jem članku, katerega je objavil tudi sa* rajevski »Glasnik umirovljenika«, kot dokaz primere, ki so se zgodili že često doslej, ko so nekaj mesecev kasneje upokojeni nižji uradniki, celo služitelji, dobili odkazano dosti višjo pokojnino, nego so jo prejemali njihovi prejšnji predstojniki. Ta zahteva je povsem upravičena in bi jo bilo v interesu pra* vičnosti ter izenačenja in enotnosti po* kojnin vsekakor pozdraviti.
Ocenjevalna komisija v ministr* stvu za pravosodje. Minister pravosod* ja je v smislu člena 74. zakona o urad* ništvu imenoval za leto 1930. v komi* sijo za ocenjevanje uradnikov in pod* uradnikov v resoru tega ministrstva za člane komisije L stopnje: dr. Dušana Peiča, vršilca dolžnosti načel* nika splošnega oddelka; Sokrata Petro* vica, načelnika oddelka za vere; Sveto* lika Miljutinoviča, načelnika in šefa oddelka za kazni in slične zadeve eko* nomskega računskega odseka; namest* nike: Dragotina Janjiča, načelnika in šefa 5. odseka; Ljubisava Popoviča, načelnika 12. odseka. Za člane cen* tralne komisije: dr. Dušana Pe* iča, Sokrata Petroviča, Mirka Kuzmiča,
Zlata pariteta stanovanjskih najemnin.
Od agilnega Društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo oko* lico smo prejeli naslednji dopis, kate* rega drage volje priobčujemo:
»Najemnine stanovanjem so se polagoma z zakoni o stanovanjih po* višale na zlato pariteto, kakor so to zahtevali najemodajalci, ki so obljub* Ijali, da ne bodo šli čez njo.
Z zakonom o stanovanjih z dne 30. aprila 1928. se je določila najemnina stanovanj na desetkratno pred*
vojno najemnino iz leta 1914. v d i* n a r j i h. S premembo in dopolnilom tega zakona o stanovanjih z dne 27. aprila 1929., § 4 se je povišala najem* nina za 10%, to je na enajstkrat* no višino. Dotični člen se glasi: »Za stanovanja iž § 2 tega zakona, ki osta* nejo od dne 1. maja 1929. pod omeji* tvijo, se plačuje dosedanja na* j e m n i n a (po zakonu o spremembah in dopolnitvah v zakonih o stanovanjih z dne 30. aprila 1928.) zvišana za 10%, če ni drugače dogovorjeno«.
Vestnik.
Svetolika Miljutinovića; za namestnike pa: dr. Andrijo Čičića, načelnika 13. odseka in Hasana Rebca, načelnika 14. odseka.
Povračanje preveč prejetih službe* nih prejemkov. Svojčas smo že poro* čali, da je bilo s čl. 73 finančnega za* kona za leto 1929/30. določeno, da se povračilo preveč izplačane razlike, na* stale vsled razveljavljenja odlokov o napredovanju po državnem svetu, ne bo več zahtevalo od drž. uslužbencev in sicer do dne izrečene razsodbe dr* žavnega sveta. Mnogi drž. nameščenci so to določbo napačno tako tolmačili, da imajo tudi pravico do povračila dr* ža^vni blagajni že vrnjenih obrokov! preveč, oziroma na podlagi kasneje razveljavljenih odlokov brez razi o* g a sprejetih prejemkov. Zato so neka* teri vložili proti rešenjem, s katerim je bila njihova prošnja za vrnitev teh povračil odbita, tožbe na državni svet. V seji od 14. novembra 1929. je dr* žavni svet pod št. 32.550 razsodil, da je v konkretnem primeru ta zahteva neu* pravičena. Pred 1. aprilom 1929. že vr* njeni obroki prekoužitkov se državnim uslužbencem ne povrnejo, ker cit. do* ločba odreja samo to, da v bodoče ne bo treba več vračati takih preko* užitkov. Ker je pričakovati, da bo dr* žavni svet slično odbil tudi vse podob* ne prošnje, ki niso še došle v razpravo, zato svetuje »Poštni Glasnik« ptt. uslužbencem, naj čimprej prosijo dr* žavni svet za povrnitev svojih tožb, ker s tem prištedijo 100 Din za takso, katero bi morali plačati v slučaju od* klonitve zahtevka.
Vnovična razvrstitev orožnikov. Na temelju uredbe o izpremembah in dopolnitvah zakona o žandarmeriji, so bili orožniki vnovič razvrščeni po sku* pinah in po stopnjah osnovne plače. Zaradi neenakomernega tolmačenja zakonskih predpisov, so bili mnogi orožniki uvrščeni v nižjo stopnjo, ker jim niso bila priznana leta, odslužena v bivši avstro*ogrski armadi ali pa do* ba službe pred dovršenim 21. letom starosti. — Mnogo pojasnil in navodil glede pravice do priznanja službene dobe in stopenj osnovne plače, razna vprašanja, rešenja in razsodbe držav* nega sveta, morejo orožniki najti v knjigi »Uredovno dopisovanje ili uput* stva u administr. prepisci«, katero je sestavil upok. inspektor fin. kontrole Lovro Kalašič. Knjiga stane 48 Din in 6 Din za poštnino, naroča se pa pri piscu. Naslov: Preko, Dalmacija. Kdor pošlje po poštni nakaznici ali s čekov* no nakaznico na račun poštne hranil* niče št. 36.549 znesek 48 Din, dobi knjigo brez plačila poštnine.
Vabilo na redno skupščino Na« bavljalne zadruge držjavnih uslužbcpi* cev v Kranju, ki se bo vršila dne 25. marca 1930. ob 10. uri v gimnaziji v Kranju. Dnevni red: 1. Konstituiranje skupščine. 2. Poročilo upravnega od* bora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev računskega zaključka za 1929. leto. 5. Razdelitev čistega dobič* ka. 6. Dopolnilne volitve. 7. Sklepanje o eventualnih predlogih, ki jih je pa predložiti pismeno odboru zadruge 8 dni pred skupščino. Ako skupščina ob napovedanem času ne bo sklepčna, se vrši v smislu pravil pol ure kasneje izredna skupščina, ki sklepa pravove* Ijavno pri vsakem številu članov. Ra* čunski zaključek je zadružnikom na vpogled med poslovnimi urami. — Za odbor: Košnik, t. č. predsednik. Plut, t. č. tajnik.
Vabita na VIII. redni iobčni zbor Zadruge državnih uslužbencev za na* bavo potrebščin v 'Ljubljani, ki bo dne 27. marca 1930. ob pol 20. uri v beli dvorani Grand hotela Union v Ljul#* Ijani s sledečim dnevnim redom: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Či* tanje letnega sklepnega računa in po* ročila upravnega in nadzornega odbora za 1929. leto. 3. Podelitev razrešnice upravnemu odboru in razdelitev či* stega prebitka iz 1929. leta. 4. Izpre* memba pravil. 5. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 6. Pooblastilo upravnemu odboru za zadolžitev za* druge pri Savezu. 7, Slučajnosti. — Opomb a:. Ako bi občni zbor določe* nega dne ob določeni uri vsled neza*
Težnje naših poštarjev. Ljubljan* ski OPO je po svojem Savezu ptt. usluž* bencev predložila revizijski komisiji spomenico z izpreminjevalnimi pred* logi, kateri naj bi se pri stilizaciji no* vega urad. zakona upoštevali. Navede* ni Savez poštnih uslužbencev je po* drobne razloge stavil že leta 1928., za* to vsebuje ta sedaj vročeni predlog samo načelne smernice, ki se tičejo zgolj ptt uslužbencev. Spomenico pri* občimo v izvlečku v eni prihodnjih številk.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so v zadnjem času nabrali oziroma da* rovali: 1. G. Sim eri Josip, viš. sodni oficijal v Šoštanju nabral 270 Din (da* rovali so gg. Kraigher Anton, notar, dr. Mayer Franc, odvetnik po 100 Din, dr. Šuc Stane 20 Din, Potočnik, Oblak, Sternad, Radej po 10 Din, Smolnikar in Sunerl po 5 Din). 2. G. Golob Fran, šef oddel. tobačne tovarne v Ljubljani je nabral 110 Din (darovali so gg. Tomc, Golob, Hladky, Aleš, Gr* čar, Žlajpah, Lojk, Logar Beltram, Za* lar in Merše po 10 Din. 3. G. Novak Lovro, davčni upravitelj v Radovljici nabral 30 Din (darovali so gg. Lesko* vec, Kobal, Rožaj, Koman, Debevc in Modic po 5 Din). 4. G. Jaklič Josip, car. uprav, v pok., Maribor 25 Din.
5.	G. inž. Miklavčič Fran v Kranjski gori, Arko Adolf, ravnatelj jetnišnice v Ljubljani in Šarabon Josip, upravitelj splošne bolnice v Ljubljani ter »učitelji in učiteljice osnovne šole na Grabnu«, vsi v Ljubljani darovali vsak po 20 Din.
6.	G. Schmit Drago v Trebnjem, Kogej Anton in Keržan Ivan v Ribnici po 5 Din. Vsem cenj. gg. nabiralcem in darovalcem se najiskreneje zahvaljuje uprava.
Rodbinske doklade belgijskim dr* žavnim uslužbencem. Zanimivo je, kako skrbi belgijska država, da se ne bi znižalo število rojstev v rodbinah dr* žavnih uslužbencev zaradi premajhnih prejemkov. Ta skrb se kaže najbolj iz naslednje tabele, katero priobčuje »Učit. Tovariš«:
Rodbinske doklade so znašale leta 1924. 1926. 1928. 1929. 1930. frankov na mesec
za	1 otroka	30	30	30	30	30
za	2 otroka	30	30	50	50	50
za	3 otroke	40	80	110	110	110
za	4 otroke	50	100	140	150	150
za	5 otrok	50	100	150	175	200
za vsakega nadalj* nega otroka 50			100	150	175	200
Obleke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna J O S. REICH.
dostnega števila navzočih članov ne bil sklepčen, bo pol ure pozneje istega dne, na istem kraju in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih zadruž* nikov {čl. 40. zadružnih pravil). — Letni sklepni račun je izložen do obč* nega zbora v zadružni pisarni med po* slovnimi urami (od 17. do 20. ure vsak delavnik) vsakemu zadružniku na vpo* gled. — Upriavni odbor.
Udruženje zvaničnlkov, zvardčnic in služitelje>v djavčnih in finančnih uprav za Dravsko banovino naznanja in vabi svoje člane in članice na redni letni občni zbor, ki se bo vršil dne 6. aprila 1930. ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije »pri Levu« na Go* sposvetski cesti v Ljubljani. — Za od* bor: Iv. Ilovar s. r.
Udruženje nižjih državnih usluž* bencev v Mariboru vnovič vabi vse svoje člane, kakor tudi nečlane, da se vrši redni letni občni zbor dne 6. apri* la 1930. ob pol 10. uri predpoldne v prostorih hotela Orel (planinska soba), v Mariboru, Grajski trg, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika; ob enem poročilo delegata, ki je bil v Beogradu s predlogi in spo* menico glede novega uradniškega za* kona. 2.. Poročilo nadzorstva. 3. Dolo* čitev nagrad društvenim funkcijonar* jem. 4. Volitev odbora. 5. Predlogi pri* javljeni pred občnim zborom. 6. Slu* čajnosti. — Ker je občni zbor velike važnosti posebpo za člane, ki nimajo
vpogleda v društveno poslovanje, od* bor vnovič prosi, da se tovariši in to* varišiče v polnem številu udeleže obč* nega zbora.	Odbor.
Udruženje nižjih državnih ul&luž* bencev v Mariboru je nedavno odpo* slalo kot svojega zastopnika skupno z delegacijo Udruženja zvaničnikov, zvaničnic in služiteljev finančnih in davčnih uprav v Ljubljani (o njenih intervencijah smo že poročali; op. ur.) tov. Antona Šego, predsednika orga* nizacije v Beograd, kjer je na vseh merodajnih mestih izročil spomenico z željami, oziroma predlogi, kateri naj bi se upoštevali pri redakciji novega uradniškega zakona. Obiskal je pred* sednika revizijske komisije, bivšega fi* nančnega ministra dr. N. Periča, načel* nika dr. Mih. Jovanoviča, kot člana te komisije in kot načelnika Glavnega Saveza in vse ostale člane komisije med njimi tudi dr. Št. Sagadina. Vsi ti gospodje* so mu obljubili svojo pomoč in naklonjenost upravičenim težnjam nižjih državnih uslužbencev. Tudi mi* nister za šume in rudnike dr. A. Ko* rošec ga je prav ljubeznjivo sprejel in še živo zanimal za stanje raznih strok nižjih državnih uslužbencev ter ga pri* poročil gospodom, pri katerih se je kesneje zglasil v avdijenco. Spomenica katro je izročil vsem odločujočim činiteljem, je bila predložena že lan* skemu kongresu državnih nameščen* cev v Skoplju in vsebuje sledeče želje:
1.	Zvaničnikom, služiteljem in vsem ostalim nižjim uslužbencem naj se pri* zna stalnost takoj po dovršenih 3 letih.
2.	Vse zvaničnike in služitelje je po 15 letih službe prevesti v kategorijo uradnikov, oziroma zvaničnikov. 3. Vsi zvaničniki in služitelji s strokovnim iz* pitom, ki opravljajo odgovorno službo brez šolske izobrazbe, naj še preve* dejo v višjo kategorijo. 4. Prizna naj se z zakonom stalnim zvaničnikom in služiteljem brezplačna službena obleka. 5. Vsi dnevničarji in družinski člani stalnih zvaničnikov in služiteljev naj uživajo ugodnosti 50% popusta na že* leznicah in parobrodih neomejeno ka* kor aktivni uslužbenci. 6. Vsem nižjim državnim uslužbencem naj se zvišajo mesečni prejemki za 50%. 7. Vsem niž* jim državnim uslužbencem naj se zviša stanarina lOkratno. 8. Zvaničnikom in služiteljem, kateri službujejo v carin* ski stroki, naj se prizna pravica na prejemke 25% poslovnih dažbin. Le*te so bile priznane z rešenjem C. št. 29.291 od 19. junija 1925. na osnovi čl. 71. za* kona o proračunskih dvanajstinah za april, maj in junij 1925. vsem uradni* kom L. II. in III. kategorije, kakor tudi uradnikom krajevne kontrole, kateri služijo pri Centralnih carinskih blagaj* nah z rešenjem C. št. 36014 od 18. av* gusta 1926.
VSEM iSODNIM (USLUŽBENCEM!
Od skupine sodnih uslužbencev v Slovenski Bistrici smo prejeli naslednji poziv in ga priobčujemo:
Na izrednem sestanku smo prišli do zaključka, da je samo naša nesloga in razcepljenost vzrok našega popol» nega neuspeha dočim so vse druge pa* noge trdno zvezane v močno verigo, ki obsega in spaja vse uslužbence dotične stroke od najnižjega do najvišjega in v idealni slogi žanje sadove složnega sodelovanja.
Samo mi smo razcepljeni na vse mogoče organizacije in društva od ka* terih mnoga v pravem pomenu besede
Staro pravilo je, da mora vsak bol* nik, ki ga trese mrzlica, v posteljo, tudi če se nam zdi mrzlica še tako majhna. Mir v postelji je mogočen čini* telj zdravljenja. To vidimo najbolje po bolezni. Če smo imeli mrzlico in če smo takoj prvi dan po zgubi mrzlice vstali, smo lahko prepričani, da se bo v polovici slučajev mrzlica povrnila; zato danes marsikateri zdravnik ne dovoli bolniku vstati, razen če je bil že dva popoldneva brez mrzlice — seveda brez mrzličnih sredstev —. Marsikdo se ima že za zdravega, če ima zjutraj nižjo temperaturo; pri tem prezremo, da so jutranje temperature navadno
Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje
volne in svile
idealno sredstvo
dejanski niti ne obstojajo, vsled česar se nam godi tako, kakor sami zaslu* žimo. Skrajni čas je, da vendar enkrat spregledamo, da si moramo sami po* magati. Nujno potrebno je torej, da takoj ustanovimo trdno, močno in edinstveno organizacijo, v kateri naj bodo včlanjeni brez izjeme vsi tova* riši od najnižjega do najvišjega sodne* ga uslužbenca, to je od sodnega do* stavitelja do pisarniškega ravnatelja.
Odbor te organizacije naj bo se* stavljen iz članov vseh panog sodnih uslužbencev, tako da bo mogel naj* uspešneje zastopati skupne interese vseh.
Organizacija naj bi imela samo* stojno pisarno s sedežem v Ljubljani. Vsako sodišče naj bi imelo zaupnika, katerega bi odbor obveščal o delova* nju, uspehu, o storjenih, predlaganih in namerovanih korakih. Ta zaupnik bi moral skrbeti tudi za točno vplačeva* nje in odpošiljatev članarine usluž* bencev dotičnega sodišča.
Obveznost vsakega sodnega usluž* benca bo morala biti, da je včlanjen pri tem udruženju in da točno in redno plačuje članarino.
Edino na ta način bi z združenimi močmi lahko kaj dosegli in si vsaj de* loma izboljšali naš položaj. Zategadelj zdramimo se in ustanovimo z združe* nimi močmi tudi mi močno, trdno in edinstveno organizacijo vseh sodnih uslužbencev.
Zato predlagamo, naj se čimprej skliče sestanek predstavnikov vseh društev sodnih uslužbencev, to je: društva jetničarjev, služiteljev, pod* uradnikov, sodno*pisarniških uradni* kov. zemljeknjižnih uradnikov in iz* prašanih aspirantov. Na tem sestanku naj se ta predlog odobri in sklene spo* jitev vseh teh organizacij v enotno društvo.
Slov. Bistrica, dne 8. marca 1930.
Sodni uslužbenci v Stav. Bistrici.
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, MikisšKeva cesta Ste a. 6
prip-roča svojo trgato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
nizke in pogosto navidez normalne, do* čim se popoldne zopet zvišajo. Odlo* čilna je temperatura telesa med 4. in 5. popoldansko uro; biti mora pod 37 stopinjami, in le tedaj smo zdravi.
Postelja pa ni neobhodno potrebna samo za akutno obolele, temveč tudi za kronično bolne. Pomislimo le na tuber* kulozo v različnih njenih oblikah, reci* mo na lahek katar pljučnih konic; tem* peratura znaša morda popoldne le 37.1 ali 37.2, in vendar je to že mrzlica. Če večkrat olepševalno rečemo, da je to samo večja temperatura, se prav tako sami sebe varamo, kot če rečemo katar za pričenjajočo se pljučno tuberkulozo ali napeti vrat za lahko golšo itd. Take
Organizacijske vesti.
Zdravstveni pregled.
ZDRAVILNA MOČ POSTELJE
samoprevare so brez cilja in vsebujejo tudi nevarnost, da ne ukrenemo tega, kar je potrebno, in da kaj zamudimo.
Če ima na pljučih bolni v začetku popoldne samo lahko mrzlico, more v mnogih slučajih že samo s stalnim le* žanjem odpraviti ta dvig temperature. Ležati moramo v postelji — ali pa tudi v ležalnem stolu — v svežem zraku pri odprtem oknu ali pa na prostem ali pa na terasah, zavarovanih proti vetru. Po večtedenskem ležanju postane tempe* ratura sama od sebe spet normalna. Te*
daj moremo za poskušnjo vstati in po nekaj časa prav previdno delati tudi majhne sprehode. Zmeraj pa moramo meriti temperaturo telesa in se uveriti, ali to gibanje že prenesemo. Dvig tem* perature nad 37 stopinj pravi, da še nismo zdravi in da moramo še nadalje ležati.
Strah ljudi, da »nas postelja slabi«, je nesmisel. Postelja ne slabi, pač pa nas slabi bolezen, zaradi katere smo morali v postelji ležati.
(Iz »Zdravja«, Ljubljana.)
Nemčiji 133-5, na Angleškem (brez južne Irske: 186'4), v Belgiji pa 260.
Ako razdelimo našo državo na podlagi podatkov ljudskega štetja iz leta 1921. z ozirom na prebivalstvo, ali točneje na gospodarstvo in obrt, do* bimb naslednje procentualno razmer* je med posameznimi pokrajinami.
Od celotnega števila družinskih poglavarjev (2,292.855), je bilo zapo* slenih pri proizvajanju sirovin 75*94%, med tem ko je bilo v industriji in obrtu zaposlenih le 9*82%	(t. j.
225.104). V trgovini, bančni stroki in prometni službi 5*12% (117.088). V javni službi (kamor spada tudi vojna služba) in svobodnih profesijah 3r95% (t. j. 90.646 družinskih poglavarjev), a pri ostalih poklicih, kamor spadajo tudi upokojenci in rentniki 5*17%. Proizvajanje sirovin obsega poleg po* Ijedelstva, živinoreje in gozdarstva tudi rudarstvo in ribolov, vendar se z zadnjim peča le kakih 50.000 dru* žinskih poglavarjev. Procent družin* skih poglavarjev, ki se pečajo s po* Ijedelstvom, živinorejo in gozdarstvom znaša torej 73*76%.
Če pa vzamemo v obzir, da je v zadnjih osmih letih naraslo prebival* stvo v naši državi za 1,291.000 in, da beležijo največji porast mesta, pride* mo do zaključka, da se je gornji pro* cent onih, ki se bavijo s poljedelstvom in živinorejo zmanjšal na 72% vsega prebivalstva naše države.
Naši nacionalni dohodki se raz* delijo (v milijonih) takode:
1. Poljedelstvo 18.638*9. — 2. Ži* vinoreja 12.240*3. — 3. Gozdarstvo 3.935*6. — 4. Ribolov 83*5. — 5. Ru* darstvo 900*0.
Ves dohodek proizvoda sirovin znaša torej 36.498*3 milijonov.
6. Domače predelovanje, tvorni* ška industrija in stavbarstvo 19.229*2.
—	Trgovina, banke in promet 13.880*6.
—	Službe, svobodne profesije, dohod* ki hišnih lastnikov itd. donašajo 10.193*8. — Skupni nacionalni dohodki znašajo 80.101*9 milijonov.
V	primeri s temi podatki lahko sestavimo sledeča tabelo procentualne razdelitve nacionalnega dohodka: 1. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo 44*33%. — 2. Ribolov in rudarstvo 1*22%. — 3. Predelovanje sirovin in stavbarstvo 24*00%. — 4. Trgovina, banke in promet 17*21%. — 5. Službe itd. 13*24%.
Ako primerjamo procent zaposle* nih v posameznih panogah s procen* tom dohodkov pridemo do naslednjih zaključkov:	Pri proizvajanju sirovin
je zaposlenih približno 74% prebival* stva, a od splošne vsote nacionalnih dohodkov odpade na to panogo samo 44*33%. Pri predelovanju sirovin in stavbarstvu ter industriji je zaposle* nih le 10% prebivalcev, a od dohod* kov odpade na to panogo 24%. Pri trgovini in bankarstvu zaposlenih 5*12%, dohodek 17*21%. — Javne služ* be, svobodne profesije itd. zaposlenih (3*95 + 5*17) 9*12%, dohodkov 13*24%.
V	primeri z gornjim dobiva naj*
manjši procent od nacionalnega do* hodka oni del našega prebivalstva, ki se peča s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom, brez predelovanja vseh teh panog. Kljub temu pa je po* vršina obdelane zemlje narasla od leta 1920. od 10,125.188 ha na 11,475.185 ha v letu 1927.	(Po »Vremenu«).
h naše gospodarske statistike.
Kraljevina Jugoslavija je kakor v celoti tako tudi s stališče poedi* nih posameznih pokrajin v pretežni večini poljedelska država. V naj* tesnejši zveži s tem stoji na prvem mestu njena relativno zelo slaba gostota prebivalstva. Po ljudskem štetju z dne 31. januarja 1921 znaša število vsega prebivalstva v državi 12,017.323, kar bi znašalo v primeri s površino države povprečno 48*3 pre* bivalcev na km2. Od tega časa se je stanje prebivalstva spremenilo. V za* četku leta 1929., torej 8 let po izvrše* nem ljudskem štetju, je narastlo šte* vilo' prebivalstva na 13,244.000 ali po* vprečno 53*3 prebivalcev na km2. Raz* delitev tega prebivalstva na posamez* ne pokrajine nam daje glede gostote prebivalstva povsem različno sliko. Tako ima največjo gostoto prebival* stva Vojvodina s 70*1 prebivalcev na km2 leta 1921. proti 74*1 v letu 1929. Za tem Slovenija s Prekmurjem s 65*2 leta 1921, proti 71*3 v letu 1929., na to Hrvatska in Slavonija z iMedjimurjem
z 62*5 leta 1921. proti 67*1 v letu 1929. V Severni Srbiji je bilo leta 1921. po* vprečno 53*2 prebivalcev, a leta 1929. pa 61*5, v Dalmaciji leta 1921. le ,48*8, a leta 1929. že 53*7, v Bosni 1921. leta 36*9 proti 41*7 v letu 1929., 'v Južni Srbiji 1921. leta 32*3 proti 35*6 v letu 1929. in v Črni gori 1921. leta 20*7 proti 23*2 v letu 1929. prebivalcev na km2. Značilno je naglo naraščanje prebivalstva, ki se je posebno v Slo* veniji in Severni Srbiji zelo pomno* žilo.
V začetku leta 1929. znaša torej število našega prebivalstva približno 13,300.000, ker pa smo vsled emigra* cije izgubili 64.000 prebivalcev, znaša torej sedanje število prebivalcev v naši državi 13,244.000. Zaradi primer* janja naj navedemo podatke o posa* meznih evropskih državah. Povprečna gostota prebivalstva znaša v Franciji 74*4 prebivalcev na km2. Na Poljskem znaša povprečna gostota 77*7, na Če* hoslovaškem 105*5, v Italiji 131*6, v
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog.
(Pliš, tapestri itd.) — Puh, petje, kapok. volna, žima	M
vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških	M
in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v naj večji izberi samo pti
JOSIP PETELINC, Ljubljana
---	(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi v:-. —i 1	,■■■■:
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Priporoča se cenj. občinstvu
špecerijska trgovina
Ljubljana, Jurčičev trg 1
L. Mikuš
Ljubljaoa, Mestni trg 1ü
priporoča svojo zalogo
Pisalni stroj „IM“ modela D
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
Ljubljana, Gradišće lO
^ Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
a
Inserirajte v „NAŠEM GLASU“!
Popravila se izvršujejo točno in solidno
*1
•2
•2
•2
•2
PP0 ujedinjene opekarne d. d. v Karlovcu
dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic
zidno in strešno opeko
v najboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah.
Zahtevajte ponudbo!
:•
:•
I
:•
:•
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. — Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem in večbarvnem tisku; brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah; časopise, revije, mladinske liste, plakate, letake in osmrtnice. * Zahtevajte cenik!
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir Lastna tvornica šolskih zvezkov. •++ Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri.
TELEFON ŠTEV. 2312. * RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761.
v			
II	C. J. HAMANN Uubliana	Vam nudi najsolidnejšl vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov» perja» modnih potrebščin - Predtiskarija modernih rožnih del.	II