Sš-
&
J*SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini .,	. ..
Abb. postale I gruppo EeHfl 5UU III*
Leto XXXVIII. Št. 245 (11.373)
TRST, torek, 9. novembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PERTINI BAJE PREDLAGAL ZAMENJAVO ANDREATTE IN FORMICE
PO SVOJEM POVRATKU IZ ZDA BO SPADOLINI MORAL REŠITI HUD NOTRANJI SPOR V VLADI
Predsednik vlade označil polemiko med ministroma za nedopustno osebno obračunavanje - Danes srečanje s tajniki vladne večine
RIM — Po svojem povratku 1* Združenih držav Amerike se bo predsednik vlade Spadolini moral spet poslužiti vseh svojih posredo-valskih zmožnosti, če bo hotel rešiti petstrankarsko vlado iz hude politične krize, v katero je zabredla po polemikah med socialističnim ministrom Formico in demokristjanskim ministrom Andreatto. Spado-(ini se ho v prihodnjih dneh posvetoval s predsednikom republike Pertinijem, kateremu bo poročal tudi o svojem potovanju v ZDA. V Rimu medtem vztrajno krožijo govorice, da je Pertini v telefonskem pogovoru, ki ga je imel s Spadnli-nijem, zahteval od
predsednika vlade, naj izloči iz svojega kabineta oba sprta ministra.
O vladni krizi odkrito govorijo v vseh večinskih strankah, razen v republikanski. Večina uvotavlja, da vlada, v kateri obstajajo tako odkriti In globoki spori, ne more o-pravljati svoje naloge. Nihče pa ne zna povedati, kakšna naj 1 bila rešitev: sestava nove vlade, ki bi trajala do konca zakonodajne dobe in ki bi jo vodila tokrat neka demn-kristjanska osebnost, ali pa predčasne politične volitve, ki pa najbrž ne bi bistveno spremenile številčnega razmerja v parlamentu. Pri tem je treba še reči, da so vse stranke proti predčasnemu razpustu zbornic
in volitvam. Proti so celo socialisti, ki so poleti odprli vladno krizo z očitnim namenom, da bi šli na volitve, kar se je potem izjalovilo zaradi odločnega nastopa vseh drugih strank od demokristjanov do komunistov.
Takoj po svojem povratku iz Wa-shingtcna je Spadolini spregovoril o krizi, do katere je prišlo v vladi njegovi odsotnosti. Spadolini je
govoril o «nedopustnih osebnih obra čunavanjih* in dejal, da bo zelo natančno in strogo preveril nastali po ložaj ter proučil vse, kar je bilo v teh dneh izrečenega ali napisanega. Po njegovem mnenju gre obnoviti rmčelo skupnega odločanja' in skupne odgovornosti vseh članov vlade. Prav to načelo je polemika med Formico in Andreatto kršila. V na-
MlilMiiimiiliHMHimiliintiniiinHiMHiiiiiiiiiinfiinMiiiiiiMililitftiiiiiiiiHitfiiHiiiiiiiiiiiiiiltitiiiiliiiiiiliii*
NA PROCESU MORO
Silvestri demantiral časnikarja Scialojo
Vprašanje, ali so se Morovi svojci m sodelavci pogajali z rdečimi brigadami, ostaja še naprej odprto
RIM — So družina in sodelavci Aid a Mora, med ugrabitvijo ugled nega demokristjanskega voditelja vzpostavili stalen ktanuiiikacijski kanal z rdečimi brigadami? Včerajšnje dramatično soočenje med časnikarjem tednika «L’Espresso» Scialojo, ki zagovarja to stališče in strokovnjakom za vojaško strategijo ter podpredsednikom inštituta za mednarodne zadeve Silvestri jem, ki naj bi mu jo bil zatipal, ni razčistilo tega vprašanja, enega izmed ključnih na' procesu Moro. ki se je nadaljeval v dvorani na Foru Italicu.
Scialoja je sodnikom potrdil, da je članek, v katerem je bil napisal, da je eden izmed Morovih sodelavcev izmaknil iz njegovega urada zaupne dokumente, da 'u jih posredoval rdečim brigadistom, sestavil na osnovi pogovora, ki ga je imel s Silvestrijem. Njega in ostale člane posebne skupine izvedencev, ki je za časa Morove ugrabitve sode lova la s preiskovalci, naj bi bivši notranii minister Cosiga bil zadolžil, naj ugotovi, ali domnevno izginotje dokumentov utegne škodovati celotni protiteroristični strategiji oblasti. Med pogovorom s Silvestrijem. je poudaril Sriatoja na procesu, je prišlo tudi na dan. da ie bi'a policija pred tem preprečila nekemu sodelavcu, da bi iz Morovega urada obnesel konico dokumentov, ki so jih zahtevali ugrabitelji.
že od vsega začetka mečejo temno senco na celotno razpravo.
Simuliran napad sovjetskih letal
WASHINGTON — Ameriško o-brambno ministrstvo je sporočilo, da so med nedavnimi pomorskimi manevri na Tihem oceanu Sovjeti prvič s svojimi bombniki «backfire» simulirali napad na ameriški letalonosilki Enterprise in Midway. Sovjetska letala so se približala A meričanom na razdaljo 192 km, od koder lahko sprožijo svoje rakete AS-4 kitchen in, seveda, zadenejo svoj cilj.
daljevanju je predsednik vlade še dejal, da mora trenutno biti v o-Spredju prizadevanj za odobritev gospodarsko finančnih ukrepov, ki morajo povzročiti preobrat v negativnem poteku javnih izdatkov.
Zvečer je bilo na sedežu vlade v palači Chigi srečanje med Spadoli-nijem ter predstavniki vladne večine. Priso ni so bili načelniki skupin v parlamentu ter gospodarski izvedenci ravnih strank vladne ve čine. Na izrecno zahtevo predsednika vlade nista , bila prisotna finančni minister Formica in zakladni minister Andreatta.
Namen srečanja je bil, izdelati popravke, ki jih bo večina predlagala za finančni zakon. Srečanje ni obrodilo nobenih sadov, prav zaradi odsotnosti obeh pristojnih ministrov. V začetku je Spadolini po ročni o uspehih svojega icotoVanja v ZDA. Danes se bo predsednik vlade sestal s tajniki strank vladne večine, da bi skupaj z njimi skušal rešiti spor med Andreatto in Formico. Treba je namreč prej razčistiti politično vprašanje tega spora in komaj potem izdelati popravke k finančnemu zakonu.
Medtem je skupina komunistič-
nih poslancev, med katerimi sta tudi Spagnoli in Ingrao, naslovila na vlado vprašanje glede afere
Andreatta - Formica- Komunisti tudi sprašujejo, katere ukrepe bo Spadolini sprejel, seveda v poooi-nem spoštovanju ustave. Omenjajo tudi dejstvo, da je Spadolini pred nekaj meseci v senatu deial, da bi bilo treba ustaliti ustavno prak-ki bi omogočala predsedniku
republike, da odvzame mandat tistim ministrom ali podtajnikom, ki
bi se pregrešili zoper načelo o skupni odgovornosti in skupnem ukrepanju vlade. Komunistični poslanci poudarjajo, da je trenutni položaj še bolj resen kot je bil položaj takrat in da to soor med ministrom z.a finance in ministrom za zaklad tako globok da se snet postavlja vp-ašanje njune zame niaVe. Sppr med Formico in Andreatto obenem dokazuje, kako globok je razkol v vladi.
Zahvala Spadolinija
RIM — Predsednik ministrskega sveta Spadolini je ob odhodu iz, ZDA poslal predsedniku Reaganu brzojavko, v kateri je podčrtal u-dlične odnose med oljema prijateljskima državama, omenil je prizadevanja za skupno stališče v odnosih Vzhod - Zahod, kot tudi na relaciji
Sever - Jug ter se zahvalil svoje mu gostitelju za topel sprejem, ki ga je bil deležen.
Gerardo Iglesias novi sekretar KPS
MADRID — Gerardo Iglesias, 37-letni nekdanji rudar in sekretar KPŠ za Asturije, je novi generalni sekretar španskih komunistov. Politično blizu Santiagu Carrillu, ima mladi Iglesias pred seboj nezavidljivo nalogo obnove KPŠ oo težkem volilnem porazu, hkrati pa bo moral znati zapolniti vrzel, ki .jo v partiji pušča zgodovinski lider, kakršen je bil Carrillo. Na dvome, ki so se ob njegovi izvolitvi pojavili med političnimi opazovalci, je novi sekretar nemudoma odgovoril, da ne bo nikomur dovolil izvajati alternativnega vodstva v senci in da bo v obrambo evrokomunizma izvedel vse potrebne spremembe o-seb. načina in metod, ki se mu bodo zdele primerne.
VČERAJ STA SE V LIPICI SESTALI DELEGACIJI F-JK IN SR SLOVENIJE
Kljub trenutno težavnemu stanju ob meji treba ohraniti in izboljšati medsebojne stike
Na dnevnem redu so bila številna aktualna vprašanja - Podčrtana vloga obeh narodnostnih manjšin

JANEZ PAVEL II. V SREDIŠČU POZORNOSTI NA POLJSKEM IN V ŠPANIJI
Tik pred napovedano splošno stavko objavljen datum papeževega uradnega obiska na Poljskem
Določili so ga na srečanju Jariizclski-GIemp

MADRID, VARŠAVA — Medtem I peža — 18. junija 1983. Datum so ko papež Janez Pavel II. danes za-1 uradno objavili dva dni pred napo-ključuje svoj devetdnevni obi-k . v ' vdano splošno stavko, kar je pa
Španiji, je z njegovim imenom pove- t oljsi.eui vzbudilo nemalo zmedeno-
zana še ena pomembna vest. ki prihaja iz Varšave: papež bo svojo domovino ponovno obiskal 18. junija prihodnjega leta.
Predzadnji dan papeževe poti po Španiji je potekel v znamenju izredno slabega vremena, ki pa vendarle ni motilo tisočev vernikov, ki So ga prišli pozdravit od blizu in od daleč. Huda nevihta je ob slabi organizaciji povzročila kup nevšečnosti, tako da se je okoli tisoč ro-marjev izgubilo na povratku z gradu Javier.
Znano je torej, da se bo Janez Pavel II. vrnil v svojo domovino — drugič, odkar je bil izbran za pa-
sti; tudi zaradi tega, ker novica dejansko potrjuje Giempove izjave ob obisku v Vatikanu: njegovo bojazen za morebitne posledice splošne stavke.

Brž po Scialoji je rimsko sodišče zaslišalo Silvestrija. ki je časnikarjeve trditve skoraj v celoti zanikal. Iz rregovega pričevanja izhaja, da je Scialoji samo omenil vrsto hipo tez. po katerih naj bi Morov urad ucorabUali kot središče za pogajati’a z brisadisti. a da je šlo za domneve. ne pa za dejstva.
Spričo protislovnosti obeh prič je sodniški zbor sklenil, da ju zashsi skupaj, a tako Sciatoto kot Silvestri sta vz'rajno zagovarjala svoji izvirni stališči, ki pa se nikakor ne utomato, časnikar je poudaril, da je Silvestriju pred objavo pokazal vsebino članka in da ji ta ni bil oporekal. Silvestri pa je ponovil, da odstavek, ki je zadeval izginule dokumente, popolnoma izneveria to. kar je v resnici bil deial časnikarju. Govorila sva o dokumentih, ki bi jih lahko bili Morovi svojci izročili teroristom. nisem pa nikoli deial. da so zares izginili, je poudaril Sil vestri.
V razpravo je zato posegel javni tožilec Amalo, ki je poudaril, da se priči razhajata glede bistvenega vprašanja. Če so Scialojeve trditve resnične, je dejal Amato. potem je jasno, da so se Morovi sodelavci neposredno pogajali z ugrabitelji, v nasprotnem primeru pa gre za nedopustno in hudo časnikarjevo pretiravanje.
Eden izmed dveh torej laže. Preden pa bo sodišče ugotovilo za ko ga gre, bo m<xralo zaslišati se vse Morove sodelavce in člane Silve-strijeve skupine izvedencev. Ni pa tudi izključeno, da bo sodišče spet poslušalo tudi bivšega ministra Cos-sigo, za aar se zlasti ogrevajo nekateri zagovorniki zasebnih strank. Zadeva Scialoja - Silvestri, ki vnaša v proces novo poglavje skrivnosti in zakulisnih manevrov, se torej pri; družuje vrsti nerešenih vprašanj, ki
Arhivski posnetek piimasa Jožefa Glenipa in generala Jarnzelskega, ki si prizadevata odvrniti Poljake od novih protestnih manifestacij	(Telefoto AP)
Agencija PAP poroča, da sta se general jaruzelski in prirnas Glemp na svojem dolgo napovedovanem srečanju pogovarjala o aktualnem položaju v državi in izrazila skupno skrb za ohranitev in krepitev miru, družbenega reda in poštenega dela. Drugi del sestanka pa sta posvetila papeževemu obisku na Poljskem in se dogovorila za njegov datum ter besedilo skupnega vabila državnih organov in poljske škofovske konference, prav tako pa tudi za načela, rta katerih se bo obisk odvijal.
Poljski primas se je torej, kljub nasprotovanju dela kleca, ki je trdno na strani Solidarnosti, odločil za potezo, ki jo bo marsikdo pojmoval kot politično, pa čeprav je Glemp še dan prej zatrdil, da se cerkev ne sme ukvarjat' s politiko. Nedvomno se je za tak korak odločil po posvetih v Vatikanu in ni izključeno, da so datum obiska že tam predlagali. Verjetno pa je tre nutek. v katerem so datum uradno sporočili, znak odločnega koraka poljske cerkve za pomiritev položa ja in množic, preizkušenih od težke ga gospodarskega položaja in razburjenih zaradi ukinitve svobodnih sindikatov. Iz vrst njihovih podtalnih organizacij pa že prihajajo znaki. ki kažejo, da primasova priza devanja, ne bodo bistveno vplivala na potek že začrtanih protestni?) akcij.
Begin se zagovarja
.	, -v	( -	I |_ nuni,,, 4	.....	,
JERUZALEM — Kljub številnim opozorilom in nasvetom ni izraelski premier Begin upc-števal možnosti, da bodo fnlangisti ob vdoru v bejrutska palestinska taborišča pobili na stotine civilistov. Jo je prezrl hote ali pa iz površnosti? Begin se je včeraj zaman zagovarjal pred člani posebne komisije za odkrivanje odgovornosti pri pikolih v Sabri in Šalili. Iz zaslišanja jasno izhaja, da sta se Begin in obrambni minister šaron samovoljno odločila za poseg falangistov v bejrutskih taboriščih kljub temu, da sta bila obveščena o posledicah, ki jih bo ta sklep imel za palestinske civiliste. Beginovo pričevanje, polno protislovij in izmikajočih se odgovorov je neposredno prenašal jeruzalemski radio.
V Bejrutu se medtem nadaljujejo pogajanja za umik vseh tujih čet iz države. Vse kaže. da se je libanonski predsednik Džemajel sporazumel s PLO. Palestinci so baje pripravljeni. zapustiti območje doline Bekaa. če bodo Libanonci zagotovili varnost beguncev. V znak dobre volje so bejrutske oblasti že prenehale z-množičnimi aretacijami Palestincev v prestolnici.
Libanonska vlada je medtem uradno zaprosila Belgijo, Avstrijo, Veliko Britanijo. Nizozemsko in švedsko, naj s svojimi vojaki dopolnijo enote mednarodnih mirovnih sil, ki naj bi nadzirale tudi območje, ki je sedaj v rokah Izraelcev.
LIPICA — V Lipici sta se včeraj , sestala predsednik deželnega odbo- , ta F-JK Antoiiio Comelli in pred-
čl
sednik republiškega izvršnega sveta SRS Janez Zemljarič. Na delovnem , sestanku so bili prisotni z italijan- j ,
ske strani tudi deželni odbornik za '
načrtovanje ,in proračun Coloni, s i slovenske pa predsednik odbora za mednarodne stike SRS Jan in pa r jugoslovanski konzul v Trstu Miro- A šič.
Čeprav je sodilo srečanje v okvir i, rednih stikov med predstavniki o-beh sosednjih dežel, je imelo tokrat'
zaradi zadnjih jugoslovanskih orne- ,1 jitev v mejnem prometu še poseben rti
pomen.
i
Obe strani sta pripravili široko izmenjavo informacij, ki so omogo- i čile odkrit pogled na resnost polo-čJ žaja,
Predsednik deželnega odbora Co-melli je izraz'l zlasti zaskrbljenost, ' političnih, gospodarskih in družbenih forumov v Furlaniji - Julijski kra-: jini zaradi negativnih odsevov v de-ife želi po jugoslovanskih omejitvenih i' ukrepih. Izrekel je mnenje, da bodo! s primernimi spremembami teh u-j krepov še najprej ohranjeni intere-T si prebivalstva ob meji, ki imajo za' seboj že trideset let pozitivnih iz-j kužen j.


Predsednik Zemljarič je podčrtal i| nujnost sprejetih ukrepov v okviru jugoslovanskih stabilizacijskih pri-' zadevanj ter poudaril njihovo začasnost. «Slovenija vlaga vse svoje sile,; v prizadevanje* je dejal Zemlja , rič, «da ti ukrepi ne bi motili stikov;' in izmenjave ob meji.»
Obe delegaciji sta se obvezali, da bosta svoji vladi informirali o nuj |,; nosti gospodarskega sodelovanja »H beh dežel, ki naj bi dobilo celo noij ve oblike, pa tudi da bi ne bili ovir za osebni promet čez mejo' Oba predsednika sta pregledala š</ vrsto drugih vprašanj, kot so ribo lov v Tržaškem zalivu, turistične!, sodelovanje na Kaninu, skupni bot, proti toči, trgovinsko izmenjavo: problem, jugoslovanskih delavcev v j Italiji, negativni odsevi omejitvi

Sporazum je sklenila jugoslovanska narodna banka
Nadaljnjih 56 milijard italijanskega kredita
BEOGRAD — Italijanske tiskov-1 milijard lir kreditov. Kreditno ope ne agencije poročajo, da jc jugoslo | racijo bo vodila rimska Eiibanca, vanska državna banka sklenila spo- j sodelovale pa bodo še Banca Nazio- 1 razum o odprtju kreditne linije v nule del Lavoro, Banco dl Si ilia, Italiji v skupnem znesku 56. milijard Centrobanca,. Mediobanea, IM1 tn
250 milijonov lir, v okviru meddržavnega dogovora iz leto'njega fe-< bruarja, Id predvideva, da bo Ita lija priznala Jugoslaviji skupnih 300
....................................................................•■■■•••■»mi...........
in kulture
Furlani o razvoju svojega jezika
VIDEM — Na vprašanje, kdo izmed vas govori furlansko, je pritrdilno odgovorila približno tretjina otrok neke vi-demske osnovne šole. Na vprašanje, ah doma oče in mati govorita med seboj v furlanščini, jih je pritrdilno odgovorilo dvakrat toliko. Ta primer je videmski župan Candolini včeraj povedal komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice, ki v Vidmu preučuje razne aspekte furlanske jezikovne skupnosti v zvezi s pripravami na izdelavo okvirnega zakona za zaščito jezikovnih skupnosti v Italiji, Candolini je s tem odgovoril na vprašanje, zakaj so potrebna posebna zakonska določila, da se prepreči izumiranje furlanskega jezika in kulture; njegova izvajanja so izpopolnili drugi': tako je predsednik videmske pokrajine Englaro dejal, da nihče ne ogroža furlanskega jezika in kulture, vendar je ta kultura v nevarnosti. Nevarnost je vsepovsod, v pomanjkanju konkretne rabe jezika, v pomanjkanju sredstev obveščanja, v pomanjkanju poučevanja v šolah. In tako se število Furlanov, ki obvladajo svojo govorico, iz dneva v dan manjša.
rakami na potresnem področju in da tu	va po odobritvi zaščitnih določil. Vendar
ne gre za ideje, ki bi rušile enotnost de-	pa obstajajo razlike pri vprašanju, kakš-
- -1 _	»Izliti _ lulinuUi	4 „	1	*•*_	nvo tu
žele, kajti v Furlaniji - Julijski krajini, deželi ob meji, te razlike le še poudarjajo njeno pomembno vlogo.
Vprašanje je. kakšna naj bodo zaščitna določila, kaj naj vsebujejo. Morda bi jih tu strnili v pet osnovnih točk, ki so
se med včerajšnjimi številnimi posegi stalno fž|§bletale: vprašanje rabe jezika, o
katerem so mnenja deljena, saj nekateri zahtevajo popolno dvojezičnost, drugi pa celo odločno nasprotujejo kakršnikoli 0-bliki dvojezičnosti; vprašanje vloge dežele in krajevnih uprav, to je pristojnosti, ki naj jih ima deželni svet in nalog, ki naj bi jih imele občine; vprašanje pouka v šolah, od otroških vrtcev do univerze, kjer je seveda mišljen pouk jezika, zgodovine in kulture Furlanov; vprašanje krajevnih imen, o katerih je večina mnenja, da je treba poleg italijanskega navesti tudi furlanski naziv, nekateri pa so se celo zavzeli za izključno furlanski naziv; vprašanje sredstev javnega obveščanja, predvsem televizijskih oddaj v furlanščini.
«a vaj bodo ta določila. Predvsem gre tu za osnovno vprašanje, ali naj bodo ta določila izrecno vezana na 6. člen ustave, kot na primer zahtevajo komunisti (stališče KPI je včeraj obrazložil deželni svetovalec Battello), ali pa naj ta okvirni zakon vsebuje le nekatera splošna načela brez izrecnega sklicevanja na ustavo. Pa to ni edina razlika: kdo bo imel
pravico odločati o teritoriju, na katerem živi jezikovna skupnost? Bo ta teritorij
Prav v zadnjem času se odločno po-
Včeraj je poslanska komisija zasl postavka potreba po zaščitnih določilih;	za-	la predstavnike deželne	vlade, političnih
nimivo je —	je včeraj med drugim	de-	skupin v deželnem svetu,	krajevnih uprav,
jal predsednik deželnega odbora Comel- šolskih sindikatov, treh škofij in nekate-U - da je ta	furlanska zavest začela	ra-	rili furlanskih kulturnih	organizacij. Iz
sti po dolgih	letih zatišja prav med	ba-	razprave je prišla m dan soglasna zahte-
določen že s tem zakonom, ali bodo to nalogo prepustili občinam na, osnovi zahteve prebivalstva, kar zahtevajo demokristjani, ki so tudi včeraj ponovili, da «7ie gre nikomur nič vsiljevati». Na ta in na druga vprašanja bo morala odgovoriti komisija in odgovor, kot kaže, ne bo lahek.	.	.
Ob koncu pa še vprašanje, zakaj je govor o Furlanih in ne o Slovencih. To vprašanje si namreč marsikdo upravičeno zastavlja. Dejstvo je, da o štirih zakonskih osnutkih o zaščiti slovenske manjšine v Italiji razpravlja senatna komisija za ustavna vprašanja, ki je prav tako napovedala prihod v Furlanijo - Julijsko krajino za avdicijo o potrebah Slovencev. V poslanski zbornici zato o vprašanju slovenske m mjšine ni govora. Včeraj so sicer prišli na dan nekateri osamljeni poskusi, predvsem iz vrst neofašistov, da
bi Slovence v videmski pokrajini upoštevali kot nekaj povsem ločenega od ostalih Slovencev, vendar so bili ti poskusi odbiti: že sam predsednik videmske pokrajine Englaro, ki je zopet spregovoril o tem, da bo treba pač preučiti, če je jenih Nadiških dolin «staroslovanski ali neo-slovanskb, je dejal, da se bo s tem ukvarjal senat. Ločitev globalne zaščite Slovencev od ukrepov za razvoj furlanskega jezika in kulture sta poudarila tudi predsednik deželnega mlbora Comelli in deželni svetovalec Štoka, s to ločitvijo soglašam komunisti in socialisti pa tudi član poslanske komisije, demokristjan Bressa-ni, je v nedeljski številki videmskega dnevnilca napisal, da se z organskimi določili za zaščito «slovenskih manjšim u-kcarja senat. Vjrrašanje je dokončno pojasnil sam predsednik poslanske komisije, Južni Tirolec Riz. ki je včeraj dejal, da njegova komisija ni pristojna za obravnavanje vprašanj Slovencev v videmski, portski in tržaški pokrajini. «Z vprašanjem zaščite Slovencev se ukvarja senat in v našem dvozborničnem sistemu velja ustaljena praksa, da ena zbornica ne more obravnavati vprašanja, ki ga že obravnava druga. Mi torej o Slovencih ne govorimo iti mislim, da je bolje tako, kajti sicer bi se problemi slovenske manjšine utopili v problematiki vseh jezikovnih skupnosti v Italiji,» je še poudaril Riz.
BOJAN BREZIGAR
Crediop. Krediti so namenjeni del nemu kritju dobav in storitev ilali jamskih podjetij. Jugoslaviji,
Pred tem so v tem okviru že sklenili konvencijo, ki jo je podpisal denarni zavod Crediop. za 93,7 milijarde lir, ki so jih že uporabili za kritje predhodnih pogodb, v te ku so pa pogajanja za nadaljnje kredite, ki naj bi bili priznani v dolarjih, namesto v lirah. Vse te konvencije olajšujejo italijanski izvoz blaga, opreme in storitev v Ju goslavijo.
Veliko pričakovanje v poslovnih krogih obeh držav gre bližnjemu za sedanju italijansko - jugoslovanske in jugoslovansko italijanske gospodarske zbornice, ki bo od 23. do 25. t.ffi. v Opatiji. Pet mešanih delovnih skupin bo poglabljalo vprašanja tr govinske izmenjave, tehnično - go spodarskega sodelovanja v srednjem in daljšem roku, vključno z odnosi s tretjimi državami, obmejnih izmenjav, probleme finančnega značaja in medbančna pravila ter so delovanja na turističnein področju. Zasedanju bodo prisostvoval bržkone tudi zastopniki obeh vlad.

Zasedanje mešane ii alij anslo-j ugaslo v anske komisije za izvajanje videmskega sporazuma

Spel rekordna vrednost dolarja
RIM — Vzpon ameriškega dolarja ne pozna zastojev. V Italiji .je veljal dolar včeraj rekordnih 1484,75 tire, kar je devet lir več kov v petek, v Zahodni Nemčiji pa je treba za dolar sedaj odšteti 2,5899 marke, da je osrednja zahodnonemška banka včeraj skušala zajeziti vzpon ameriške valute
RIM — Na italijanskem zu-nantom ministrstvu se je sestala posebna mešana italijansko - jugoslovanska komisija za izvajanje videmskega sporazuma. Gre za 2ti. delovno zasedanje odkar so podpisali Videm ski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, vendar je to prva seja po noveliranju sporazuma 15. maja letos.
Italijanska tiskovna agencija ANSA prav i, da .je do sestanka prišlo na zahtevo italirinske strani tudi v zvezi z nedavnimi jugoslovanskimi ukreni glede potovanj v tujino jugoslo vanskih državljanov.
Jugoslovansko delegacije, va di Tone Poljšak, podpredsednik komiteja za zaščito okolja SR Stovenito, italiiansko na vele poslanik Casilli D'Aragona. Zasedanto se bo nndahevalo tudi v teku današnjega dne. obravnavali pa bodo, kot noro ča itahianska agencija ANSA. vprašanja, ki zadava,jo listine za preberi ter mo rie obmejne avtobusne in pomorske pove zave.


prehodov čez mejo glede na vider ski sporazum itd. še posebno pa bilo poudarjeno, da se mnoge < teh postavk odražajo še zlasti i obeh manjšinah.
Ob zaključku srečanja sta de! gadji izdali skupno poročilo, ki pr vi med drugim, da je bil govor načrt1!) za izboljšanje gosptdarsk ga stanja v obeh deželah, padlo je tudi več predlogov za izboljš vo določil videmskega sporazum Predsednik Comelli je posredov zaskrbljenost deželnega sveta zadnjih omejitvenih ukrepih na goslovanski strani, predsednik '/e l.jarič pa je podčrtal, da ostaja i litika odprte meje in dobrega sosc stva še naprej ena temeljnih j stavk v mednarodnih odnosih Ju; slavije in Slovenije. Oba sta ti ugotovila, da je treba še napi delovati za okrepitev gospodarsk kulturnih, znanstvenih in športi stikov med F-JK in SRS.
Iz poročila izhaja, da sta o predsednika govorila tudi o vp? šanjih, ki izvirajo iz osimskih spo: zumov in ki se še zlasti tičejo S veni je ter Furlanije - Julijske krt ne. V zaključku pravi poročilo, so na sestanku podčrtali pomemt vlogo, ki jo imata slovenska nan na skupnost v Italiji in italijar-s v Sloveniji za razvoj dvostranske sodelovanja in politike dobrosos* skih odnosov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POČASTITEV 35 LETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM IZ BOLJUNCA
<Ideali, za katere so padli, naj bodo spodbuda da izterjamo, kar naši skupnosti pritiče*
Po spominski svečanosti pred spomenikom, k’sr je spregovoril domačin Bork Bandi ■ Škantar, je bil v gledališču France Prešeren bogat kulturni program
Boljunčani so postavili spomenik svojim padlim 2. novembra 1947. Ob 35-letnici tega dogodka so se vaščani želeli ponovno svečano pokloniti svojim tovarišem, ki so z žrtvijo svojih mladih življenj utrli vsem nam pot v svobodo. Spominsko svečanost so pripravile organizacije, ki danes delujejo v Boljun cu: krajevna sekcija VZPI - ANPI, KD France Prešeren, sekcija ZŽI -UDI Boljunec, fantovska in mla dina.
Boljunčani in številni gostje iz do linske občine in tržaške okolice, med njimi generalni konzul SFRJ Drago Mirošič, konzul Aleksander Nikolič, župan Edvin Švab, predstavniki Z ZB iz Kopra, Sežane in Ankarana, tajnik ZSKD Vojko Slavec, predstavniki političnih, borčevskih, kulturnih ji športnih organizacij občine Dolina. predstavniki Zduženja aktivistov nsvobodilne fronte za Tržaško ozemlje in številni drugi, so se z vaškega trga v sprevodu podali k spomeniku. Na čelu množice je plapo-al prapor KD France Prešeren, godba Breg pa je pod vodstvom svojega novega kapelnika Nikolaja Peršiča igrala partizanske koračnice. Ob spomeniku je stala častna straža bivših partizanov in mladih abornikov. Po kratkem govoru Bo-•isa Bandija - Škantarja so ob igra lju žalostinke položili vence: občila Dolina, sekcija VZPI - ANPI za 3 ol jun ec, Domjo, Dolino - Mačkolje n Prebeneg, Boršt in Križ, KD rran Venturini, Koordinacijski od-nor kulturnih društev dolinske obči-le, Mladinski dom Boljunec, ZZB z Sežane, Kopra in Ankarana, sek :ija ZŽI za dolinsko občino, sekcija <PI za dolinsko občino in Združenje iktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Mešani zbor Fran-:e Prešeren je zapel žalostinko. na ' o pa je sprevod krenil v gledališče ; rrance Prešeren, kjer se je odvil . tulturni orogram.
V nabito polni dvorani je najprej ;, .aigrala godba Breg, nato je spet 11 apel domači zbor, ki ga vodi Dra-i, 'o Žerjal. Prisotne, goste in svojce s j >adlih je pozdravila Tatjana Turko, i :i je nato predala besedo predsed-> j lici KD F. Prešeren Sonji Gregori. 1,11 nekaj besedah je govornica opom-_ f lila na tiste dni pred 35 leti, ko j o Boljunčani zbirali sredstva za lostavitev obeležja in na ganljivo ! lovesnost ob odkritju.
>, Predstavnica Združenja 'aktivistov "Ulica Udovič pa je v svojem go-1 'oru poudarila, da cče ng bi bilo .eh junakov, ne bi dosegli vsega te-:a, kar danes uživamo in če bi ne lilo v naših ljudeh tako globoke pro-ifašistične zavesti, tudi bi ne bilo ' ako odločnega upora zoper krivico. |/lir, svoboda in demokratični napredek so bili glavno vodilo borcev
0	aktivistov, katerih imena so vkle-
1	n na na spomeniku. Ideali, za ka-I .ere so oni umrli pa so nam preži-I pelini glavna spodbuda, da terjamo I lo, kar naši skupnosti po pravici ^ ,»ritiče.» Po Udovičevi je prevzel be
sedo predsednik pokrajinske sekcije VZPI - ANPI Arturo Calabria, ki se je dlje ustavil predvsem ob problemu nenehnega oboroževanja v svetu in stopnjevanja strahu pred a-tomskim uničenjem.
Ob koncu svojega govora je Calabria podelil nekaterim boljunskim partizanom, ki so se borili v italijanskih vrstah, garibaldinsko zvezdo. Priznanje so prejeli Stano Korošec, Josip Kocjančič, Bruno Žerjal, Emil Zobec, Albin Žerjal, Milan Kuret, Marjan Sancin, Izidor Maver in Boris Bandi. Topel in spontan a-plavz občinstva je pozdravil odlikovance. S kratkim recitalom so se nato predstavili otroci osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca, pesmi na partizansko tematiko pa so recitirali člani dramskega odseka KD F. Prešeren: Tanja Smotlak, Tanja Korošec, Nadja Švara in Edi Zobec.
Kulturni program ob proslavitvi 35-letnice odkritja spomenika padlim v Boljuncu je zaključil navdušujoč nastop moškega pevskega zbora
Fran Venturini, ki ga vodi Ivan Tavčar. Nato se je občinstvo, ob zvokih godbe Breg, počasi razšlo; gostje, svojci padlih in izvajalci pa so se še nekaj časa zadržali. V nevezanem razgovoru so spomini iz viharnih let še močneje bruhnili na dan. (ris)
Danes seja deželnega sveta
Na današnji seji deželnega sveta bodo predstavniki deželnega odbora odgovarjal1 na razna svetovalska vprašanja in interpelacije, nato pa bo na vrsti razprava o nekaterih deželnih zakonih, ki se bo predvidoma nadaljevala tudi jutri in v četrtek. Prvi od teh zakonov predvideva nadaljnje spremembe pravilnika deželne uprave, ki ne zadevajo sicer števila odborništev, pač pa le nekatere pristojnosti glede specifičnih sektorjev.
NA POVABILO TRŽAŠKE SEKCIJE ACLI
Škof Hilarion Kapudži o palestinskem vprašanju
Kapudži se je zavzel za mirno rešitev problema in za uresničitev temeljnih pravic palestinskega naroda
NA POBUDO KD SLAVEC IN DRUŠTVA ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
40 slikarjev na ex tempore v Ricmanjih
Prvo mesto je zasedel domačin Boris Zuljan, drugo Demetrij Cej, tretje pa si delijo italijanski umetniki Jussa, Rigoni in Pirusel
Včeraj je na sedežu Enaip govoril jeruzalemski škof Hilarion Kapudži in sicer o temi »Mir v Jeruzalemu*. Kapudži je prišel v Trst na povabilo tukajšnje sekcije ACLI.
V polni dvorani je jeruzalemski škof spregovoril najprej o sodobnem svetu, o vlogi kristjanov in o potrebi po miru. Osrednji del svojega govora pa je posvetil palestinskemu vprašanju. Najprej je poudaril, da je palestinsko vprašanje resda politično, v prvi vrsti pa gre za človeški problem. Tu je govornik naštel in orisal grozote, ki jih palestinski narod doživlja v svojem neprestanem begunstvu. Omenil je tudi nedavne borbe v Bejrutu in pa zločinske pokole v Sabri in šatili. Kapudži je ob tem poudaril, da zavrača bodisi antisemitizem bodisi nacionalno mržnjo. Pri tem je obsodil atentat na sinagogo v Rimu, obsodil pa je tudi stališča Be-ginove vlade in samega Begina, ki še vedno zanika obstoj Palestincev in vidi rešitev, je dejal Kapudži, v genocidu.
Govornik je dejal, da Palestinci zahtevajo minimum:	dostojanstvo
in svobodo. Dostojanstva, je nada-
RAZGIBANA RAZPRAVA NA SEDEŽU ZVEZE TRGOVCEV
Trgovci: Doživeli smo potres zato nam mora vlada pomagati
Osamljeni protijugoslovanski izpadi * Vrsta konkretnih predlogov za ublažitev posledic jugoslovanskih omejevalnih ukrepov
Omejevalni ukrepi jugoslovanske zvezne vlade so pomenili za Trst pravi potres, katerega žrtve so tržaški trgovci. In zato mora vlada, kot je dala na desetine in desetine milijonov Furlaniji po potresu izpred šestih let, konkretno pomagati tudi tržaškim trgovcem, ki ne prosijo miloščine, ampak zahtevajo »protivrednosti* za zasluge in žrtve, ki jih je morala vsa kategorija prenašati za preporod tržaškega gospodarstva.
Tako bi lahko v dveh stavkih strnili vsebino včerajšnje skupščine trgovcev na pobudo tržaške Zveze trgovcev v nabito polni dvorani v
tih trgovin v Terezijanski četrti, pa tudi v drugih tržaških trgovinah, ki so vsaj delno črpale svoj zaslužek od kupcev onstran meje. Trgovci pa so hudo zaskrbljeni tudi ker bodo morali v kratkem plačati razne davke in druge dajatve, pa so se naenkrat znašli brez denarja in s kopico dolgov.
Le malo je bilo besed o odpustih: kot kaže, je bilo do 31. oktobra že odpuščenih kakih 2700 prodajalk, še
tri tisoč pa naj bi jih vrgli iz službe do 15. novembra, vendar to tržaške trgovce zaskrblja le toliko, ker ne vedo, kam naj gredo po de nar za odpravnino. Zabeležiti moramo tudi nekaj protijugoslovanskih izpadov, predvsem s strani tistih trgovcev, ki so obogateli izključno na račun Jugoslovanov. Prav z njihove strani so prišli predlogi, da bi morali prepovedati Tržačanom, da gredo v Jugoslavijo, odpuščene prodajalke pa naj bi poslali demonstrirat na mejo. Ti predlogi so sicer želi nekaj burnih aplavzov, ven dar so jih voditelji Zveze trgovcev
Ul. S. Nieofo.Ni toeba jjoggbej ^ “‘™J^^i~^govorn*" udarjati, da je M.skupni unenova - - .iCii<i^toe.j?ir«alf?gR-*veze sta on-•l|jB vseh prisotnih zaskrbljenost sala predsednik Dei Rossi in rav-
-------1..... natelj, ,Gep^i, JSajprčj naj seveda
SBČlha" odrČče vsa dovoljenja za odprtje novih prodajnih centrov, dežela pa naj poskrbi za posojila trgovcem v težavah po znižanih obrestih. Toda potrebni so predvsem vladni posegi: najprej podaljšanje rokov za izplačevanje raznih davkov in drugih obveznih dajatev, nato u-krepi za razvoj pristaniškega prometa, dalje fiskalizacija socialnih bre men, pa še razširitev carinskih olajšav, ki jih sedaj uživa Gorica, tudi na Trst, ter olajšave, ki jih uživa-
					
¥ POMEMBNO PRIZNANJE TRŽAŠKIH KRONISTOV
‘ Violinistu Gulliju «zlati sv. Just»
Nagrado so podelili včeraj v dvorani občinskega sveta
)j: Združenje tržaških kronistov je tl(j’čeraj na slavnosti v sejni dvora-,j.i tržaškega občinskega sveta pomudilo ugledno nagrado »zlati sv.
i ust* tržaškemu violinistu Francu in -lulliju. Nagrado podeljujejo trzali: ki kronisti že petnajst let zapore-in iioma rojakom, ki so na raznih poji, ročjih, od umetnosti do znanosti, j,:. svojim delom prispevali k ugledu -u | 'rsta v vsedržavnem in tudi v sve-a i jvnem merilu. Prvi dobitnik na-s rade je bil leta 1967 sloviti kirurg Valdoni, med nagrajenci pa , tudi bil slovenski slikar Lojze j pacal.
je* Slovesnosti na županstvu so se m deležili. poleg seveda številnega riv *astopstva tržaških kronistov, mno-Fn j predstavniki mestnega družbe el Apolitičnega življenja, med kate-•di trni tudi predsednik deželnega sve ■i Furlanije - Julijske krajine Col ! in prefekt Marrosu. Kot vsako i>to pa so bili tudi včeraj gostje ;ra,jevnih kronistov člani izvršne-v ha odbora Vsedržavne zveze kro n 'listov, med katerimi njen predsed v ik Piero Passetti.
♦I', Slavnost je odprl župan Cecovi ,ril' i, ki je med drugim dejal, da iz iža nagrada tržaških kronistov M ranču Gulliju v bistvu tudi pri-
0	1 nanje, ki ga celotna tržaška skupen, ost dolguje temu priznanemu violi, nistu. Po kratkem nagovoru ored vpi »dnika Vsedržavne zveze kroni
; »v je o pomembnosti »zlatega sv. te ; usta* in o liku nagrajenca gnvo-l. ,1 predsednik Združenja tržaških so i ronistov Giorgio Cesare.
,sjiGulli je četrti glasbenik v zlati knjigi te pomembne nagrade, leta ; F'!'170 so tržaški kronisti podelili pri-
1	nanje slavnemu Tržaškemu triu, en ned nagrajenci iz glasbenega živ-
jo nerazviti predeli italijanskega juga. In končno še predlog, namenjen Jugoslaviji v primeru, da bi se odločila za omilitev sedanjih omejitev: zneske od davka IVA, ki ga plačujejo tudi jugoslovanski kupci, naj bi po nekoliko zapletenem postopku dala na razpolago Jugoslaviji za nakup italijanskega blaga po avtonomnih računih.
S temi predlogi bo torej Zveza trgovcev šla do rimskih oblasti. Če bi bili vsaj delno sprejeti, bi bile posledice sedanje krize za trgovce nekoliko manj dramatične. Gotovo pa je. kot je dejal Geppi, da bo letošnja zima za tržaške trgovce težka, kot	- v povojnem času.
Meija SSk o krizi miljske občinske uprave
V	petek je imela sekcija Slovenske skupnosti na področju miljske občine srečanje svojih članov in simpatizerjev.
V	prvem delu je sekcijski tajnik Danilo šavron razložil dnevni red srečanja, ki je poleg razprave ta ko o splošnem kot o krajevnem političnem položaju zlasti po odstopu miljskega občinskega odbora, obsegal še konkretne krajevne probleme, izvolitev delegata na pokrajinski kongres stranke in vodstvenega odbora sekcije.
V	razpravi je bilo poudarjeno dejstvo. da čeprav SSk nima svojega predstavnika v miljskem občinskem svetu, je politično zainteresirana, da ne bi nastala kriza ovirala ali zavrla izvajanja sprejetih obvez v korist Slovencev v miljski občini.
Pri obravnavanju drugih krajevnih problemov je bil govor zlasti o vprašanju napeljave metanskega o-mrežja, o katerem se že več let govori, o potrebi po ojačen ju avtobus ne proge št. 47, o poimenovanju osnovne šole po javnem delavcu Albinu Bubniču ter o zaskrbljenosti glede razlastitev za načrtovani odsek hitre ceste čez Osapsko dolino proti Škofijam in Kopru.
V	drugem delu srečanja so prisotni izvolili delegata na pokrajinski kongres SSk in petčlanski od bor. ki bo vodil sekcijo v prihod njem obdobju.
Hilarion Kapudži
ljeval Kapudži, ni brez lastne države, kot tudi ni svobode pod okupacijo. Govornik je omenil tudi teritorialne zahteve Palestincev, ki so minimalne, saj govorijo o mejah iz leta 1987. Omenil je Arafatovo pripravljenost, da sprejme resolucije OZN, omenil je arabski vrh v Fezu in Reaganove predloge. Na vse to, pa je dejal govornik, je Begin odgovoril negativno in potrdil, da ne bo priznal Palestincev.
Kapudži je tu poudaril, da to ne vodi k rešitvi vprašanja, kot tudi vojna in nasilje ničesar ne moreta spremeniti. Edina pot je v dialogu, v treznosti in v iskanju temeljev, kjer se bodo lahko srečali Judje in Palestinci in na miroljuben način poiskali rešitve.
Glede Evrope in velikega dela sveta, je Kapudži dejal, da ni bilo vedno pravega razumevanja in da tudi Evropa premalo stori, da bi se rešilo palestinsko vprašanje. U-porabljajo se dvojne mere; če je Evropa priznala prebivalcem Mal-vinskib otokov pravico do samoodločbe in ožigosala Argentino, čemu se Palestincem ne prizna ista pravica? Svoj govor pa je Kapudži zaključil s pozivom k miru in k temu, da bi Jeruzalem postal simbol miru, obljubljena dežela, ne pa kraj nasilja in groze.
Slikarski ex tempore, ki ga je v nedeljo priredilo KD Slavec v sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov, pomeni preokret v delovanju ricmanjskega društva, ki bo kmalu slavilo 90-letnico obstoja. Ric-manjski kulturniki so ex tempore priredili z namenom, da razširijo in dopolnijo niz tradicionalnih dejavnosti, ki se v njihovi vasi odvijajo, odkar si je društvo prevzelo duhovno pokroviteljstvo nad prebivalci Ricmanj in Loga. Naj takoj povemo, da je nedeljska manifestacija izvrstno uspela; natečaja se je udeležilo približno 40 slikarjev, med katerimi je bila pomembna prisotnost že uveljavljenih imen in pa 15 otrok, ki se želijo tej umetnosti posvetiti. Ex tempora so se udeležili slikarji iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, kar pomeni, da je ricmanjska pobuda doživela kar precejšnjo odmevnost. Predmet risanja pa so bile zanimivosti Ricmanj. Ocenjevalno komisijo so sestavljali prof. Milko Bambič, prof. Sergio Molesi in kritik Franc Udovič. Člani komisije so sami javno izjavili, da je bila manifestacija na zelo visoki ravni in da torej nji-
sto je zasedel domačin Boris Zuljan, ki je iz rok predsednika društva Sergija Vatovca prejel pokal KD Slavec, drugo mesto je zasedel Demetrij Cej, ostala tri mesta pa so si razdelili italijanski slikarji Jussa, Rigoni in Pirusel; štirinaj stim slikarjem je komisija izrekla posebno pohvalo, vsi udeleženci ex tempora pa so prejeli spominke. Prvi trije nagrajenci so dobili tudi vsak tflaškon» vina, kot darilo domačih vinogradnikov.
Porazdelitev nagrad in priznanj je potekala v večernih urah v gale riji Babna hiša, kjer so bila tudi komaj narejena dela razstavljena. V prisrčnem in domačem vzdušju, je zapel mešani zbor KD Slavec, ki ga vodi Drago Petaros, nekaj priložnostnih besed pa so spregovorili Viviana Giuliani v imenu društva, Fabjo Smotlak in Milko Bambič za Društvo slovenskih likovnikov ter Sergio Molesi za ocenjeval no komisijo, (ris)
bra letos na Tržaškem; kapavica — 11 primerov; virusno vnetje jeter — 13; tifusna mrzlica — 2; razne sal-monelozne infekcije — 3; gastioen teritis v prvem letu življenja — 1; vnetje možganske opne — 1; kužna mononukleoza — 2; ošpice — 4; epi-demska priušesna slinavka — 3; u-šivost — 1; oslovski kašelj — 3; steklina — 3; dobrci — 3; srab — 9; Škrlatica — 4; gar,je — 5; tuberkuloza — 1; norice — 20.
Nalezljive bolezni
hovo delo ni bilo lahko. Prvo me-1 lezni, ki so jih zaznamovali okto-
Navajamo seznam nalezljivih bo-
iliniautMlimilMIItlllHIMIMMIIIMIIIIIMIMtMaMtmtM
V TISKOVNEM POROČILU TOVARNIŠKE CEUCE SSK
Deželni posegi za naravne parke
Komisija za javna dela in ekologijo pri deželnem svetu je iidobrila zakonski osnutek, ki nnedvideva posebne deželne posege za skladno izvajanje deželnega urbanističnega načrta, kolikor zadeva oblikovanje naravnih parkov in siceršnjih zaščitenih krajinskih pasov Za osnutek so glasovali svetovalci KD, PSI in PSDI. proti MF. vzdržali pa so se KPI, LpT. DP in MSI.
KRITIČNA OCENA POLOŽAJA V ŠKEDENJSKI ŽELEZARNI
V zvezi s krizo, ki je zajela obrat Terni (bivši Italsider) v Skednju, je celica Slovenske skupnosti, ki deluje v tem obratu, izdala tiskovno poročilo, v katerem kritično ocenjuje nastali položaj. «Namesto, da bi vodstvo železarne iskalo rešitev iz kriznega stanja s prehodom na alternativno proizvodnjo, kakor se je svoj čas predlagalo, je med drugim rečeno v poročilu, se je odločilo za skrčenje proizvodnje in za vključitev okrog 300 delavcev v dopolnilno blagajno. Po novem letu pa naj bi to število naraslo na 400 in zajelo tudi uradnike. V tiskovnem poročilu je nadalje rečeno, da je v škedenj-
• Na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada so na ogledu podatki o poteku habilitacijskih izpitov za pouk v državnih otroških vrtcih v smislu člena 23 in 76 zakona 270/82.
ROK ZA PLAČILO DODATNIH KMEČKIH PRISPEVKOV
Poslanska zbornica in senat sta sprejela sklep, da je rok za poravnavo dodatnih kmečkih prispevkov za zdravstveno o-skrbo in pokojninskih skladb posticiran za mesec dni, torej na 10. december. Ta ukrep je bil potreben, ker je začel SCAU z zamudo odpošiljati zadevne položnice. Kmetovalci imajo tako tudi nekaj več časa, da si preskrbijo katastrske liste, kjer lahko razberemo višino agrarnega dohodka, ki je osnova za izračun dodatnega prispevka.
Danes bo pri Domju skupščina upokojencev
Na sedežu kovinske sindikalne zveze FLM pri Domju bo danes, ob 9. uri skupščina sindikata upokojencev pri CGIL za mestno središče. Govor bo o potrebi po funkcional-ne.iših in učinkovitejših sindikalnih strukturah, ki naj sindikatu omogočijo prodornejše delo v odnosih, ki jih imajo do državnega, deželnega in krajevnega upravnega aparata.
• Danes, 9. novembra, ob 18.30 bo zasedal pokrajinski svet.
Silovit požar
uničil stanovanje
Včeraj je silovit požar uničil stanovanje v Drevoredu XX. septembra. Izbruhnil je iz zaenkrat še nepojasnjenih vzrokov, to pa v času, ko v stanovanju ni bilo nikogar. Lastnica Iolanda Fonda vd. Savron leži v bolnišnici pri Magdaleni, a odsoten je bil ob nastanku ognja tudi Antonio Ellere, ki biva v njenem stanovanju. Tako so sosedje poklicali na pomoč gasilce, seveda pa je bilo prepozno, da bi se dalo požar brž ugasniti: zublji so do kraja u-ničili pohištvo in opremo pa še drugo, kar je pač bilo v stanovanju, in ožgali so tudi vra*a ter okna. Stanovanje je v drugem nadstropju stavbe s hišno številko 79.
ski železarni zaposlenih mnogo slovenskih delavcev, zlasti iz okoliških krajev v Bregu in na Krasu. Zato bi morala usoda tega obrata še posebej zanimati slovenske manjšinske dejavnike.
Sindikalne organizacije so pre tekli teden priredile prvo javno manifestacijo po tržaških ulicah, da bi opozorile javnost na kritično stanje železarne. Manifestacijo so podprle vse demokratične sile, med njimi tudi SSk. Zadnja zagotovila, ki so jih dali predstavniki vodstva skupne Terni glede obnovitve sedaj mirujočega plavža in prehoda k alternativni proizvodnji, so po mnenju celice SSk sama po sebi pozitivni znaki, a jih bo treba v prihodnjih mesecih stvarno preveriti.
V ponedeljek, 15. novembra, ob Ob izgub) dragega očeta Karla 12. uri bo vodstvo ACT predstavilo Besednjaka izreka KD Barkovlje Javnosti na Trgu Unitš nove mest-1 iskreno sožalje odbornici Mariji in ne avtobuse, ki jih je konzorcialno družini, podjetje nabavilo z deželnim .prispevkom. Uro prej bo v hotelu Savoia Excelsior na nabrežju v tej zvezi kratim, zasedanje s posegi; predsednika ACT de Gavarda, inž.
Ob izgubi očeta izrekata iskreno sožalje kolegici Mariji Besednjakov! učiteljski zbor in ravnateljstvo Sv. Ivan.
. Učiteljstvo.ta učenci osnovne Sole F. S. Finžgar iz Barkovelj izrekajo Capnela in deželnega odbornika Ri ; učiteljici Mariji Besednjakov) iskre-naldi.ja.	I no sožalje ob izgubi dragega očeta.
Rajonski svet za Sv. Ivan bo zasedal danes ob 19.30 na sedežu občinske izpostave (Rotonda del Boschetto 3/0.
PRELOŽEN PROCES ZARADI TERITORIALNE NEPRISTOJNOSTI
Tihotapcem z mamili bodo sodili v Bologni
Mednarodno tolpo 25 oseb odkrili, potem ko so marca lani pri Fernetičih našli v tujem avtomobilu 15 kg morfija
Z odločbo o teritorialni nepristojnosti tržaškega sodišča se je včeraj v nekaj urah začel in tudi zaključil proces proti mednarodni tolpi 25 tihotapcev z mamili. Tržaški sodniki so tako v celoti sprejeli u-govore številnih zagovornikov in odredili, da bodo obtožencem (štirim Jordancem, petim Sircem, sedmim Italijanom, štirim Turkom, Poljakinji. Irančanu in trem Jugoslovanom) sodili v Bologni.
Odločitev je na prvi pogled dokaj neobičajna, saj se je preiskovalna ak cija, ki je privedla obtožence na zatožno klop (včeraj jih je bilo v sodni dvorani le osem) začela mar-
Predsednik tržaških kronistov Cesare podeljuje Gulliju ugledno nagrado
min.milili...I.................................mlin.imimnmm...........mm«
MNENJE ODBORNIKA VODOPIVCA O POLITIČNI KRIZI V MILJAH
«Prepreiiti je treba paralizo občinske uprave»
Miljski občinski svet bo jutri zve-. rih polovica pripada listi Frausin čer formalno vzel i.a znanje odstop (KPI in neodvisni), sedem KD in župana in koalicijskega odbora Li- pet Listi za Milje, po enega zastop-ste Frausin in PSI. Willer Bordon | nika v svetu pa imajo socialisti, bo tako ostal zapisan v triintride- socialdemokrati in liberalci. Levi-

setletni zgodovini miljske občinske uprave tudi kot prvi župan, ki je moral zaradi sile razmer odstopiti med rednim potekom mandatne dobe. O vzrokih, ki so privedli do politične krize smo že obširno pisali, povod zanjo pa so dali socialisti s preklicom sporazuma med strankama iz leta 1980, v katerem med drugim piše, da mora odbor takoj odstopiti, potem ko ena ali druga stranka smatra za potrebno preklicati sporazum o sodelovanju. To se je res zgodilo prejšnji teden, Bordonov odbor pa je najavil svoj odstop v petek, 5. novembra.
Mimo političnih motivacij, ki so sprožile krizo in tudi polemike v samih vrstah miljskih socialistov, pa je danes v središču pozornosti
________ ^_____ vprašanje, kakšna politična prihod-
ietropo'ah Od leta 1972" poučuje | nost čaka to upravo. V občinskem lasbo na univerzi v Indiani v ZDA. | svetu sedi 30 svetovalcev, od kate
leni a pa sta bila tud. dirigent De
le?|:anfield in bariton Cappuccilli rtoij; Violinist
Gulli je star 56 let, »„)!lasbo je študiral v rojstnem me * :'.u in v Milanu, kjer je skupno z Ano ustanovil znameniti «Duo», ki j", kmalu zaslovel po vsem svetu. '„n eta 1960 je med ustanovitelji »Trie “ ,' aliano d archi*. koncertiral pa je i ji* skoraj vseh svetovnih^ glasbenin
čarska koalicija je torej razpolagala z absolutno večino glasov, vse ostale hipotetične koalicije (brez komunistov in dveh neodvisnih), vključno z enobarvnim odborom liste Frausin, pa bi v svetu razpolagale s polovico glasov, kar bi v normalnih razmerah otežkočilo in v marsičem tud1' onemogočilo redno u-pravljanje občine. To je sicer le matematika, s katero pa ni mogoče u-pravljati neke občine.
O krizi v miljski občini in predvsem o stvarnih perspektivah za njeno kolikor toliko stvarno rešitev srni se pogovarjali z odbornikom za zdravstvo in socialno skrbstvo Jurijem Vodopivcem, ki je bil kot neodvisen izvoljen na listi Frausin. «Politična kriza, ki je privedla do odstopa Bordonovega odbora,* je u-vodoma povedal naš sogovornik
likatni fazi. Znano je, da je letos I stana «Marina Muja* ter izreči svo-vlada sprejela zelo omejevalne in je mnenje o uresničitvi industrijske strogo varčevalne ukrepe glede u- cone pri Orehu. To so bistvena vpra-pravljanja lokalnih financ. Spričo I sanja za razvoj Milj, ki so zahte
tega je bila tudi naša uprava primorana takorekoč klestiti svoj proračun z omejevanjem raznih finančnih postavk, večkrat tudi v škodo nekaterim pomembnim dejavnostim. Vseeno sem prepričan, da smo kljub tem objektivnim težavam upravljali trezno in razsodno, o čemer pričajo tudi številne pomembne pobude, ki jih je občina izpeljala v tem letu. Pobude, ki dokazujejo, da uprava ni stala križem rok in da je ak tivno kljubovala težavam.* »Svetovalska skupina liste Frausin* je nadaljeval Vodopivec, »je takoj po županovem odstopu zelo jasno izpričala, da je odločno proti vsakršni paralizi uprave, ki bi imela v tem trenutku morda pogubne posledice za bližnjo prihodnost Milj. Uprava bi morala v tem času odobriti nekatere variante k občinskemu regulacijskemu načrtu, od blizu
»je doletela našo upravo v zelo de- nadzorovati gradnjo navtičnega pri-
vala leta truda, pogajanj in posegov. Paraliza upravne dejavnosti bi onemogočila te posege in izničila marsikatero pridobitev.*
»Osebno sem mnenja, da rešitev krize ni takoj za vogalom in da se bodo pogajanja med strankami zavlekla- V tem primer i bo lista Fran sin primorana izvoliti enobarvni odbor, ki bo začasno upravljal tekoče zadeve občine in tako preprečil upravno paralizo, ki bi bila, ponavljam, zelo škodljiva za Milje. V tem nelahkem trenutku si mora vsaka stranka prevzeti svoje odgovornosti, mi pa imamo dolžnost in odgovornost kot sila. relativne večine, da preprečimo paralizo. Naš glavni namen je. da se čimprej obnovi sporazum s socialisti in postavi to naše sodelovanje snet na trdne te melje, ki predstavljajo jamstvo za dobro in učinkovito upravljanje miljske občine.*
ca lani v Trstu, potem ko so finančni stražniki na mejnem prehodu pri Fernetičih (4. marca) zasačili kuvajtski avtomobil s 15 kilogrami morfija, skritega v odbijačih. Takrat so finančni stražniki a retirali dva jordanska državljana. V nadaljevanju preiskave so prišle na dan številne povezave obeh aretiranih s številnimi drugimi mednarodnimi tihotapci z mamili; nekateri od teh so imeli svoje stalno bivališča v Bologni in so skrbeli ža stik med bližnjevzhodnimi tihotapci in sicilskimi razpečevalci (vseh 7 ob-tpženih Italijanov je s Sicilije in iz Kalabrije). Na podlagi teh povezav so prišli preiskovalci do zaključka, da je tolpa od junija 1979 do marca lani pretihotapila v Italijo več stotov mamil, od katerih naj bi jih posamezni člani kar precej razpe-čali v raznih krajih države (na primer 130 kilogramov v Trentu).
Pri tem svojem delu naj bi se organi javne varnosti poslužili tudi izsledkov poprejšnje preiskave o tihotapstvu z mamili, ki so jo izvedli in jo zaključili brez večjega u-speha v Bologni. V tisto preiskavo so bili vpleteni ljudje, ki so jim prišli nato, po odkritju avta z mamilom pri Fernetičih, na sled tudi tržaški preiskovalci. Prav zaradi tega dejstva (poprejšnje preiskave v Bologni) so zagovorniki iznesli vrsto ugovorov, da bi dosegli preložitev in premestitev procesa v Bologno zaradi teritorialne nepristojnosti tržaškega sodišča. Očitno so menili, da jim bo lažje zagovarjati obtožence pred sodiščem (bolonjskim), ki ni doslej še nič slišalo o celotni aferi, kot pa pred sodniki (tržaškimi) in javnim tožilcem, (dr. Grohmanom), ki so že od vsega začetka sledili celotni preiskavi.
Nenadoma nas je zapustil
ANGEL KANTE
Pogreb bo jutri, 10. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku.
Posebna zahvala dr. Petru Starcu.
Žalostno vest sporočajo žena Stana, svakinje, nečaki 'n drugo sorodstvo
Prosek, 9. novembra 1982
Sporočamo, da je umrl
ANGEL KANTE
Žalujoča sestra Danica In brat Zdravko i družinama
Prosek, 9. novembra 1982
Rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija se bo sestal 11. novembra ob 20. uri v občinski izpostavi na Stari Istrski cesti štev. 43. Govor bo med drugim o načrtovani premogovni luki in o delovanju Krajevne zdravstvene enote.
ZAHVALA
Ob izgubi naše predrage
MARIJE PURIČ por. LAZAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoči svojci
Repen, Salež, 9. novembra 1982
ZAHVALA
Po pogrebu sporočamo, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga mama. nona in pranona
PAVLA RAŽEM
(TINČKOVA)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. F. Križmančiču, sorodnikom, sosedom ter vsem, ki so nam. bili ob strani v teh težkih trenutkih.
Užaloščeni svojci
Bazovica, 9. novembra 1982
Gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri (red C za parter in H za galerije) tretja predstava Wolf-Ferrarijevega dela «H Cam-piello*.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red prost) «L’af-fare Danton* Stanislawe Prybyzew-ske. Rezervacije za ponovitve še danes. V abonmaju odrezek št. 1. Jutri počitek. V torek ob 20.30 isto delo.
Gledališka sezona 1982/83. še ta teden so na razpolago abonmaji za deset predstav s popustom za delavce, študente in upokojence. Informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 68-311, 69-406, 56-700.
SSG Trst
Jutri, 10. novembra, ob 19.30 in v četrtek, 11. novembra, ob 19.30 Federico Garcia Lorca «Krvava svatba* v Idriji.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Srednja dvorana
Danes, 9. t.m., in v četrtek 11. t.m., ob 19.30 Folklorna skupina Emona.
Okrogla dvorana
V četrtek, 11. t.m., ob 20. uri: Kantavtorica Mateja Koležnik s prijatelji.
Retrospektiva slovenskega etnološkega filma
Jutri, 10. t.m., ob 17. uri: Prvi metri slovenskega filma, Kratki filmi Metoda Badjure, Triglavske strmine.
Ob 19. uri: Filmi Božidarja Jakca.
Ob 20.30: Filmi slovenskih etnoloških institucij.
Festival športnega in turističnega
filma
Danes, 9. t.m., ob uri: Stadion (Belgija), Antič s (ZDA), Quand 1’ homme joue a 1’ oiseau (Francija), Franz Klammer (Poljska) .
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9 do 14 ure in od 17. do 19 ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9. do 13 ure.
FC Primorje
priredi od jutri, 10. do 13. novembra
MARTINOVO OSMICO v Skdnju na Proseku
Postregli vas bodo s pristno domačo kapljico, s klobasami in zeljem.
Vabljeni!
Kino
Cuppclla Umlergrourd 18.00—20.00— 22.00 Filmi Georgeja Lucasa in študentov univerze «UmVeršity of Southern California*.
Ariston 16.30 «Gli occhi la bocca*. Režija Marca Bellocchia. Lou Ca-stel, Michel Piccoli in Angela Mo-lina.
Eden 16.00 «lo so che tu sai che io so». A. Sordi. M. Vitti.
Nazionale 16.00 «Le facce della morte n. 2*. Film za vsakogar.
Ritz 15.30 «Classe 1984 — noi siamo il futuro?... e nesšuno ci ferme-r&». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattaeielo 16:00-22.15 «Grand Hotel Excelsior». A. Celentano. E. Montesdno. C. Verdone, E. Giorgl
Fenice 16.30 «Sesso e volentieri*. L. Antonelli, J. Dorelli.
Miguon 16.30 «11 drago del lago di fuoco». Disneyjeva risanka.
Filodrammatieo 15.00 «Batman dal planeta Eros*. P epovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Obiettivo mortale*. S. Connery.
Capltol 16.30 «Quattro passi sul len-zuolo».
Cristallo 16.30 «Porca vacca*. Renato Pozzetto.
Moderno 16.00 — 22100 «Polteergeist — demoniache presenze*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 «La.mia svedese in ca-lore». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Lo chiamava-no Trinita*. Bud Spencer in Te-
rence Hill.
Lumiere 16.00 «Mash* Roberta AJt-
mana. ' ” '■ *• ' > 1< • <
f Čestitke
MITJA KOCJAN praznuje danes drugi rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče ter, da ■ bi bil vedno priden fantek, mu želijo mina Pavla, nona Milka, tete in striei. Vse najboljše tudi noni MILKI, ki bo kmalu praznovala rojstni dan.
Danes praznuje drugi rojstni dan MITJA KOCJAN. Da bi bil vedno priden in ubogljiv so želje mamice ter očka. Bratec Kristjan pa mu pošilja koš poljubčkov.
Danes praznujeta srebrno poroko
JELKA in LADI KRTŽMANČIČ iz Gropade
Vse najboljše v nadaljnjem skupnem življenju jima iz srca voščita
’	Betty in Walter
Včeraj-danes
Razstave
Danes, TOREK, 9. novembra
NEVENKA
Sonce vzide ob 6.56^iu. »zatone ob 16.42 — Dolžina dneva 9.46 — Luna vzide ob 24.00 in antono-ob..14.18. Jutri, SREDA, 10. novembra ANDREJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,5 stopinje, najnižja 4,8, ob 18. uri 12.5 stopinje, zračni tlak 1022.4 mb pada. veter 5 km na uro zahod-pik, vlaga 72-odstotna. nebo poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Costanza Vec-chiet, Camilla Mariani, Pasquale Pernice, Ivan Riontino, Alessandro Albanese, Simone Sergas.
UMRLI SO: 84-letna Nicoletta De grassi vd. Vascotto, 70-letna Albina Mazzaroli, 74-letni Agostino Perin, 82-letni Antonio Rumich, 56-letna Elsa Malalan por. Sossi, 80-letna Andreana Merkuza vd. Bregant, 72-letni Angelo Kante. 74-letna Lidia Puntar; 75-letni Carlo Zaccaria, 71-letni Giuliano Frandoli, 69-letna Margherita Rossi vd. Ciittin. 68Jetija Maria Skrdla, 70-letna Giovanna Righi por. Debarbora, 73-letni Gio-vanni Tremul.
V	Galeriji TK Ur. šv. Frančiška 20 je odprta razstava »Življenje v ipaj*jrjas.grafični biti Marjanu Kra ;VOsft.- - ix< i.*•« ms}. B».. ••
V	Tržaški kreditni banki • Ul. 'FflžT TO, frazšttIVa 'devetih' Slovenskih grafikov: Maraž, Stegovec. Boljka. Makuc, Apollonio, Zelenko, Kržišnik, Logar in šefran.
V	galeriji Cartesius v Ulici Mar coni je odprla razstavo svoje grafike milanska umetnica Federica Galli, k, bo razstavljale do 11. novembra.
V	kulturnem krožku «IL CARSOs
v Ul. Mazzini l9 so na ogled dela postojnskega likovnika Erika Lovka.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8. Ul. BelpoggiO 4. L Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Igonik. Boliunec, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16.
1
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16, Zgonik, Boljunec, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel.. 211-001; Prosek: tel. 225 141: Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197:
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Foto Trst 80 sporoča odbornikom in članom, da bo jutri," 10. novembra, ob 20. uri v Ul. sv. Fran čiška 20/II seja pripravljalnega odbora za natečaj, V petek, 12. novembra, seja odpade.
KD Vesna vabi v soboto, 13. t.m., ob 20.30 v dom A. Sirka v Križu na odprtje razstave slikarja Alberta Sirka ob 35-letnici njegove smrti.
GOSMI
Družina Fonda daruje za KD I. Grbec - Skedenj 30.000 lir ob odr prt ju prenovljenih prostorov.
Ob drugi obletnici smrti moža Josipa Subana daruje žena Brigita
20.000	za Godbeno društvo Nabrežina in, 20.000 lir za pevski zbo? Fantje izpod Grmade.
Ob otvoritvi prenovljenih društve; rjih prostorov daruje Patrizio Nina
100.000	lir za KD Ivan Grbec.
V spomin na Mirota Vaclika daruje Karla Malalan 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob otvoritvi društvenih prostorov KD Ivan Grbec daruje Sonja živec
30.000	lir za ženski pevski zbor Ivan Grbec.
Vladimir Ražem daruje 10.000 lir za KD Ivan Grbec.
samo
250.000
lir za
AVTOMOBILSKE PLINSKE INŠTALACIJE Z MONTAŽO
■ GARANCIJA 1 LETO -
BEDINI
LANDl	LOVATO
A. M. A. R.
UL. DEL BOSCO 6 - TRST - TEL. 040/741946
SLOVENSKO */STALNO,, GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
IVAN SERGEJEVIČ TURGENJEV
MESEC DNI NA VASI
V	četrtek, 11. novembra, ob 20.30; abonma red D.
V	petek, 12. novembra, ob 20.30; Abonma red A in E.
V	soboto, 13. novembra, ob 20.30; Abonma red B in F.
V	nedeljo, 14. novembra, ob 16. uri; Abonma red C in G.
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1982/83 2. abonmajski koncert
Jutri, 10. novembra 1982, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KONCERTNA IZVEDBA B. Bartok SINJEBRADEC
Zlata Ognjanovič, sopran Ivan Sancin, bas Milivoj Šurbek, klavir
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv.
Frančiška 20/2
vabi danes, 9. novembra, ob 20.30 v Gregorčičeve dvorano
BAUHAUS 82:
dediščina
nemškega konstruktivizma 50 let po zaprtju šole
Peter Krečič kot zgodovinar in Avgust Černigoj kot član šole nam bosta orisala smernice konstruktivizma in njegove še žive dejavnike v naši kulturi.
Avgust Černigoj bo razstavljal dela iz tega obdobja.
(I9IJ1.
(aleluja
Ul. sv. Frančiška 20
vas vljudno vabi v četrtek, 11. novembra, ob 18. uri na
odprtje slikarske razstave METKE KRAŠOVEC
ra
IVAN
GRBEC
&KEDENJ
ISKRENO ZAHVALJUJE
vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspešni otvoritvi prenovljenih društvenih prostorov in vsem, ki so nam na otvoritvenem večeru s Svojo prisotnostjo, cvetjem in darovi zaželeli obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis
Mali oglasi
telefon (090) 79 96 72
GORIŠKI DN

K
ENOSTANOVANJSKO hišo prodam v škednju. Telefonirati vsak dan od 17. do 19. ure na št. 040/732089.
PRODAM drva m kole. Telefon 040/226577.
DRUŠTVENA gostilna Gabrovec i-šče najemniki. Informacije vsako sredo in soboto od 19. do 20. ure v prostorih gostilne.
PRODAM A 112 junior letnik 1980. Telefonirati ob delovnem času na št. 040/211465 izven delovnega časa pa na št. 040/211688.
PES — nemški ovčar, svetlo rjave barve, se je izgubil v Mavhinjah oziroma okolici. Tel. 040/299453.
20 HP bukh šest mesecev na jadrnici procam. Teža 220 kg. Telefon 040/229126 - Boris.
ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek ordinira za otroke in odrasle v Ul. Canova št. 2 vsak popoldan od 15. do 19. ure.
26-LETNO dekle z znanjem angleščine in nemščine nujno išče zaposlitev. Telefonirati od 13, do 15. ure na št. 040/231858.
PRODAM nov upe 601 P. Telefon 040/229246.
V OKOLICI Lonjerja se je izgubil pes pasme brak - drahtar, rjave barve. Sliši na ime Fritz. Najditelju nudim nagrado. Telefon 040-211753 ali 767884.
PO JUGOSLOVANSKIH UKREPIH
Trgovina s kmetijskimi stroji je v Gorici čisto na tleh
Trgovci trdijo, da so letno v Jugoslavijo izvozili za 50 milijard lir strojev - Najbrž letošnjega SMAG ne bo
Najbrž ne bo letošnjega sejma kmetijske mehanizacije SMAG na goriškem razstavišču Espomego. Dvom v sodelovanje na tem sejmu, ki je napovedan v dneh od 4. do 8. decembra, so izrazili goriški trgovci s kmetijskimi stroji, ki so bili svojčas pobudniki tega sejma in ki so tudi zavzeli na prejšnjih sejmih največ razstavnega prostora. Te sejme so priredili predvsem za kliente — kmete iz Jugoslavije, saj je znano, da je v zadnjih letih Gorica postala, prav na pobudo skupine tukajšnjih trgovcev, najpomembnejše trgovsko središče za kmetijske stroje in nadomestne dele, ki so jih kmetje tu kupovali in izvažali v vse kraje Jugoslavije. Kmete - kliente so si tukajšnji tr govci pridobili ne le v obmejnem področju, marveč v vseh republikah Jugoslavije. Sodelovali so tudi na številnih specializiranih sejmih v sosedni državi in tam razkazovali stroje, ki so jih imeli in seveda imajo na razpolago v svojih skladiščih.
Sedanje omejitve za uvoz v Jugoslavijo pa so prizadele tudi to področje. Zasebnik ne sme več prinesti v Jugoslavijo kmetijskega stroja. Te bo moč dobiti le v konsigna-ciji, to se pravi v jugoslovanskih trgovinah in jih bo treba plačati v devizah. Zasebnim kmetom bo dovoljeno uvoziti le nadomestne dele, vendar le v tistih primerih, v katerih bodo ti lahko dokazali, da so stroj kupili v tujini rednim potom. Kdor je torej «švercal» ne bo mogel uvoziti nadomestnega dela.
Goriški trgovci s kmetijskimi stroji so se specializirali v prodaji teh strojev kupcem, ki so sem prihajali iz Jugoslavije. Na prvem sejmu kmetijske mehanizacije pred petimi leti je takratni predsednik gori-škega združenja trgovcev Barnaba dejal, da je bilo takrat izvoženega po uradni poti v Jugoslavijo tovrstnega blaga v vrednosti 10 milijard lir. Trgovci sedaj trdijo, da je sedanja vrednost v Jugoslavijo prodanega blaga 50 milijard lir. če bi ta trditev odgovarjala resnici naj bi samo kmetijski stroji zajeli 80 odstotkov vrednosti Jugoslovanom v Gorici prodanega blaga. Po oceni tukajšnjih bank so jugoslovanski kupci letno pustili v Gorici 60 milijard lir.
Trgovci s kmetijskimi stroji pravijo, da so v naprave vložili 400 milijard lir. Ta ocena se nam zdi previsoka, kajti za toliko denarja bi lahko tu imeli nekaj tovarn, ne pa samo pokrita skladišča (predvidena nova tekstilna tovarna v Pod-gori bd veljala 34 milijard lir, v njej bi namestili čisto nove stroje, za-' poslili pa bi skoro 300 ljudi). V trgovskem sektorju s kmetijskimi stroji pa naj bi bilo sedaj zaposlenih 150 ljudi.
Sedanje omejitve prenosa blaga čez mejo v Jugoslavijo so to trgovsko kategorijo prizadele bolj kot katerokoli drugo. Trgovci pravijo, da je prodaja blaga padla kar za 90 odstotkov.
Tildi goriški trgovci s kmetijskimi stroji, ki niso doslej, ob velikih zaslužkih, rabili pomoči, trkajo sedaj na vrata dežele, države in morda še kake druge oblasti, ter hočejo pomoč. Pravijo, da jim je italijanski trg zaprt ker tu kmetom nudijo stroje konzorciji, ki imajo možnost dajati blago na kratkoročni kredit. Tako možnost naj bi dobili tudi zasebni trgovci. To pa bodo najbrž težko dosegli, kajti v drugih krajih države trgovci, ki niso imeli pred nosom donosnega jugoslovanskega tržišča, delajo tako kot vsakdo sam ve in zna.
Manifestacije kmetov
V sredo, 23. novembra, bo na pobudo kmečke organizacije Confcol-tivatori v Vidmu manifestacija kme
tov za izboljšanje njihovih razmer.
V ta namen sklicuje deželni odbor Confcoltivatori srečanje s kmetovalci, ki se bo vršilo v sredo, 10. novembra ob 20. uri v Gradišču v prostorih Zadruge C.I.L.A. v ulici Garibaldi 9. Govorila bosta predstavnika Confcoltivatori Bruno Ma-rizza in Vera Furlan. Dotaknila se bosta predvsem sledečih točk: orga nizacija in udeležba kmetov na manifestaciji v Vidmu dne 23. novembra, odločbe najemnin kmečkih zemljišč po zakonu št. 203, informacije o plačilu na račun za prijavo davkov 1983 itd.
Confcoltivatori in Kmečka zveza vabita na srečanje tudi slovenske kmetovalce.
Počastitev Garibaldija
Giuseppu Garibaldiju bodo v soboto odkrili, ob stoletnici, spominsko ploščo na vogalni stavbi med korzom in Garibaldijevo ulico. Svečanost bo ob 17.30. Ob 18. uri pa bo Paolo Emilio Taviani počastil Garibaldijevo stoletnico v avditoriju. Prireditelj je goriška občinska uprava.
RAZMIŠLJANJA OB MITTELEVROPSKEM SREČANJU
Je bilo pisanje židovskih literatov različno od del nacionalnih piscev?

Zelo široko zasnovana tema letošnjega mittelevropskega srečanja ustvarja dvome v poslušalcih - Polemični posegi, kot je razumljivo, na račun nekaterih poročevalcev
Če moramo, in moramo, upoštevati skopo odmerjeni prostor v naši goriški kroniki, potem imamo možnost le malo poročati o mednarodnem srečanju o prisotnosti Židov v literaturi in kulturi Srednje Evrope, ki se v teh dneh odvija v goriški Attemsovi palači in ki se ima zaključiti danes dopoldne. Naše poročanje mora biti po sili razmer skopo in okrnjeno, kajti m govorniškem odru se zvrščajo strokovnjaki iz raznih dežel, ki govore o literaturi, družinskih običajih, politiki, antisemitizmu. Napovedanih je nad petdeset poročevalcev in dan pred zaključkom srečanja nam ni dano vedeti, ali bodo vsi spregovorili. Že včeraj in tudi v nedeljo so nekateri zakasnili svoj prihod. Publiko v dvorani pozorno posluša govornike, vendar je včasih tudi ne. pripravljena slišati vse kar se pove na govorniškem odru. Govorniki stresajo iz svoje specializirane malhe preveč podrobnosti o tem ali o-nem vprašanju. To so dali vedeti javno, z nastopom v razpravi, tudi
nekateri med poslušalci, ki so kritizirali izbiro tako široko zasnovane tematike. Arhitekt Pozzetto je npr. včeraj kritiziral dejstvo, da se ni nihče med dotedanjimi poročevalci vprašal, če in kje obstaja razlika med židovskimi kulturniki in tistimi večinskih narodov. Santarcangeli pa se je zgrozil ob dejstvu, da je cela vrsta poročevalcev posvetila zanimanje Franzu Kafki, čisto pa so pozabili na nič manj pomembne sodobnike Kafke. To je znak kulturne lenobe, je dejal. Jezuit Katuna-rich se je zgrozil ob trditvah profesorja slovstva na univerzi v Varšavi Arturja Sandauerja. Češ da je bilo in je preveč antisemitizma med poljskimi katoličani.
Prof. Artur Sandauer, mož, ki ga je lani. v začetku decembra, prav na mittelevropskem srečanju v Gorici, zajelo vojno stanje na Poljskem in ni moral v tistih dneh domov, se je letos vrnil v Gorico. Prav njegovo dolgo poročilo, ki ga je prebral v nedeljo dopoldne, je doslej vzbudilo veliko polemik. Smo
iniiiiiiiiiiiiiiiHimMmiiimiiiHiHiiiimiliMliiiiiiiiiiiiuiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiilMmiliiiniiimiiiiiillHmiilNinmiliimiiliiiiimiitiiiimiiuMiiimitimiitiiiimmiNim
Družabno srečanje slovenskih šolnikov
Skupina upokojenih slovenskih šolnikov
Pred dvema mesecema, v začetku letošnjega šolskega leta. so v iveč krajih na Goriškem starši otrok dobili prvi stik z novimi učitelji in učiteljicami. Ti so namreč zamenjali kar veliko število vzgojiteljev, ki so se. po dolgi letih službe, upo kojili prav letos. Na šolah je prišlo do pomladitve. Nekateri pravijo, da bomo nekaj podobnega lahko zabeležili tudi v prihodnjem letu.
Goriški šolniki, včlanjeni v Sindikatu slovenske šole se vsako leto v tem času srečajo na skupni večerji, da se pogovorijo o vsakdanjih skrbeh in težavah ter tudi, da počastijo tiste med njimi, ki so prišli do upokojitvene dobe. Tako je bilo
metniško sliko. Priznanje je dobil tudi dotedanji ravnatelj Zavoda za šolstvo v Novi Gorici Nakrst, ki je prav tako šel letos v pokoj. Nakrst se je zahvalil in poudaril tesne vezi med šolniki iz zamejstva in iz matične domovine. Spregovoril je tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mirošič.
Preureditev stadiona na Rojcah
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so sklenili porabiti 580
cah. Uredili bodo s'acilmce in dru-
ko število šolnikov zbralo v Fran cetovj gostilni v Sovcdniah. Ob začetku je predsednik sindikata prof. Albin Sirk spregovoril, omenil vprašanja, s katerimi se sooča danes slovensko šolstvo ter poudaril pomembno delo. ki so ga šolniki, ki so šli v pokoj, opravili v dolgih le tih dela na naših šolah. Vsakemu novemu upokojencu so darovali u-
•lillIllliiiiluiiuiiiiiliiiiliiiiiiiimHmuiniiiniinniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiitiiiiimiimitiiii*
TIK PRED IZTEKOM GOBAHSKE SEZONE
Na pokriti tržnici obilna ponudba okusnih štorovk
Kljub omejitvam jugoslovanski gobarji še vedno zalagajo tržišče - Finančna straža proti nočnemu prekupčevanju
Na goriški pokriti tržnici so v zadnjih dneh zabeležili pravcato poplavo gob in to kljub temu, da se gobarska sezona bliža koncu in da omejitev prehodov jugoslovanskih državljanov čez državno mejo gotovo ne olajša dotoka gob (skoraj 90% gob, ki jih prodajajo v Gorici prihaja iz Slovenije). Razlogov za tak gobarski boam je več. Kot nam je povedal tehnični asistent Riccar-do Bisiach, ki skrbi za nadzorstvo prodaje na pokriti tržnici, smo v teh dneh na višku t.i. druge gobarske sezone. Po želu uspešni set>-tembrski beri je sledilo za gobe neugodno obdobje, pred koncem oktobra pa so ugodne vremenske razmere spet bogato obdarile gobarje.
«Sončno vreme in zmerna temperatura predstavljata idealna pogoja za štorovke*, nam je povedal Bi siach. «Teh je v zadnjih dveh tednih izredno dosti in tudi kvaliteta je odlična, če ne bo dežja, ki bi sedaj škodoval gobam, se bodo štorovke ohranile še en teden ali mor da kaj več, potem pa pridejo na vrsto tako imenovane »gobe sv. Martina*, ki podaljšajo sezono tja do decembra*.
Na tržnici jc tako moč kupiti odlične štorovke za ceno, ki se suče od 4 do 6 tisoč lir za kilogram. Za jurčke je v tem času že prepozno. izjemoma pa se kak jurček le še prikaže, toda cena navadno
presega 20 tisoč lir. Nekoliko preseneča dejsivo, da so prodajalci v veliki večini Jugoslovani:	očitno
gredo gobe kar dobro v prodajo, zato se zanje izplača izkoristiti kakega od petih prehodov, ki jih omogoča prepustnica.
Omenili smo, da je razlogov za izjemno ponudbo gob na tržnici več. Med temi je gotovo tudi poseg fi nančnih stražnikov .ki so prejšnji teden napovedali vojno črnemu tržišču na parkirišču pri Rdeči Hiši.
Financarji so v četrtek zvečer pregledali več avtomobilov iz Tre-visa, katerih šoferji kupujejo gobe v bližini mejnega prehoda in jih nato (z mastnim zaslužkom) pro dajajo v Venetu. Agenti so od gobarjev zahtevali spremne listine, ki so potrebne pri prevažanju vsako vrstnega blaga in tako ugotovili, da marsikateri od njih ni v škladu z davčnimi predpisi. V teh prime rih so zaplenili gobe. Vše to je povzročilo, da se je nočno prekupčevanje pri Rdeči hiši močno okr nilo, gobe pa so se preusmerile na goriško tržnico, kjer so v soboto prodajalci ponujali več kot 10 stotov štorovk, medten ko v prejšnjih dneh prodaja ni presegla 3 do 4 stote gob.
Gob je torej še in še, vendar naj sladokusci, pohitijo, saj bo se- j zone kmalu konec.
ge stavbe ter tekališča in druge na prave na stadionu. Nadaljevali bodo tudi z gradnjo kanalizacije v tistih ulicah, kjer je dosedaj ni bilo.
Jutri popoten« seja pokrajinsA^ga sveta
Jutri popoldne se bo sestal goriški pokrajinski svet. Na dnevnem redu seje, ki je napovedana za 17. uro, je vrsta ratifikacij sklepov o žjega odbora ter imenovanja predstavnikov pokrajine v različne ustanove in organizacije, razpis natečaja za dodelitey štipendij za študij na agronomski in veterinarski fakulteti itd.
Prijaviti arhive z osebnimi podatki
da
121
Goriška prefektura sporoča, morajo na podlagi zakona št, iz dne 1. 4. 81 vsi zasebniki, podjetja, združenja in javne ustanove, ki iz kakršnihkoli razlogov hranijo magnetne arhive z osebnimi podatki in informacijami o italijanskih državljanih, prijaviti obstoječe ali v letošnjem letu na novo ustanovljene arhive najkasneje do 31. decembra letos. Prijave je na ustreznih formularjih treba oddati na prefekturi ali na uradu za koordiniranje
policijskih sil pri notranjem ministrstvu v Rimu.
Obvezno prijavo predvideva protiteroristična zakonodaja, ki omejuje zbiranje osebnih podatkov s strani zasebnikov in predvideva nadzorstvo policijskih organov nad tovrstnimi arhivi.
Telefonske številke zdravstvenih uradov
Iz goriškega županstva obveščajo vse zainteresirane, da so zdravstveni uradi v občinski stavbi v Mazzinijevi ulici, sedaj v pristojnosti krajevne zdravstvene enote. Zaradi tega so ti zdravstveni uradi dobili svoie telefonske številke: 81 944, 84-677, 84-735 in 87-380.
Zaradi tega naj ljudje ne telefonirajo na županstvo z željo, da bi jih telefonska centrala povezala 's prej omenjenimi telefoni. To bi bila samo izguba časa: za prosilca in za telefonsko centralo na občini.
pač v času ko je treba na en določen način govoriti o dogodkih na Poljskem. Sandauer pa je jasno povedal, vključujoč te misli v poročilo o poljskih literatih židovske veroizpovedi, da se je antisemitizem ■' razširil na Poljskem že v času med t j vojnama, v letih vladanja Pilsvdske- i ga. ter da so se mnogi veselili nacističnih uničevanj v židovskih ge- '■ tih Varšave in drugih mest. Marši- i kdo teh izjav Sandauerju ni odpu- | stil in ga obtožil, da vnaša v srečanje o literaturi politiko. Kot da W bila literatura nekaj čisto ločenega od vsakdanjega življenja, torej tudi politike.
Srečanje se nadaljuje in zaključi , danes. Dopoldne so napovedana po- • ročila v glavnem tukajšnjih strokov- i njokov o delih pomembnih Židov, ki so živeli v Gurici in v Trstu.
V SOBOTO. 13. NOVEMBRA
-I
Pevska revija v Ločniku
ra
V Ločniku bo v soboto, 13. novembra, ob 20.30 vsakoletna pevska revija, na pobudo in v organizaciji zbora Coral di Lucinis. Poleg domačega zbora bodo nastopili s« zbori Ermes Grion iz Tržiča, Luigi Fogar iz Gorice. Polifonica udine-se iz Vidma, Ciril Silič iz Vrtojba '■ in zbor G. B. Candotti iz Codroipa. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki je že četrta po vrsti, je prevzela t posojilnica iz Ločnika. Fare in Koprivnega. Koncert zborov bo v prostorih nižje srednje šole v Ločniku.
V soboto ples dijakov - klasikov
Tudi letos bodo v Kulturnem, d«- i mu plesni večeri. Te vrste družaH- i no prireditev bodo pričeli, v so-boto, 13. novembra, dijaki klasično ' gimnazije-iiceja Primož Trubar, ki so že v prejšnjih letih imeli take , prireditve. Obljubljajo, da bo na ' sobotnem plesu zelo lep- Vstop pa L bodo dovolili samo tistim, ki bodo j1 imeli vabilo. To pa je moč dobiti '
pri dijakih liceja ter v pisarni Mia- J dinskega krožka.	1
Javil se je avtomobilist
ki je povzročil
smrtno nesrečo v Gradišču
Na poveljstvu orožnikov v Gradi- t šču se je v nedeljo zjutraj prosto-
voljno javil 56-letni Nereo Clocchiat-ti, upokojenec iz Foljana, ki je v
soboto z avtomobilom do smrti povozil 18-letnega Maurizia Loddo iz Gradišča, Ul. della Torrc 25 in 15- t letno Roberto Tommasini, prav tako i iz Gradišča, Ul. Gramsci 1. Cloc- r chiatti se po nesreči, v nejiosredni bližini križišča pri zagrajskem mo- j stu, ni ustavil, ampak z avtomobilom ford escort nadaljeval vožnjo proti Gradišču.
Clocchiattija so aretirali ter pospremili v goriški zapor, na razpolago sodnim oblastem Preiskovalni organi so tudi zaplenili ai-tomobil, na katerem so vidne posledice u-sodnega trčenja.
Razna obvestila
V župnijski dvorani v Doberdobu bo v čet. tek ob 20. uri koncert kitarista Giulia Chiandettija. Prirej« SKD Hrast.
V četrtek, 11. t.m., ob 20. uri bo v prosto rili KD Jezero iz Doberdoba seja za vse smučarje. Dobili bo-1 do vsa potrebna navodila za smu-1
»	. ,	*	-- ---- r-o oiuu« t
carski tečaj. Vabljena mladina iz
doberdobskega okoliša.
....................*...UIUK.....I......H,„„„„„............
.... i,
TEČAJ PRVE POMOČI I
Pod pokroviteljstvom goriške krajevne zdravstvene enote ter v or ganizaciji pokrajinskega združenja poklicnih bolničarjev, šole za bolni čarje, goriškega zelenega križa in mestnega odbora Italijanskega rde čega križa, se bo danes pričel te čaj hitre pomoči, namenjen preti vsem osebam, ki so aktivno prisotne na socialnem in zdravstvenem področju in ki opravljajo zelo po1 membno nalogo v okviru delovanja različnih humanitarnih organizacij.
Predavanja bodo potekala dvakrat tedensko in sicer v prostorih šole za bolničarje v Ul. Vittorio Veneto (v kompleksu splošne bolnišnice). Da se omogoči čim širša u-deležba. bodo predavanja tudi časovno ločena, v dopoldanskem in popoldanskem času, od 11.30 do 13. ure ter od 19. do 20.30.
Tečaj hitre pomoči obsega enajst lekcij, prva bo na sporedu, kakor smo že zabeležili na začetku članka, danes.
Prireditelji obveščajo, da se zamudniki, ali tisti, ki o tečaju niso bih se obveščeni, lahko prijavijo ■ m sicer po telefonu 84-631.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
La Gor/z/ana
S R L
GORICA VIA D D AOSTA 180 - TEL 84 845. 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blago
Kino
:)
(tori ctt
COKŠO 18.00 - 22,00 »Grand hotel Excelsior». A. Celentano, E. Giorgi-
VERDI 18.00-22.00 «Porkys». Barvni film. Prepovedan mladini ptid 14. letom.
V1TTOR1A 17.30—22.00 «Corpj | gnati*. P.epoveoan mladini pod I 18. letom.
Tržič
EMCELblOR 18 00—22 00 «Per uvele meglio dive. titevi con noi* PRINCIPE 18.00 -22.00 «La s, ada a tre lame*.
Aoi.v/ (Juriču in okolicu
SOČA 18.30—20.00 «Zgodbe navadne !
noiosti*. Italijanska drama SVOBODA 18.00-20.00 Zbogom Gi-gt». Italijanska konndija.
DESKLE 19.30 »Moram vprašati ma- ( mo*. Švedski film
DEzl UNV LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84 443.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Vittorio ' Pezzetta iz mrliške veže glavnega pokopališča: ob 11. uri Marino Se culin iz splošne bolnišnice na glav- i no pokopališče.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU v Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.



F
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Prikaz bogate likovne ustvarjalnosti ter žive plesno-gledališke umetnosti
Pol stoletja jugoslovanske grafične umetnosti - Olja, risbe in pasteli Ludvika Pandurja Večer tajskih plesov - Gledališki ustvarjalec Milan Skrbinšek - Vračanje Braneta Miklavca
Kar tretjina grškega ladjevja čaka na boljše čase
Umetnostna galerija v Mariboru Oi je priredila s posredovanjem Mu-Vf žeja savremene umetnosti iz Recki grada veliko razstavo Jugoslovanki skih grafikov in to z deli, ki so v. nastala v prvi polovici našega sto-s]< letja od leta 1900 do 1950. Raz-zs stavlja sedemintrideset grafikov iz cl vse države, med njimi osem umet-K nikov iz Slovenije: nestor sloven-U skih slikarjev in grafikov Božidar ji Jakac, France Kralj, rojen leta 1895. in France Kralj rojen leta .. 1900, Miha Maleš, Veno Pilon,
{ Nikolaj Pirnat, Oton Postružnik, J Maksim Sedej,
, Razstavljenih je 170 izbranih li-stov. ki predstavljajo najpomemb-.1 nejša grafična dela v omenjenem razdobju. Razsežna razstava nudi
til ■niiMtniiitiiiiiiiiiiimiiiiiMMMiiiiiititiiiiiiiiiiuiiiin
ia
>S
ij*
?a
TJl
a!
?o
>v p«
:e
iti
k
•is Do pred nekaj leti, ko je človek iji menil, da je tako bogat, da mu la nihče nič ne more, so v ladje-3c delnicah delali s polrio paro. Pori sebno so se glede tega uveljavljali Japonci, kjer so velike ladje. jo tudi petrolejske ladje z 250.000 ton )e nosilnosti, gradili tako rekoč »na z tekočem traku*, lotevali pa so se rij tudi »kolosov* s 500 in več tisoč <jton nosilnost. Nato pa je »izbruh-1|{nilas> energetska kriza, ki je pote-pr gnila za seboj ekonomsko krizo in ;e v ladjedelnicah je bolj malo dela. o Pa tudi izgotovljene ladje imajo rrmanj dela. V norveških fjordih je •una desetine, na stotine velikih in .manjših ladij, ki so jih tod zasi-, drali v pričakovanju »boljših ča-
£*ov».
Verjetno pa je glede tega še '"najbolj prizadeta Grčija. Ta raz-j meroma mala in bolj siromašna .sredozemska dežela je znana j tudi po velikih brodarjih in po ^.izredno močni trgovski mornarici. "Pravzaprav sloni precejšen del "grškega bogastva prav na trgovinski mornarici, saj razpolaga z "mornarico, ki daleč presega njene 'potrebe. Sedaj pa ob ekonomski ,'vnkrizi je tudi njena trgovinska mor '°narica zašla v krizo in če smo e^prej rekli, da je v norvešl^.fjor-;adih zasidranih veliko ladij, bomo ^•dodali, da je v nekaterih grških if;prirodnih zalivih zasidranih nič a'marij kot 547 trgovinskih ladij, ki Učakajo na boljše čase. Praktično l'r,gre za eno tretjino grške ladijske ,n zmogljivosti, za skupno okoli 13 ialmilijonov ton nosilnosti.
obširen vpogled v izvirno grafično delovanje te posebne reproduktivne likovne zvrsti, med katerimi so večinoma dopadljivi in občudovanja vredni črno-beli, redkeje tudi barvni grafični listi.
Zopet se nam je predstavil s samostojno razstav. > akademski slikar Ludvik Pandur z bogatim opusom barvitih in izredno dinamičnih olj. risb in pastelov. V novem razstavnem salonu Rotovž je svoja dela motivno poimenoval Beneški ciklus, kot spomin na karneval v Benetkah. Podobe, zvečine velikega formata, izžarevajo nebrzdano ustvarjalno moč, ki se z več ali manj nakazanimi potezami čopiča razkošati v pestri in barviti skali pastelno ubranih barv, kot bi jih razprševal ognjemet na črnem ozadju.
Množica obiskovalcev, ki je na otvoritvi povsem napolnila prosto-re razstavišča, priča, da je mladi umetnik s svojimi deli široko prodrl v zavest kulturnega Maribora, ki ceni likovno umetnost Pandurjev še od ustvarjalnega časa njegovega očeta, kot je v prisrčnem otvoritvenem nagovoru poudaril predsednik kulturne skupnosti Maribora dr. Mirko Bračič.
Mikaven, da ne rečem kar čaroben je bil večer tajskih plesov in glasbe v veliki unionski dvorani.
Tajski plesi so pognali svoje korenine iz indijskih plesov, ki prikazujejo zgodbe starih legend, zlasti iz Ramajane, katere so skozi stoletja Siamci prikrojevali in jih vse bolj približevali duhu svojih šeg, dokler niso postale svojina tajske gledališke umetnosti.
Za uvod ;■» tradicionalni tajski orkester s svojevrstnim zvokom uvedel gledalce v prijetno vzhodnjaško eksotično vzdušje. Med plesi, ki so jih izvedli tajsk; umetniki, so bili tudi najbolj znameniti tajski plesi Khon, ki je izrazit moški ples in je hkrati eden glavnih dramskih elementov tajskega gledališča.
V plesni pantomimi jr prikazan boj opičjega kralja Hanumana in hudičevega princa Virunjumbunga. Posebnost plesa je, da ga plesalci izvajajo v grozljivih khon maskah, ki so posebna značilnost nekdanjega siamskega dvornega gledališča.
Ples Manobra.. je pripovedoval ljubezensko romanco med "princem Suthonom in prekrasno princeso Manohao.iz dežele .Kiflnara. kjer. sicer prebivajo kreature pol ljudje in pol živali. Ples Sura-pamaka med plesi s severa, prikazuje v krajši dramski zgodbi ples dveh mladih ljubosumnih deklet, ki se borita za fantovsko naklonjenost. Posebna zanimivost je, da med izvajanjem izrazno
prevzemata in posredujeta tudi vlogi fanta. Vsi imenovani plesi so bili prikazi iz znamenitega epa Ramajane. Tudi drugi plesi, med katerimi se je po čarobnosti gibanja in milini gest posebno dražestno odlikoval ples devetih draguljev, so izžarevali očarljivo lepoto.
Plesalke v bleščečih kostumih razkošne uporabe blaga, barv in ornamentov v podobi stolpičastih pokrival in z dragulji posejanimi kostumi plesalk in plesalcev, če-sto pokritih z negibljivo masko, so bili prava paša za oči.
Velika gledališka manifestacija Borštnikovo srečanje, o katerem je obširno poročal tudi Primorski dnevnik, je poleg velikih tekmovalnih predstav posredovala v svojem spremljevalnem programu tudi dragotine intimnega značaja, o katerih velja še posebej spregovoriti.
Razstavo o gledališkem ustvarjalcu Milanu Skrbinšku, ki je z uspehom oral ledino na Tržaškem in tam zrežiral vsa Cankarjeva dela, je pripravil Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane. Skrbno urejena razstava pod vodstvom Marije Kolaričeve, Majde Clemen-zove, Mojce Kaufmanove, Frančiške Slivnikove in prof. Mirka Mahniča, je prikazala c' širen prerez Skrbinškove dejavnosti na Slovenskem, katero je z izčrpnim orisom o Milanu Skrbinšku otvo-ril teatrolog in kritik Filip Kum-batovič - Kalan.
S toplimi besedami je nato očrtal tudi trpke trenutke velikega umetnika prof. Mirko Mahnič, medtem ko je z umetniško podano kreacijo grofa Hermana iz Kreftove drame Celjski grofje, poveličal spomin velikega pedagoga in režiserja, njegov nekdanji učenec Maks Furijan. Intimna svečanost je pietetno globoko zaznavala prisotne.
V intimni prirodni svet je vodila prikupna razstava olj akademske slikarke Vlaste Hegeduši-čeve, sicer stalne kostumografinje in scenografk: SNG v Mariboru. V triiniatumem salonu Ars - Mladinska knjiga je predstavila niz barvitih podob, ki po svoji toplini na mah osvojijo gledalca. Umetnica Vlasta Hegedušačeva je z ekspresivno čustvenostjo' pričarala dorflaČ^jB..gfegliČae motive, ki si : ovno načrpala na svojih številnih potovanjih.
prori*tav#pv knftževpjh del Matjaža Kmecla je privabila v prodajalno Mladinske knjige mnoge občudovalce njegovega pisateljevanja, Po predstavitvi znanega -kulturnega delavca, pisatelja, znanstvenika, jezikoslovca in dramatika, je mariborska igralka Angelca Jankova prebrala nekaj odlom-
kov iz drame »Smrt dolgo po umiranju ali rast rumenih marjetic*, kjer nekdanja borka Marjetica obuja spomine.
Na željo organizatorjev je o svojem delu in o književnem jeziku spregovoril avtor sam. Dotaknil se je tudi simpozija o odrskem jeziku, ki je prav tiste dni potekal v okviru Borštnikovega srečanja. Bogate misli v preprostem, lepem in klenem jeziku dr. Matjaža Kmecla, so prijetno odzvanjale med poslušalci, in kar prehitro je minil pogovor v intimnem svetu med knjigami na policah.
Monodrama »Jubilej - 35 let dela in nedela igralca Braneta Miklavca* je privabila v Malo dramo polnoštevilno občinstvo, V intimnem ozračju, ki ga je znal Miklavec pričarati s prikupno navzočnostjo in mojstrsko igro, je duhovito in s trpko ironijo črnega humorja posredoval svojo, največ krat trnovo umetniško pot, polno intrig in sladkih besed, ob preskakovanju polen pod nogami. Da je Brane Miklavec resnični umetnik, je dokazoval ves čas udejstvovanja na odru ljubljanske Drame, ta večer pa je še posebej potrdil umetniško moč, s katero je kreiral tudi nekaj izredno podanih likov iz dramske literature.
EMIL FRELIH
Presenetljive številke [■ o šolstvu na Kitajskem
Na obveznih šolah poučuje nič manj kot 6 milijonov učiteljev m profesorjev - Šole obiskuje okoli 146 milijonov otrok
V zadnjih časih se po italijanskih časopisih, po radiu in televiziji, pa tudi v raznih forumih ponovno razpravlja in govori o reformi italijanske višje srednje šole. Načrt predvideva usmerjeno izobraževanje in še marsikatero novost. Srednjo šolo so reformirali tudi v Sloveniji. Danes pa bi se ustavili pri zanimivem kitajskem šolstvu, namreč pri ustroju obveznega šolstva na Kitajskem pri šolskem sistemu na sploh in tudi pri problemih, ki se tičejo mladine.
Kitajska je po številu prebivalstva ogromna. Govori se o o-bilni milijardi prebivalstva. Zato so tudi številke o šolstvu temu primerne. Na Kitajskem imajo 917.320 osnovnih šol, ki jih obiskuje 146 milijonov šolarjev. Na teh šolah poučuje 6 milijonov učiteljev in drugih šolskih delavcev. Osnovna šola na Kitajskem traja 5 let, je obvezna in predstavlja temelj za srednješolsko izobraževanje. To pa traja nadaljnjih 5 let. Srednje šole se na Kitajskem delijo v splošno ter na poklicno in kmetijsko šolo. Največ šolarjev oziroma dijakov je vpisanih na poklicno in seveda kmetijsko šolo. Da bi dosegli čimboljši delovni kader, potrebujejo na teh šolah dobro pripravljene učitelje, zato skušajo vsem učiteljem nuditi oz. zagotoviti primerno izobrazbo in tudi pozneje primemo izpc 'njevanje. V letošnjem šolskem letu je predvidena reforma, ki bo podaljšala srednjo šolo na 6 let in bo hkrati
iiiiiittiiiifnMiimiiiitimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiittiiuiiimiuiMiiiiutiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMimiiii
& rih**^#***5*-..
Pekinška operna pevka Cang Clun je pobegnila na Japonsko, kamor je za njo prišel svak, da bi jo prepričal, naj se vrne, pa ni zaleglo. Na sliki pevka s svojima dvema otrokoma
<er
eH'""*,.........iiiiiiHinif^ffiiiimmHiimiiitnnnfiuiiaiiiiniiniMfiiiiiiimiiiiiiiniiiminnHHImtiMintiiiiiimiiHiiHiiUHiiiiiiiiHiiiMmiiiiniinaMiiiiiiiiNiiiHimiiiHiiiiHiiiuiiHiiiiNiHiiiimvnniniiHiiiiiiinii.......
JO.
«'ri
Sestavka dr. Stevo Kosmač
PRAKTIČNI PRIMERI
Pogovori o davkih
1. PRIMER
Podjetnik .je vložil redno vsa : leta tako prijavo IVA kot prija-! vo dohodkov. Ni imel še nobene-' ga pregleda davčne uprave. Seli daj namerava prositi za odpust | 5tako davka IVA kot neposrednih j č<davkov z avtomatskim definira |,i njem. z namenom, da mu davčna celuprava ne bo mogla več ugotav-j uij jati višjih dohodkov in mu na-ilu '
ložiti nobene denarne kazni vse do leta 1981.
IVA
Za odpust davka IVA mora po djetnik vzeti v poštev prijave od leta 1977 do vključno leta 1981 in sešteti za vsako leto davek IVA na nakupih in na prodajah. Na vsoti mora izračunati 2% oz. 4% glede na njegov letni promet, kot izhaja iz naslednje razpre delnice:
Leto Letni promet do % Letni promet nad %
1977	180.000 000	4	180.000.000	2
1978	360 000.000	4	360.000.000	2
1979	360 000 000	4	360.000.000	2
1980	480 000 000	4	480.000.000	2
198)	480.000.000	4	480.000.000	2
V našem primeru spada podjet ik za vsa leta v levo stran raz redelni< e, zato bo moral na orne leno vsoto izračunati 4lo. S tem oloči dopolnilni davek- Zakon do >ča. da ta davek ne sme biti
niž ji od 200.000 lir za vsako leto.
V naslednjem prospektu so zbrani vsi potrebni podatki, ki bodo služili za določitev zneska dopolnilnega davka:
ia 1	2	3	4	9	6	7
tHf Leto	IVA na	IVA na	Vsota	%	Znesek	Dopolnil-
ik 1S	prodajah	nakupih	(1 + 2)			ni davek
1». { 1 i 1977	1.887.000	1.203 000	3.090.000	4	124.000	200.000
t Tl 1978	2.001.000	1,427.000	3 428.000	4	137.000	200.000
J M f ™ 1979	2 473 000	1.737.000	4.210.000	4	168.000	200 000
ni 1980	3 295 000	2.878 000	6.173.000	4	247.0(X)	247.000
4 ^ 1981	3.504.000	3.486.000	6.990.000	4	280.000	280.000
i us					Skupaj	1.127.000
u						
|rc						
10 jih dobili ko smo izračunali
0	od vsote davka IVA na na ipih in na proda'ah Ce ie zne k nižji od 200.000 lir. moramo
stolpec 7 (dopolnilni davek) lisati 200,000 lir: če pa ie zne-k v stolpcu 6 višji od 200.000
1	prepišemo v stolpec 7.
Naš podjetnik bi moral torej za rtomatsko definiranje plačati 127.000 lir.
Ce pogledamo njegovo prijavo (A za leto 198). vidimo, da iz-izuje kredit do urada IVA v lesku 204.000 lir, ki ga .je pod je t k v celoti prenesel v leto 1982. i kredit mora sedaj odšteti od
znesaa j.izi.vuv m................
1 127.000 (dopolnilni davek) minus:	204.000 (kredit, ki izhaja
iz prijave za
________ 1. 1981)
923 000
923.000 lir .je znesek, ki ga bo moral podjetnik dejansko plačati za avtomatsko definiranje davka IVA in se pri tem seveda odpo vedati kreditu 204.000 lir.
Če plača z enkratnim pologom do 30. novembra letos, mu zakon priznava 5% popusta, skupno bo torej plačal 877.000 lir.
Druga možnost je. da dopolnilni davek plača v treh enakih obrokih po 308.000 lir in sicer 30.
novembra letos, 31. marca 1983 in 31. julija 1983.
Obstaja pa še tretja možnost, t.j. poravnava v šestih obrokih in z doplačilom 23% obresti. V praksi določi podjetnik znesek vsakega obroka s tem. da skupni znesek pomnoži z 0,1843:
923.000 X 0,1843 = 170.000 lir Prvi obrok mora podjetnik poravnati do 30. novembra letos, ostale pa do 31. marca 1983, 31. julija 1983 , 30. novembra 1983, 29. februarja 1984 in 31. ma.ia ,1984 Na ta način plača za dopolnilni davek IVA skupno 1.020.000 lir (170.000 X 6).
DAVKI IRPEF, ILOR
Poglejmo, kcliko bc moral isti podjetnik plačati za avtomatsko
1	2	3	. 4	5	6	7
Leto	Prijavljeni IRPEF	25% IRPEF	Prijavljeni ILOR	25% ILOR	Skupaj (3+5)	IRPEF
1976	459.000	115.000	52.000	13.000	128.000	487.000
1977	634.000	158.000	12.000	3.000	161.000	497.000
1978	448.000	112.000	13.000	3.000	115.000	497.000
1979	841.000	210.000	168.000	42.000	252.000	458.000
1980	1.106.000	276.000	455.000	114.000	390.000	386.000
1981	1.546.000	386.000	705.000	176.000	562.000	386.000
Skupaj				351.000		2.711.000
SDGZ je za svoje člane in druge slovenske podjetnike pripravilo tudi predavanja z diskusijo na temo DAVČNI ODPUST - CONDONO FISCALE.
Predavanja bodo:
v torek, 9.11., ob 16.00 na sedežu SDGZ v Trstu;
v četrtek, 11. 11., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini;
v ponedeljek, 15. 11., ob 20.30 v dvorani ZSKD v Ul. Croce 4, Gorica.
definiranje davkov IRPEF in ILOR. Vemo. da je potrebno vzeti v poštev davčne prijave (mod. 740) za leta od 1976 do 1981 vključno. V teh prijavah podjetnik ugotovi, koliko dohodkov oz. davkov je prijavil za prejšnja leta. Na te davke mora izračunati 25% in s tem določi dopol nilni 'davek za avtomatsko definiranje. Dopolnilni davek (IRPEF 4- ILOR) vsekakor ne sme biti nižji od 500. (MK) lir za vsake leto.
Poglejmo naslednj? prospekt:
V prvem stolpcu je leto, na katero se davek nanaša. V drugem je davek IRPEF, ki ga .je pod jetnik prijavil. V tretjem je 25% tega davka. V četrtem stolpcu je prijavljeni davek ILOR, v petem pa 25% tega davka. V šestem stolpcu imamo vsoto stolpcev 3 in 5, v sedmem pa znesek davka IRPEF, ki ga bo moral podjetnik plačati za avtomatsko de finiranje.
Podjetnik bo moral plačati za avtomatsko definiranje davkov vseh let:
2.711.000 lir za IRPEF + 351.000 Ur za ILOR
3.062.000
Če poravna do 30. novembra letos celotni znesek, mu zakon priznava 5% popusta tako da dejansko plača 2.909.000 lir. Druga možnost je, da plača v treh obrokih :
1.	do 30. novembra letos plača 40%, to je 1.225.000 lir:
2.	do 28. februarja 1983 plača 30%, to je 919.000 lir:
3.	do 30. junija 1983 plača 30%, to je 919.000 lir'.
Podjetnik pa laliko poravna svoj dolg tudi v šestih obrokih z doplačilom 23% obresti. Znesek vsakega obroka izračuna s tem, da skupni znesek 3.062.000 ;ir pomnoži z 0,1864:
3.062.000 X 0,1864 = 571.000 Prvi obrok mora vsekakor plačati do 30. novembra letos, ostale pa do 28. febr. 1983 30. jun 1983, 30. nov. 1983, 29. febr 1984 in 31. maja 1984. V tem primeru ca dopolnilna prijava stane skupno 3.426.000 lir (571.000 X 6).
Podjetnik bo moral torej pla čati skupno za avtomatsko definiranje vseh davkov:
z enkratnim pologom v treh obrokih v šestih obrokih
za davek IVA za davek IRPEF + ILOR
877.000
2.909.000
923.000
3.063.000
1.020.000
3.426.000
Skupaj
3.786.000
3.986.000
4.446.000
Seznam vseh zapadlosti podjetnika. ki je izbral plačilo v šestih obrokih, tako za IVA kot za
davke IRPEF in ILOR, je naslednji:
Datum
IVA
IRPEF-ILOR
30.11.1982	170.000	571.000
28. 2 1983		.		571.000
31. 3.1983	170.000	
30. 6.1983	’ 	.		571.000
31. 7.1983	170.000		.	
'	30.11.1983	170.000	571.000
29. 2.1984	170.000	571.000
31. 5.1984	170.000	571.000
V primeru da podjetnik pre-	taksa se zniža	na 3%, če pod-
pozno plača kak obrok, mu bo	jetnik poravna	obrok z zamudo
davčna uprava zaračunala 12%	največ treh dni.	
letne obresti ter enkratno dodat-		
no takso, ki znaša 40%. Dodatna	(Nadaljevanje sledi)	
poskrbela za postopno dviganje kakovosti in učinkovitosti šolstya.
Programi srednje šole vključujejo poleg tradicionalnih predmetov še politično ekonomijo, dialektični materializem in pa tako imenovano tehnično vzgojo, V letu 1980 je bilo na Kitajskem 1290 šol, ki so skrbele za izobrazbo o-snovnošolskega učnega kadra.
Kako je poskrbljeno za mladino na dežeU, po vaseh? Na Kitajskem živi že vedno obilnih 72 odstotkov mladine na podeželju, v vaseh, ki pa niso podobne našim vasem, kajti na Kitajskem ni redko podeželsko naselje tudi s 40 tisoč prebivalci.
Kako se podeželska mladina uči, kaj počne, kaj dela? Podobno kot v mestu, tudi na deželi predvideva osnovna šola 5 razredov, 5 let in prav tako 5 let traja srednja šola, ker je tudi ta za vse Kitajce obvezna. In vendar ne gre vse, kot bi bilo želeti. Medtem ko veUko šolarjev po osnovni šoli nadaljuje izobraževanje na srednjih in tudi na višjih šolah, marsikomu to ni mogoče, ker starši brž po opravljeni osnovni šoli vključijo svoje otroke v delo na kmetijah. Da bi omogočili vaški mladini izobraževanje ob delu, so na Kitajskem razvili zelo široko razpredeno večerno šolanje, ki obsega tako srednješolske kot tudi visokošolske programe, prvenstveno iz agronomije, živinoreje pa tudi iz drugih strok. Večerno šolo so mladini tako približali, da more uresničiti svoje želje po globljem in nadaljnjem izobraževanju.
Druge oblike izobraževanja ali šolanja ob delu, ki so prav tako dokaj razvite na podeželja, to tako imenovane znanstveno - raziskovalne skupine. V nekaterih predelih Kitajske je v te skupine vključen pretežni del vaške mladine.
V teh skupinah mladi Kitajci pod vodstvom agronomov in izkušenih kmetovalcev proučujejo in preverjajo teoretična in praktična vprašanja iz poljedelstva in živinoreje, saj je glavna skrb državnih oblasti, da izučijo čimveč dobrih kmetovalcev, saj je Kitajska pretežno kmetijska država.
Na podeželju ima posebno vlogo tudi ljudska knjižnica- V teh knjižnicah, ki so skoraj v vsakem naselju, je zeliko leposlovnih pa tudi strokovnih knjig, v smislu pač kitajskega pregovora, ki pravi, da je dobra knjiga več vredna, kot spomenik, ker je branje najboljša, pot do znanja in pušča v človeku neizbrisne sledove. , iS,.
Sodobna tehnologija pa omogoča tudi nove načine, daje nove pripomočke, ki so veliko_prispevali k hitrejšemu širjenju ' žhftnja in izkušenj. Eden takih pripomočkov je tudi televizija. V večjih naseljih, delujejo tako imenovane televizij-, ske učne skupine. V njih mladi Kitajci spremljajo izobraževalne te-., čaje, ki jih pripravlja TV univerza, ki poskrbi za zelo pester izobraževalni program, namenjen predvsem podeželski mladini. Mladi pa posredujejo TV univerzi svoje izkušnje, hkrati pa sprašujejo za nasvete pri vsakdanjem delu.
Kako pa mladi Kitajec preživlja svoj prosti čas? Skoraj vsaka vas ima kinematografsko ali gledališko dvorano ter mladinsko središče. V mladinskih središčih se po opravljenem delu mladi zbirajo. Na kitajskem podeželju ne poznajo ne gostiln ne kavarn in zato so mladinska središča nekakšni zbirni kraji, kjer se mladi preizkušajo v namiznem tenisu, šahu ali pa poslušajo glasbo, berejo časopise, včasih pa tudi zaplešejo, vendar je ples bolj redka zabava kitajskega človeka.
Odnos med spoloma je na Kitajskem nekoliko drugačen od odnosa. ki ga poznamo pri nas. Še pred nekaj desetletji se kitajski mladenič in kitajsko dekle takorekoč nista mogla sama odločati za skupno življenje. O tem so odločali njihovi starši. Danes so se razmere krepko spremenile in je kitajski mladi človek svobodnejši, tako, da se mladi Kitajci in mlade Kitajke spoznavajo v že omenjenih sre-diščjh. v kinu ali gledališču ter na kakem plesu, še vedno pa mladenič in dekle izražata svojo simpatijo ali naklonjenost bolj diskretno in ne kot pri nas, kjer je vse to bolj odkrito. Po predpisih novejših kitajskih zakonov je o-mejeno število otrok in tudi določena starost za poroko. Dekle se , pred 18. letom ne sme oženiti, mla denič pa ne pred dvajsetim. Na Kitajskem so poskrbeli tudi za zakonske posvetovalnice, ki svetujejo mladim, naj naraščaj načrtujejo in se naj starša omejita na dva otroka. Na podeželju ti nasveti ne
obveljajo in je otrok več.
* * *
PEKING — Kmalu bo četrt sto letja od zmage naprednih sil na Kitajskem in Šanghaj je verjetno najbolj razvito mesto v deželi, saj je najbolj industrializirano sredi šče, poleg tega ima dve univerzi in veliko drugih znanstvenih inštitucij. In prav tu se zadnje čase za čenjajo ukvarjati z — vrežever stvom. Zadeva bi ne bila prav nič zanimiva, saj najdemo vrežever stvo tudi v najsodobnejših družbah, toda vraževerstvo mora biti tu zelo razširjeno, kajti z njim se' je začel ukvarjati tudi krajevni po mombni dnevnik Wenhui Bao, ki pravi, da vraževerstvo, na kate ro naletimo tako pogosto, «ni preprosta zabava ali igra mladih ljudi, pač pa hud problem, ki za služi pozornost oblasti*. Časopis nato nadaljuje, da «ne bo lahko* ali celo »ne bo možno zadevo rešiti z navadnimi administrativnimi u-krepi, pač pa bo treba pospešiti znanost in sicer v vseh krogih, na vseh ravneh, v vseh starostih.*
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Kronika
13.30	TV dnevnik
14.00	Honore de Balzac: «Izgubljene iluzije*
14.30	Danes v parlamentu
15.00	Šola in vzgoja
15.30	TV film iz serije Trapper
16.20	Risanke
16.45	Dick Bartan, agente speciale
17.00	Dnevnik — Flash
17.05 Risanke
17.20	Adijo Miccy
17.45	Risanke
18.10 Povabilo k športu
18.30	Prosti kotiček
18.50 Happy magic
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.30	Dva ducata škrlatnih vrtnic Dva ducata škrlatnih vrtnic je Montemurijevo delo po predlogi Alda De Bene-dettija. Zgodba je dokaj preprosta, vendar zanimiva. Marina je zelo zaljubljena, pa čeprav sama ne ve v koga njen mož pa je hudo ljubosumen. In nekega dne najde Marina doma na mizi 24 čudovitih rdečih vrtnic. Vsa srečna meni, da so bile lepe vrtnice namenjene njej, samo njej. Njen ljubosumni mož pa je hotel preveriti njeno zvestobo, njeno resnično ljubezen, medtem ko ona
, meni, da ji je cvetje poslal nekdo drugi, pač nekdo, ki. jo obožuje. Seveda se vse iluzije zrušijo in to tako pri njej, ki je sanjarila pri odprtih očeh, kot tudi pri njem, ki je »spregledal* ..,
22.35	TV dnevnik
22.45	Mister Fantasy
23.35	Predsmučarska telovadba
00.05 Dnevnik — Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	Tandem
16.00	šola in vzgoja — tečaj angleškega jezika
16.30	Garaža — 1. nadaljevanje
17.30	TV dnevnik - Flash
17.40	Srečanje s kinom
18.40	Športna poročila
18.50 TV film - Svet iluzij
19.45	TV dnevnik
20.30	Gli inesorabili — film Film, ki nosi naslov «Gli inesorabili* in ki bi ga mogli v slovnščini ponasloviti tudi z besedo nepopustljivi ali neusmiljeni, izhaja iz leta 1960 in igra v njem glavno moško vlogo izreden mojster Burt Lancaster, ob njem pa je tudi odlična Audrey Hepburn, kar samo po sebi zagotavlja odlično glumo. Gre v bistvu za tipičen vvestern, ki pa ima ea«tmivo zgodovino. Ko je leta 1960 film prišel pred občinstvo, ga je uradna kritika raztrgala. Posebno velja to za ameriško kritiko, ki se je pognala proti filmu in seveda režiserju Johnu Hustonu z nekakšno naslado. Publika
pa je bila drugačnega mnenja in kinodvorane so se začele polniti, s tem pa se je začelo spreminjati tudi mnenje kritikov, tako da so film začeli hvaliti. In pohvalili bi ga tudi mi, če bi bil režiser zares dosleden, kajti v bistvu naj bi to bil antiraci-stični film, kar pa ni, ker se nekako razvodeni.
22.25	Dnevnik
22.35 Filmi, ki jih bomo videli na velikem zaslonu1 22.45 Kjer se začenja dan
23.50	Zadnja poročila
Tretji kanal
17.15 Portret Doriana Graya —• drama v dveh dejanjih
18.30	Glasbena oddaja — L'orecchiocchio
19.00	TV dnevnik
19.30	Deželni program
20.40	V spomin I. Stravinskemu
21.40	Živeče puščave
22.30	25 let festivala v Spotetu
23.20	TV dnevnik
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35 10.35, 15.55 TV v šoli
17.15	Poročila
17.20	Lolek in Bolek
17.30	Pustolovščina -otroška serija
18.00	Praznični dnevi slovenske folklore
18.25	Ljubljanski obzornik
18.40	Mostovi-hidak 18.55 Knjiga
19,10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
■20.00 Skupno — notranje pol. odd.
20.50	Berlin - Alexanderplatz
21.50	V znamenju
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja — ponovitev
Danes bodo v okviru ODPRTE MEJE med drugimi še naslednje vesti:
VIDEM — Obisk parlamentarne komisije v Vidmu BOLJUNEC — 35-letnica postavitve spomenika
BARDO — Tečaj slovenskega jezika
TRST — Podelitev priznanja »San Giusto d'oro»
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TV šola
17.30	TVD-novice
18.00	Serijski film
19.00	Aktualna tema
19.30	TVD-Stičišče —
Turistični vodič Jazz na ekranu
20.15	Spoznanje — čelov, film 21.5Q TVD-Danes
22.05	XXX. mednarodni festival “'“‘gorskih filmov v Trentu
Ob koncu TVD-Danes
~2««r©b
tr
17.45	Pustolovščina 18.15 TV koledar
18.25 Kronika občine Osijek
18.45	Ansambel «Renesans» 19.30 TV dnevnik
20.00 Skupno
20.50	Berlin-Alexanderplatz
21.50	TV dnevnik
TRST A
7.00,	8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Aimanah: Povejmo še kaj o otrocih; 8.45 Glasbena matina.ia; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.25 - 14.00 Poldnevniški raz gledi; 12.00 Od Milj do Devina: 12.35 Cecilijanka 81; 13.20 Glas-
Lanskemu vseslovenskemu Levstikovemu slavju se je pridružilo tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu. Tako je iz svojega programa ze šole naštudiralo mono-dramsko priredbi Levstikovega «Martina Krpana* pod naslovom »Minister Gregor pa nič...*. Režiser in prireditelj Levstikovega besedila Jože Babič se je dela lotil s presenetljive in tudi zanimive plati, saj je celotno Krpanovo zgodbo položil v usta cesarskemu birokratu, ministru Gregorju. To Levstikovo zgodbo, ki jo interpretira Alojz Milič, boste lahko poslušali danes ob 18. uri v sklopu dramskega niza «Odprti dramski val*.
ba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: B. Hofman: «Noč do jutra*: 14.30 Kam, Peter Pan?;
15.30	Evergreeni; 16.00 Almanah: Arhitektura in arheologija v luči najhovejših odkritij; 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glas, ba; 18.00 Odprti dramski val: «Minister Gregor pa nič...*, 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00.	C.30, 7.25, 13.00, 14.00 in 16.00 Poročila: 6.05 Glasba za dobro jutro: 6.15 Obvestila in reklame: 6.37 Objave: 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.28 Zaključek:
7.30	Val 202; 13.00 Na valu'radia
Koper; 13.15 Kinospored:	13.30
Zanimivosti:	14.10 Predstavitev
oddaj in glasbene želje; 14.30 lz zborovskega arhiva; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po že Ijah; 16.15 Aktualna tema, 16 30 Zabavna glasba, EP; 16,55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(lfali|anskl program)
6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Ra-dijski dnevnik: 8.30 9.30, 10.30. 11.30, 13.30, 14.30, 15 30, 17.30 Pcr ročila: 6.00 9.30 Glasba za dobro jutro: 7.15 Horoskop; 8.33 Pesem tedna: 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki: 1010 Šola, otroštvo in vzgoja. 10.32 Glasbeni kotiček: 11.00 Kim. sve: mladih: 11.33 Pesem tedna; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 15 32
Crash; 16.45 Poje zbor Monte del Sole:	17.00 Jugoslovanska pop
scena; 17.32 Poje skupina Tantra; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00,
13.00	15.00, 19.00 Poročila; 6.00-9.02 Jutranja oddaja; 9.05 Radio tudi mi; 9.58 Zeleni val 10.30 Pesem skozi čas: 11.00 Prosti koti ček: 11.10 Glasbena oddaja: 11.34 Velika ljubezen; 12.03 Via Asia-go Tcnda; 13.25 Karavana: 13.35 Master; 15.03 Radio 1 - servis;
16.00	11 paginone: 17.30 Master under 18; 18.05 Koncert kitarista Bruna Battistija D’Amaria; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 Italijansko gledališče med dvema stoletjema;-20.42 Pozabljene strani glasbe: 21.03 Živimo s športom: 21.38 Glasba Valeria Vannuzzija; 22.22 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30. 8.30, 9.30, 12.30, 13.30 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00-8.45 Jutranja oddaja; 10.30 Stik s poslušalci: 12.10 Deželni pro-gfam; 12.48 Glasbeni efekt; 13.41 Sound Traok; 15.00 Radijski spektakel: Doktor Antonio; 15.42 Na tečaj za radiodramo: 16.32 Radio 2 predstavila: festival: 17.32 Ure ob glasbi; 18.32 Krog sonca: 19.50 Vsa tista preišnia leta: 21.30 Poe zi’a in proza; 22.50 Stik s poslušalci • tel. 3131; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00 Poročila: 6.10 Prometne razmere; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, o-troci: 7.00 Dru"a jutran a kroni ka: 7.25 Iz naših sporedov: 7.30 Z radiom na poti; 8 05 RadUska šola za srednjo stopnjo: 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena ma-tineia; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi: 12.10 Danes smo izbrali; 12 30 Kmetiiski nasveti; 12.40 Po domače: 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak:
17.00	Studio ob 17. uri: 18.00 So-točia; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP: 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška: 20.00 Slovenska zemlja v pesmi; 20 30 S solisti in ansambli JRT: 21.05 Radijska igra - Glasbeni inter-mezzo: 22.15 Informativna oddaja: 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Operetna glasba: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk.
W Sl


r j

Na »hvaležni« 82» je v stolnici sv. Justa ob prisotnosti velikega števila slovenskih vernikov daroval mašo tržaški škof Bellom!
':''™';.............■....................................................................
I	......-r~	'T.' iTw*	"*	““
Kepcntabrsko osnovno šolo je obiskala delegacija japonskih učiteljev, Id jim je podžupanja Baissova podarila spominsko plaketo
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
Ob odprtju novih prostorov KD «Grbec» v Skednju je pozdravil tudi predsednik SKGZ Boris Race
V kulturnem sporedu je nastopil domači ženski zbor, ki ga vodi M. VVerk
Na rednem občnem zboru KD Rdeča zvezda v Saležu Je bilo prisotno lepo število članov in gostov
Delovno predsedstvo občnega zbora KD Rdeča zvezda
Na torkovem večeru v Slovenskem klubu je Ivo Vajgl predaval o nedavnih jugoslovanskih ukrepih
Predavanja se je udeležilo lepo število poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanju predavatelja
Častna straža bivših partizanov pred spomenikom v Boljuncu ob proslavi 35-letnice postavitve spomenika padlim
V gledališču »Prešeren* v Boljuncu je na proslavi 35-letnice postavitve spomenika nastopil šolski pevski zbor
Poleg godbe na pihala Breg je na bo ljunski proslavi nastopil tudi moški pevski zbor »F. Venturini« od Domja
Vaške organizacije in Kmečka zveza so priredile v Bazovici Javni sestanek, ki se ga je udeležilo velika
število domačinov
Domači otroci na ex tempore, ki ga je v nedeljo priredilo KD Slavec v Ricmanjih
Zvečer je bilo v Babni hiši nagrajevanje ex tempore. Prvo nagrado je prejel Boris Zuljan
NOGOMET
L ITALIJANSKA LIGA
Udineseju točka
Osvojil jo jo proti rodiini Romi • Prvi zadetek Ivico Srnjaka ■ Verona zopet ugodno presenetila
Na vrhu lestvice prvoligaškega prvenstva je Verona dohitela Romo.
Verona začenja postajati nekaj , več od običajnega presenečenja, saj I je tudi v Ascoliju dokazala, da ima , značaj velikih ekip. Zmagala je I namreč s 3:2, na igrišču, ki je ved-j no zelo nevaren za vsako ekipo. Naj , omenimo, da so igralci Verone v zad-, njih tekmah zbrali kar 13 točk, kar ‘ je gotovo za provincialno ekipo lep (izkupiček.
j Derbi kola pa je bil tokrat v Vid I mu. kjer sta Udinese in Roma ize-t načila. Roma je imela nekaj več od igre v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so Videmčani igrali precej
1 bolje tudi zaradi utrujenosti igralcev J Rome, ki so v sredo igrali v evrop , skem pokalu. Naj omenimo, da je v
'tej tekmi Ivica Sur jak igral odlično 'in dosegel tudi izenačujoči zadetek , ter prvi gol v prvenstvu.
	IZIDI 9. KOLA	
3	Ascoli - Verona	2:3
{	Cagliari - Catanzaro	1:0
?	Cesena - Inter	2:2
	Fiorentina - Torino	0.0
	Genoa - Avellino	1:1
?	Juventus - Piša	3:2
i	Napol! • Sampdoria	0:1
F	Udinese - Roma	1:1
:	LESTVICA
! Roma, Verona 13: Juventus 12; Torino, Inter, Sampdoria 11 j Udine-'ae 10; Fiorentina 9; Piša, Genoa, lAvellino 8; Cesena 7; Ascoli, Napodi. Cagliari 6; Calanzaro 5.
V nedeljo bo v prvenstvu počitek 'zaradi tekme 5. kvalifikacijske skupine za evropsko prvenstvo Italija -^Češkoslovaška, ki bo v soboto v iMil&nu.
< Juventus nadaljuje s svojim poho-idom proti vrhu lestvice. Na doma-jčem igrišču je premagal Piso z o-jdlično igro v prvem polčasu. V dru-1 ,gem polčasu pa so Turinčani obču-itili utrujenost in bili v precejšnjih r ;težavah, tako da so igralci Piše za ' las zagrešili izenačenje.
“ , Inter je v Ceseni za las odnesel ce-'' 'lo kožo, Torino pa je zasluženo remi c‘ jZiral v Firencah.
"1 ’ Na dnu lestvice pa se iz kola v
.<oio slabša položaj Napolija, ki je ‘: J oil tokrat poražen na domačem igri-I Vču. S to zmago je Sampdoria. kot (<aže premostila krizo in se kljub od-< iotnosti Mancinija in Francisa po-’,lovno povzpela na višji del lestvice. ! -V tekmi »obupancev* pa je Cagliari iremagal Catanzaro, ki je tako obti-v'al na dnu lestvice.
pokal visoko premagali reprezentanco Zahodne Nemčije. Gostje so si priigrali veliko prednost že v prvem polčasu, saj so povedli kaz z 19:0. V skupini je Italija druga za nepremagano SZ, ki ima 4 točke.
Dve točki kot Italija ima še Romunija. Francija ZRN in Monako pa so brez točk.
ODBOJKA
Stavbar in Paloma Branik uspešna
V 5. kolu 1. jugoslovanske moške zvezne odbojkarske lige je Stavbar iz Maribora izbojeval v srečanju z Rabotniškim iz Skopja dve zlata vredni točki.
Srečanje se je končalo s 3:1 v korist Mariborčanov. Z istim izidom pa je ženska vrsta iz Maribora Paloma Branik premagala sredi Niša Študent. Tretji slovenski prvoligaš, in sicer odbojkarice Ftižinarja z Raven na Koroškem pa so doma izgubile po štirih setih igre z Mladostjo Monterjem iz Zagreba.
NOGOMET
2. ITALIJANSKA LIGA
Milan nepričakovano izgubil doma
V devetem kolu drugoligaškega prvenstva je prišlo do velikega pre senešenja v Milanu, kjer je Cavese premagal Milan z 2:1.
Na vrhu lestice je tako sedaj trojica Milan, Lazio in presenetljivi Arezzo.
IZIDI 9. KOLA
Arezzo - Bari	0:0
Atalanta - Sambenedettese	0:0
Catania	- Pistoiese	1:1
Como -	Bologna	2:0
Cremonese - Campobasso	2:1
Foggia - Perugia	1:0
Lazio -	Palermo	1:0
Lecce -	Varese	3:2
Milan - Cavese	1:2
Reggiana Monza	4:1
L E S T V IC A
Milan, Lazio, Arezzo 13: Cremonese, Cavese 12; Catania 11; Como 10; Palermo, Atalanta, Foggia. Campobasso; 9; Lecce, Perugia 8; Varese, Samenedettese, Pistoiese, Bologna 7; Reggiana 6; Bari in Monza 5.
PRIHODNJE KOLO (14. 11.)) Atalanta - Como, Bari - Cavese, Bologna - Sambenedettese, Campobasso - Catania, Lazio - Lecce. Milan - Foggia, Palermo - Reggiana. Perugia - Cremonese. Pistoiese -Arezzo, Varese - Monza.
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Neodločen izid Triestine na gostovanju v Ferrari
De Falco zopet odličen: dosegel je kar dva zadetka
* • ' ' ........
KRASNODAR ROKA ZA NAŠE ČITATEUE
/ ' 't /'	, ŽS/ N 8LA&..	~ " i ,.vv.	&U&V .. V 'J«* 'A K /. ' - 'i.
Beograjski derbi brez z mag o val ta

NAMIZNI TENIS
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Uspešen start domovk
V prvem kolu so zanesljivo premagale moštvo Lega Nazionale
Lega Nazionale — Dom 2:5
2:1 (-16, 19, 18)
0:2 (8,8)
1:2 (-16,13,17) 1:2 (-11,16, 14) 0:2 (7,12)
2:0 (16, 19)
0:2 (8, 5)
Fischer - Fabbro Capasso - Lutman Marcozzi - Zalaien Fischer - Lutman Marcozzi - Fabbro Capasso - Zalaleu Marcozzi - Lutman
V otvoritveni tekmi promocijskega prvenstva so domovke v soboto, po predvidevanju, premagale ekipo Lega Nazionale, ki nastopa letos s pomlajeno ekipo. Razen stare znanke Fischerjeve uvršča dve novinki, ki sta poleg dobre volje pokazali še mnogo začetniških napak. Tudi našg igralke, kljub zmagi, niso zadovoljile, saj so zaigrale preveč nekonstant-no. Vse to je pripomoglo, da smo bili priča bolj raztrgani igri. brez pravih navdušujočih akcij.
«Z igro svojih varovank sem le delno zadovoljen. Vesel sem za zmago, toda opažam pri igralkah premalo samozavesti;-k-ar privede do hi-1 trega obupa in -nepotrebne nervoze. nam je po tekpji dajal jrepcr.Lukeš.
Upamo, da bodo igralke te hibe odpravile, saj se bodo že v nedeljo
pomerile z ekipo Italmonfalcone, ki je skupno s Krasom favorit za osvojitev prvega mesta. (MAL)
TENIS
TURNIR V SYDNEYU
Zopet «stari» Borg
SYDNEY - Kot kaže je Borg spet v nekdanji formi, kljub temu, da ni dolgo časa nastcpal na velikih turnirjih. V Sydneyu je najprej premagal Lendla in potem še McEn-roea Šved je zmagal s 3:6, 6:4, 7:5, Drugi je bil češkoslovaški igralec Lendl, ki jc premagal Gerulaitisa s 7:5. 6:3. 6:4. Zadnji na tem četve i-oboju .je bil McEnroe.
Spal — Triestina 3:3 (2:2)
SPAL: Ferioli, Marini, Malerba (73. min. Gori), Brilli, Caselli, O-gliari, Bardi, Bernardini, Ferretti, Blangero, Galluzzo (83. min. Pun-ziano).
TRIESTINA: Nieri, Costantini (86. min. Mariani). Trevisan, Leonarduz-zi, Mascheroni, Pasciullo, De Falco, Pedrazzini, Štrukelj (73. min. Pre-vedini), Ruffini, Ascagni.
SODNIK: CoDpetelli iz Tivolija.
STRELCI: v 10. min. Galluzzo, v 19. min. De Falco, v 25. min Ruffini, v 43. min. Galluzzo, v 70. min. De Falco in v 75. min. Marini.
Triestina se je vrnila iz težkega gostovanja v Ferrari s točko, čeprav je imela tudi priložnost, da odnese celotni izkupiček. Res je, da po tem
IZIDI 8. KOLA Carrarese - Forli	2:0
Fano - Mestre	2:0
Vicenza - Parma	0:0
Modena - Padova	2:0
Piacenza - Pro Patria	2:0
Sanremese - Rimini	0:1
Spal - Triestina	3:3
Trento - Brescia	1:0
Treviso - Rondinella	1:1
McNamee presenetil
BALTIMORA — Na mednarodnem teniškem turnirju v Baltimoifi je Av js^alecolPaul McNamee nepričakovano premagal Argentinca Guiller-,ma Vilasa, in to kar po štirih urah in 32 minutah s 4:0, 7:5, 7:5, 2:6 in 6:3.
LESTVICA
Triestina, Carrarese 12; Parma, Rimini 10; Modena, Vlcenza, Padova, Sanremese 9; Rondinella, Me-stre, Trento 8: Fano, Treviso 7; Spal 6; Brescia, Pro Patria, Piacenza, Forli 5.
PRIHODNJE KOLO (14. 11.)
Forli - Vicenza, Mestre - Trento, Modena - Spal, Padova - Treviso, Piacenza - Fano, Pro Patria - Sanremese, Rimini - Parma, Rondinella - Brescia, Triestina - Carrerese.
dobro pa je igral tudi Ruffini. Med domačimi pa se je posebno izkazal bivši napadalec Milana Galluzzo, ki je dosegel dva zadetka.
ODBOJKA
CSKA iz Moskve velik turnir v Astiju
ASTI — V organizaciji Riccadon-ne iz Astija je bil velik mednarodni odbojkarski turnir, ki je prinesel še eno zmago nepremagljivi CSKA iz Moške, za katero igra večina reprezentantov SZ. Sovjeti so premagali vse nasprotnike.
Prijetno je presenetila domača še-sterka. Partizan iz Beograda pa je bil več kot dober četrti.
KONČNI VRSTNI RED 1. CSKA Moskva 12 točk, 2. Asti Riecadonna 10: 3. Legija Varšava 8; 4. Partizan Beograd 6; 5. Latte-cigno Chieti 4; 6. Americanino Padova 0.
•sPokalna sreda» je bila za jugoslovanske predstavnike skoraj katastrofalna. Iz evropske scene sta sizbrisana* Crvena zvezda in Hajduk, prej pa se je «poslovil» še Dinamo. Ugled jugoslovanskega nogometa sedaj brani le Sarajevo.
Hudobneži pa menijo, da bi tudi Sarajevčani v pokalu UEFA bržkone potegnili krajši konec, kb bi na svoji «evropski poti» dobili bolj renomirana nasprotnika.
Da to delno drži, kaže tudi dejstvo, da so Sarajevčani po visoki zmagi proti Romunom v pokalu nerodno izgubili v mestnem derbiju proti Že-središču pozornosti tega kola pa je bil gotovo beograjski derbi, 71. po vrsti med Crveno zvezdo in Partizanom. Srečanje se je končalo pri neodločenem izidu, čeprav so imeli več od igre «črno-beli».
pa bo jugoslovanska reprezentanca verjetno igrala od'očilno kvalifikacijsko srečanje za EP v Sofiji proti Bolgariji.
IZIDI 14. KOLA
Ijezničarju. V
Olimpija - Osijek	1:0
C. zvezda - Partizan	1:1
Dinamo (Z) - Velež	3:1
Željezničar - Sarajevo	1:0
Dinamo (V) - Rijeka	3:1
Sloboda - Galenika	0:0
Radnički - Vardar	2:0
Beograd - Vojvodina	3:2
Budučnost - Hajduk LESTVICA	1:0
Delni spodrsljaj Partizana je tako izkoristil zagrebški Dinamo, ki je z zmago doma proti okrnjenemu Veležu tom^dm na vrhu lestvice. Zagrebčani pa so v tem srečanju dokaj slabo igrali' in no razpolago so imeli tudi dokaj dvomljivo enajstmetrovko.
Proti vrhu lestvice pa se počasi prebija titograjska Budučnost, ki je ■ tokrat doma premagala splitskega Hajduka.
Na dnu lestvice pa je vstatus-quo». Res je, da so Olimpija, Beo-
grad in Galenika osvojili predragocene točke, vseeno pa so ostali na 16., 17. oz 18. mestu na prvenstveni razpredelnici.
Sicer pa je stanje tudi po 14. kolu izjemno zapleteno, šesto u-vrščeno Sarajevo ima namreč 14 točk, to je le dve več od šestnajste uvrščene ljubljanske enajsterice.
Sedaj bo v jugoslovanskem prvenstvu premor. Jutri bodo na sporedu srečanja jugoslovanskega pokala, v sredo, 17. novembra
Dinamo Zagreb 21; Partizan 20; Budučnost 17; Hajduk in Radnički 16; Sarajevo, Željezničar in Crvena zvezda 14; Sloboda. Vardar, Dinamo Vinkovci, Osijek in Vojvodina 13; Rijeka, Velež in O-limpija 12; Beograd 10; Galenika 9.
PRIHODNJE KOLO (21. 11.)
Partizan - Sloboda; Hajduk -Crvena zvezda; Velež - Budučnost; Osijek - Dinamo Zagreb; Sarajevo - Olimpija; Vardar - Dinamo Vinkovci; Vojvodina - Radnički; Galenika - Beograd; 20. 11. po TV; Rijeka - Željezničar.

KOŠARKA
V NEDELJO V PRVI ITALIJANSKI LIGI
kolu Triestina ni več sama na vrhu lestvice, «aj jo je dohitel Carrarese, vseeno pa mislimo, da je bilo za Tržačane nedeljsko kolo precej u-spešno.
Triestina je v Ferrari zaigrala o-dlično, kot dokazuje tudi dejstvo, da so njem napadalci dosegli kar tri zadetke, nekoliko pa je odpovedala obramba, ki pa je imela pred seboj odlične nasprotnike. Mesto, ki ga trenutno zaseda na lestvici Spal, nas ne sme siliti k domnevi, da je to šibka ekipa. Nasprotno, moštvo se je zelo ojačilo v teku jesenskega prestopnega roka in bo verjetno o-digral^j^ifUprveiistvu vidno vlogo.
Tudi tokrat se je med Tržačani o-dlikoval De Falco. ki je bil dvakrat uspešen in tako dosegel svoj dvanajsti zadetek v osmih tekmah. Zelo
GORIČANI IN TRŽAČANI TOKRAT NISO IMELI SREČE
San Benedetto je doma izgubil po dveh podaljških, Bic (z enim Američanom) pa tesno v Varese ju
S. Benedetto — Berloni 83:85 (37:37; 65:65; 72:72)
SAN BENEDETTO: Biaggi 6, Va lentinsig, Vazzoler 3, La Garde 23, Sfiligoi 2, Cecchetti, Ardessi 24, Pie-ric 4. Mayfield 21, Bianco.
BERLONI: Caglieris 6, Brumatti 23, Lardo, Manzin, Mangini, Vec-chiato 6, Ford 22, Melgrati, Sac-cbetti 18, Wansley 10.
SODNIKA: Montella (Neapelj) in Baldini (Firence).
PON: La Garde v 38. in Sacchet-ti v 50. min PM: San Benedetto 15:20, Berloni 5:7.
GLEDALCEV: 3.000.
San Benedetto je moral tudi proti Berloniju iz Turina kloniti na domačih tleh. Toda tckrat so Goričani igrali odločno boljše kot v nekate rih prejšnjih nastopih: izgubili so z minimalno razliko po dveh podaljških, kar pa je pomembnejše, jc to, da so domači vsilili-gostom svoj tempo igre in da so, razen v začetnem delu tekme, s prikazano igro dokazali, da bi tokrat povsem zaslužili zmago.
Italija - ZRN 23:3 (19:0)
. HANNOVER - Italijanski ■ «rug-so v tekmovanju za evropski
V PRVENSTVU C-l LIGE
M
r
L1
ŠPORT PO SVETU • ŠPORT PO SVETU
ZA TEKMO PROTI ČSSR
B?arzot izbral reprezentante
^ : RJM — Itali.Uui.skj zvezni nogomet-L j ii trener Enzo Bearzot je sklical «az-k ■ iirre* za soliotno kvalifikacijsko k, : rečanje za EP proti češkoslovaški. ™ ■ Le-li so: Altobelii (Inter), Antogno-i d (Fiorentina), Bergomi (Inter), f- lordon (Inter), Franco Cailsio( U-i : linese), Collovatl (Ilntcr), Bruno ;'onti (Roma), Dussena (Torino), ieutile (Juventus), Grariani (Fio-“ entina), Marini (Inter). Oriali (In-|( er), Rossi (Juventus), Scirea (Ju-,j(|'i«Mitlis). Sclvasgi (Torino), Tardelli , j Juventus), Viercbonod (Roma), b(,:"«fr (Juventus).
, i Zbor reprezentantov bo danes do n 12. ure v Milanu.
i ''	___________
n.)'1
■d’1
j, i •
;u *
a v:
m
leSM
Tudi (a leden pester spored
Tudi ta teden bo na evropskih nogometnih igriščih vse živo.
pozornosti bo tokrat valifikacijska tekma za evropsko
prvenstvo (skupina 5) med Italijo in Češkosolvaško, ki bo v soboto v Milanu.
SPORED Sreda, 10. 11.
Evropsko prvenstvo:
Luksemburg - Danska (skupina 3) Evropsko mladinsko prvenstvo: Irska - Islandija
Nizozemska - Fancija (prijateljska tekma)
Četrlek, 11.11.
Evroosko nPadinsko prvenstvo: Češkoslovaška - It,a'ija (skupina 5) Francija - švedska (skupina 8) Sobota, 13. 11.
Evropsko prvenstvo:
Italija - Češkoslovaška (skupina 5) Ciper - švedska (skupina 5)
KORAČEV POKAL
Danes v Beogradu C. zvezda - JLebolc
V	okviru košarkarskega tekmova.-nja za Koračev pokal se bosta danes v Beogradu v povratni tekmi osmine finala spoprijela domača Ctv vena zvezda in Lebole iz Mester.
V	prvem srečanju v Mestrah je zmagal Lebole z 91:78.
• 3'
1 (il‘i V središču
k________
n i	.. -
h!‘ KOMENTAR MIRKA NOVOŠELA
KOŠARKA
Jadran le dve točki za vodečimi
V vodstvu so tri moštva - Naši košarkarji v nedeljo proti Canelli
Jadranovci so s sobotno zasluženo zmago proti moštvu Sysdata Cento napravili lep korak proti vrhu prvenstvene razpredelnice.
Sobotni in nedeljski razpleti v tem prvenstvu so namreč dokaj spremenili vrh lestvice, tako da so sedaj na vrhu razpredelnice kar tri moštva (Cis Pordenon, Vicenza in Castelfranco). z dvema točkama zaostanka pa sledi četverica ekip: Jad’an, Euroear, Caveja in Canella.
In prav proti Canelli bodo jadranovci igrali v nedeljo, 14. novembra. Srečanje bo v San Donaju, ob 17.30. Že dejstvo,	da imata	obe	peterki
enako število točk, jasno kaže. da čaka v nedeljo naše košarkarje izredno težka naloga.
IZIDI 6. KOLA
Jadran - Sysdata	99:89
Castelfranco - Budno	74:62
Stefanel	-	Canella	70:73
Euroear	-	Culligan	89:70
Maltinti	-	San Bonifacio	72:67
Portorecanati - Caveja 84:99
d'1,
Jt o * bfi! »Žil f
V Pl » [l
r ,*i
rij
S):
) Jr
t:
•m

m..||
umi


tj' IH 1 l	/ MM.
Pred prekinitvijo nova presenečenja
Prva m vusoka zmaga Radm-čkega, prava katastrofa Partiza na in Budučnosti ter nepričako-
vana zmaga Sibenke v Zadru: lo šo game značilnosti 7. kola v pr vi ugo lovanski košarkarski ligi Tudi v tem kola je bilo torej pre fo j t ienečenj na pretek. Sedaj pa bo prvenstvo prekinjeno za skoraj i: mesec dni. ker bodo državna re ■® j i prezentanca. Gibona, Jugoplasti • L ka. Kvarner in Crvena zvezda o-10 ■ i pravili daljšo turnejo po ZDA.
j*]1 Derbi kola je bil v Zadru, kjer je bilo domače ’ moštvo favorit za zmago. In vse je kazalo, da bo-iv do Zadrcani tudi zmagali, saj so po prvem pol
času vodili. V zadnjih minutah pa so povsem pokor je izkoristila šibenka, da je slavila
, R pustili.
j J;1 pizdragoceno zmago. sati" V Splitu je bi’o pričakovati ogorčen boj med to! Jvgopiastiko in Partizanom, toda Spličani so kaj av A kmalu strli odpor gostov in nato osvojili visoko a zmago ter povsem nadigrali goste.
, q0 prave senzacije pa je prišlo v Beogradu, ' , kjer je Radnički premagal titograjsko Budučnost ap;:, kar s 45 točkami razlike. To je bila obenem tudi a." pr«a zmaga beograjske peterke v tem prven-stvu. Ljubljanska Olimpija in zagrebška Cibona sta po predvidevanju zmagali, toda z veliko te-
žavo. Ljubljančani so slavili v glavnem po zasegi razigranega Subotiča, ki je dosegel kar 42 točk. Zagrebčani pa so le proti koncu tekme strli odpor Rečanov, ki so v tem srečanju igrali izredno motivirano in odločno.
Na vrhu lestvice je sedaj sama splitska Jugo plastilca, toda proti vrhu že pretita Bosna in Ci bona. ki sodita v ožji krog favoritov za osvojitev državnega naslova. Sarajevčani pa imajo nedvomno olajšano nalogo od Zagrebčanov, saj ne na stopajo v nobenem evropskem pokalu.
IZIDI 7. KOLA
V	LJUBLJANI: Olimpija - Borac čačak 109:107
V	ZADRU: Zadar - Šibenka Šibenik	92:93
V	SPLITU: Jugoplastika - Partizan	114:82
V	BEOGRADU: Radnički - Budučnost 108:63
NA REKI: Kvarner - Cibona Zagreb	82:89
V	SARAJEVU: Bosna - Crvena zvezda 94:89
LESTVICA
Jugoplastika Split 12; Zadar in šibenka 10: Cibona Zagreb. Bosna Sarajevo, Crvena zvezda Beograd, Olimpija Ljubljana in Budučnost Titograd 8; Partizan Beograd 6; Radnički Beograd, Borac Čačak in Kvarner Reka 2.
PRIHODNJE KOLO (11. 12.)
Partizan - Cibona; Borac - Kvarner: Crvena zvezda - Olimpija; Budučnost - Bosna; Šibenka -Radnički; Jugoplastika - Zadar.
Vicenza - Cis Pordenon Ceam - Teramo
73:72
77:91
L E S T V IC A
Cis Pordenon, Vicenza in Castelfranco 10: Jadran Trst, Euroear Videm, Caveja Forli in Canella San Dona 8; Mantinti Pistoia in Basket Teramo 6; Sysdata Cento, San Bonifacio, Budno in Culligan Firence 4; Portorecanati, Stefanel Treviso in Ceam Bologna 2.
PRIHODNJE KOLO (13. 11.)
Sysdata - Portorecanati; Caveja -Maltinti, Culligan - Stefanel: San Bonifacio - Vicenza; Budrio - Ceam; Cis Pordenon - Euroear ; Basket Teramo • Castelfranco; Canella -Jadran (17.30 v San Donaju).
(M. R.)
Prvi polčas se je končal z izenačenim izidom in tako tudi drugi, čeprav naj pri tem opomnimo, da sta svoje prispevala tudi sodnika (že spet sodnika!), ki sta poltretjo minuto pred koncem dosodila La Gar-du (dotlej najboljšemu na igrišču) zelo dvomljivo 5. osebno napako. V tistem trenutku je bil San Benedetto v vodstvu. Kakorkoli že, regularni čas se je zaključil pri ize-
dobro igro pa se je tržaški prvoligaš odrekel pomoči Dietrecku, ker njegov doprinos je bil daleč pod pričakovanji: Še posebej dobro so gostje igrali v obrambi in tudi napad je bil zapesljiv. Pri tem je prednjačil Robinson, a tudi drugi njegovi soigralci zaslužijo vso polivalo, saj so odšli iz igrišča, kljub porazu z dvignjeno glavo.
Tudi po 9. kolu je še naprej na
načenem stanju in prav tako tudi [ vrhu lestvice Bancoroma, ki je sre-prvj podaljšek Povejmo naj, da so j di Rima premagala Nikoličevo Car-Goričani 3, sekunde pred koncem, rero. Tudi tokrat je blestel VVright, podaljška dosegli zmagoviti koš, ki | ki je bil s 37 točkami daleč najboljši
strelec. Tretjič je ostal praznih rok Cidneo. ki je gostoval pri Honkyju.
Peterka Lebole iz Mester je tesno premagala Lattesole, bolonjski Si-nudyne je poskrbel še za eno bridko razočaranje domačim gledalcem s Fordom, Scavolini pa je brez Kiča-noviča nerodno izgubil z Billyjem.
pa sta ga sodnika razveljavila zaradi Sfiiigolevega prekrška treh Sekund.
Potreben je bil še drugi podaljšek, v katerem se je izkazal stari
IZIDI 9. KOLA
Bllly - Scavn'ini	81:80
Sinudync - Ford	80:100
San Benedeiio - Berloni 83:85 Honkv - Cidneo	79:71
Cagiva - Bic	87:81
Peroni - Biuova .......82:81
Lebole - Latle Sole	71:70
Bailco. orna t Carrera	98:88
LESTVICA
Bancoroma 16; Berloni Turin, BiHy Milan in Cagiva Varese 14: Cidneo Brescia 12; Sinudyne Bologna. Ford Cantu, Scavolbil Pes aro In Peroni; Livorno 10; Honky Fabriano 8; t.aue Sole Bologna, Bic Trst in Lebole Me-st.e 6; Can-era Benetke in San Benedetto Gorica 4; Biuova Rieti 0.
PRIHODNJE KOLO (14. 11.) B!lly - Cagiva, Scavolini - Peroni, Be.loni - Cidneo, Ford - San Benedetto, Biuova - Sinud.vne, Lalte Sole -Baico.oma, Carrera - Lebole, Bic -Iloriky.
L E S T V IC A
Bor Radenska, Polet, Azzurra, Gi-nastica Triestina, Časa del Frigo,
Libertas in Don Bosco 2; Kontovel,
CUS Trst, Scoglietto, Grandi Moto- j ri, CGI Milje, Saba in Ferroviario 0. bsjak Brumatti, ki je z nekaj točni-
PRIHODNJE KOLO (14. 11.) mi. ™eti zapeiatil usodo Svai\,Be Kontovel - CUS (11.00 na Kontove- : nedetta-	M- M-
ha); Saba - Bor Radenska (11.00 na Cagiva — Bic 97:81 Greti); Stella Azzurra - Polet (11.00 I CAGIVA-v telovadnici, v Ul. della Valle);
CGI Milje - SGT; Scoglietto - Časa del Frigo; Ferroviario - Libertas;
Grandi Motori - Don Bosco.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Poletu pomembni točki
CUS - Polet 57:70 (29:29)
POLET: Ferluga 2, Kerpan 4, Sedmak 13 (1:4), Pisani 8 (2:11), Edi Sosič 10 (2:3), Vitez 18 (8:9), Adrijan Sosič 10 (6:8), Martini, Danev 2, Gantar 3 (1:2).
SODNIKA: Lenardon jn Lenussi PM: Polet 20:37. CUS 7:11. Gledalcev: 100.
V	prvem kolu promocijskega prvenstva je openski Polet osvojil pomembni točki v borbi za obstanek. V gosteh je namreč na izredno spolzkem igrišču premagal moštvo CUS.
Igra je bila v prvem polčasu po prečna. Poletovci so sicer branili «mož moža*, toda brez vidnejših rezultatov. Naši pa so bili slabi v napadu proti nasprotnikovi conski o-brambi.	|
V	nadaljevanju pa je poletovcem uspelo z boljšim skokom v obrambi razviti hitre protinapade in si priigrati zanesljivo prednost, ki so jo ohranili do konca tekme. (A. S.)
• » •
V	prvem kolu košarkarskega promocijskega prvenstva so naši trije predstavniki izbojevali dve zmagi in en poraz.
V	slovenskem derbiju je Bor Radenska premagal Kontovelce. Polet pa je po pričakovanju odpravil tržaško moštvo CUS.
IZIDI 1. KOLA
Bor - Radenska - Kontovel 107:78 CUS - Polet	57:70
Stella Azzurra - Scoglietto 82:75 Grandi Motori - SGT 82:87 CGI Milje - Časa del Frigo 74:89 Saba - Libertas	65:84
Don Bosco - Ferroviario 65:63
«TROFEJA MESTA TRST*
Jutri Ferroviario — Jadran
Jutri ob 20. bo na igrišču Mira-marskega drevoreda mladinsko srečanje za «Trofejo mesta Trst* med Ferroviariom in Jadranom. To srečanje so zaradi naliva pred kratkim preložili.
Jadranovci bodo tokrat igrali z najboljšo postavo.
(41:42)
Magee 28, Hordges 19, Della Fiori 18, Motiini 10, Mentasti 6, Colombo 6, Anchisi, Vescovi. Ivla-guolo in Gergaii.
BIC TRST: Robinson 24. Bertolot ti 16, Tonut 17, Valenti 6. Fabbrica-tore 12, Čuk, Agostini 6, Bobiccfiio, FJoridan in R. Tonut.
Tržaški košarkarji so proti Cagivi odigrali eno letošnjih boljših tekem. Vse to pa ni zadostovalo, da bi pripravili presenečenje, ker odsotnost enega od Američanov se je le požlia-la. Omeniti je potrebno, da Mike Harper je bil z ekipo na gostovanju, toda ni mogel še nastopiti, ker še ni registriraj). Glede na ne preveč

mrut
.,,in poraz
ZAJEČAR — Jugoslovanski rokometaši so v prijateljskem srečanju z izbrano vrsto ZDA najprej ižgu-
bili in potem se za nepričakovani spodrsljaj tudi oddolžili,
V prvem srečanju so domačini i-grali izredno slabo in nasprotnika podcenjevali. «Plavi» so sicer večji del tekme vodili, a na koncu so izgubili s 35:23 (9:12). V drugem nastopu pa so Jugoslovani zaigrali tako, kot znajo, in zmagah prepričljivo s 33:17 (15:7).
TENIS
. LONDON — Angležinje so izgubile dvolooj z ekipo ZDA in to precej visoko š 6:1. Po tej zmagi bo ekipa ZDA še naprej hranila pokal Wigt-man.
HONG KONG — Ameriški teniški igralec Duprc je zmagovalec turnirja Grand Prix Horig Konga, potem ko je v finalu premagal rojaka Strodeja s 6:3, 6:3.
1 V -čenskj -konk u r enci pa je bila najboljša 19-letna Švedinja Cathrin Jexel, ki je odpravila Moultonuvo s 673, 7:3.'...

OBVESTILA
$ V .k 7
S ■; v šili - z	l • r\l
i/ *
Smučarski odsek SPDT
vabi v petek, 12. novembra, v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20/2) na sejem rabljene smučarske ooreme, ki bo ob 17. uri. In na PREDSTAVITEV SMUČARSKE SEZONE SPDT, ki bo ob 20.30.
Na sporedu bo med drugim film o Spustu z Me Kili leva in lazdelje-vanje vpisnih pol za smučarski tečaj SPDT.	Vabljeni!
* « «
Odsek za rekreacijo ŠK Kras
organizira v nedeljo. 14. t.m., planinsko - orientacijski pohod. Odhod ob 9. url z odbojkarskega igrišči v Zgoniku. Vpisovanje ekip od 8.00 do 8.30.
Udeležite sel
• # #
Odsek za otroško telovadbo &K Kras
obvešča, da se pričenja tečaj telovadbe za predšolske otroke in za osnovnošolce zgonlškc občine z Naslednjim urnikom: danes, 9. 11., od 16.00 do 16.45 piedšolski otroci; v četrtek, 11. novemb a, osnovnošolci druge stopnje od 16.15 do 17.15.
•"""'''"n...im........n..........................
Borovci boljši v slovenskem derbiju

V sobotnem slovenskem derbiju pio n c-ij-kega košurkaiskega prvenstva je Bor Radenska zanesljivo odpravil
moštvo Kontovela. Na sliki: posnetek • to tekma
Kdor sc še ni vpisal, lahko to o-
pravi na prvem srečanju.
• * *
Odbojkarska sekcija ŠD Juventina
obvešča, da so treningi odbojke ob torkih in petkih od 17.30 do 19.30. Vpišejo se lahko letniki '68, '69, ’70 in '71 pred začetkom treninga.
* * *
Športna šola Trst
sporoča, da j; v teku skupna vadba za dveletne in triletne otroke skupaj s starši. Vadbene ure so ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maji v JVstn. Vrdelska cesta 7. (tele-
f.— Al 177' .
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2 IJGE
Tanjevicev Indcsit k šestič premagan
V ilabjanski košarkarski A-2 ligi je po 9. kolu spet sam na vrhu lestvice Sav iz Bergama, ki je dokaj prepričljivo premagal doma poprečni ItaVable iz Perugie. Drugič zapored je ostal p azilih rok Eagle iz Vigevara, kar je skrbno izkoristil Selečo iz Neaplja. Ti dve peterki imata sedaj po 14 točk, katerima sledita z dvema manj Brillaiite, ki je premagal VigeVano. in Bariolini, ki je odpravil Indesit iz Caserte. Ekipa trenerja Tanjeviča je po pfVem polčasu sicer v Brihd:šiJU vcdila. toda v nadaljevanju vsa prizadevanja O-scavja (36 točk) in tokrat odličnega Slavniča (28 točk) nista zmogla preprečiti šestega prvenstvenega neuspeha. Tako je sedaj1 Indesit na 12. mestu lestvice s 6 točkami, kolikor iih ima tudi Coverjeans iz Roseta. S'abši so še trije zastopniki Italca-ble, Mangiasbevi ter Farrow’s. IZIDI 9. KOLA
Briljante - Eagla	111:85
. Selečo - Farrovv's	93:81
Bariolini - Indesit	91:86
Mangi acbcvi - Saeramora 82:86 Riunile - Rapidant	84:89
Sapori - Bonetton	88:80
Coverjeans - Udinese	105:90
Sav Bergamo - Iiahable 106:93 L E S T V IC A
Sav Bergamo IG; Selečo Neapelj in Eagle Vigevano 14; Briljante Forli in Bartolini Brindisi 12; Sacramora Rimini, Apu Videm in Riunite Reggio EmiHa 10; Benetton Treviso, Rapi-dent Livorno in Sapori Siena 8; Indesit Caserta in Coverjeans Roseto 6;
! Mangiaebevi Ferrara in Italcable i Perugia 4; Farrow's Firence 2.
| PRIHODNJE KOLO (14.11.)
I Udinese Brillante; Bartolini -: Coverjeans: Sacramora - Sapori; Rapident - Selečo; Benetton - Indesit: Eagle Vigevano - Sav Bergamo; Italcable - Riunite; Farrow’s - Mangiaebevi.
NAMIZNI TENIS
V t ITALIJANSKI ŽENSKI LIGI
Premoč Krasa na gostovanju v Leccu
Krasova dekleta so domači Canottieri gladko odpravila s 5:0
Tretji prvenstveni nastop Kraso-vih deklet v A ligi je bil naporen, vendar le zaradi potovanja v Lec-co. Za zeleno mizo je bila premoč krasovk tolikšna, da ni bil končni zmagovalec nikoli v dvomu. Tekma je tako postala nezanimiva in se je sprevrgla v golo formalno dejanje. Zmaga Krasa s 5:0 pa je bil logičen rezultat takega neravnovesja sil.
Resnici na ljubo so se igralke Canottierija močno potrudile, kaj več kot dva seta v petih srečanjih pa niso uspele osvojiti. Že po prvem krogu dvobojev so naše predstavnice gladko povedle s 3:0 in se dejansko le dobro ogrele, saj telovadnica ni bila ogrevana in je bilo tako treba živo zavihteti z loparjem. V četrtem srečanju je Doljakova nekoliko popustila (v drugem setu), v preostalih dveh pa je bila daleč boljša od svoje nasprotnice. V zadnjem spopadu bi skoraj prišlo do presenečenja. Stucchijeva je zaigrala zelo agresivno in njen način igre nikakor ni ustrezal Cergolovi. Tako je domačinka tesno osvojila prvi niz, v odločilnem tretjem setu pa je bil izid vseskozi izenačen, vse do minimalne zmage Krasove predstavnice z nenavadnim izidom 25:23. Sonja Milič je odigrala le eno tekmo in jo gladko odločila v svojo korist.
Razlika v kakovosti med Krasom in Fiatom na eni strani ter vsemi ostalimi ligašj je letos tolikšna, da so tekme spričo premoči vseh teh dveh moštev skoraj nezanimive. V takih okoliščinah pa predstavlja e-dino nevarnost podcenjevanje nasprotnic. V prvih treh kolih pa do presenečenja ni prišlo in v Kraso-vem taboru upajo, da se bo vrsta zmagovitih nastopov nadaljevala vse do konca prvoligaškega prvenstva.
IZIDI
Kras - Canottieri Lecco 5:0
Cergol - Ronzoni 2:0 (21; 11); Milič - Stucchi 2:0 (14. 15); Dol.iak - R. Ronzoni 2:1 (14, —15, 12); Cergol - Stucchi 2:1 (-19, 16. 23); Doljak M. Ronzoni 2:0 (21, 11).
ŽENSKO
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Tudi dekleta so odigrala srečanja prvega kola namiznoteniškega promocijskega prvenstva. Pomlajena Krasova ekipa je gostovala v Tržiču in klonila močnejšemu domačemu Italcantieriju s 5:2. Edini dve zmagi je dosegla Darma Purič, kljub porazu pa sta zelo dober vtis zapustili naraščajnici Tanja Ukmar in Damjana Guštin, ki si v teh nastopih nabirata dragocene izkušnje.
IZIDI
Italcantierl - Kras	5:2
Cosolo - Guštin 2:1 (16, —17, 17); Cappelletti - Purič 1:2 (—18, 7, —21); Donda - Ukmar 2:0 (10, 18); Cosolo - Purič 0:2 (—15, -20); Donda - Guštin 2:0 (14, 11); Cappelletti - Ukmar 2:1 (20, —18, 8); Donda - Purič 2:1 (19, -17, 15).
MOŠKO
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
V prvem kolu moškega promocijskega nemiznoteniškega prvenstva se je Kras pomeril s tržaškim Ente Porto, ki spada med favorite. V Krasovih vrstah je poleg mladih I-gorja Colje in Borisa Štoke nastopil tudi veteran Edi bole, ki je letos o-krepil ekipo. Vsi trije so zaigrali zelo zanesljivo in slavili prodorno zmago s 5:1. Še posebno treba pohvaliti Coljo, ki je premagal favoriziranega Ursicha.
IZIDI
Kras — Ente Porto 5:1
Bole - Norrito 2:0 (16:12); Colja-Ursich 2:0 (19, 16); Štoka - Dodini
2:0 (19, 16); Bole - Ursich 2:0 (19, 19); Štoka - Norrito 1:2 (13, —17, —16); Colja - Dodini 2:1 (17, -18, 19).	B S.
KOŠARKA
Joe Pace pri Binovi?
RIETI - 29-letni Joe Pace, ki je že igral pri Scavoliniju iz Pesara in ki je trenutno v Mehiki, naj bi bil novi Američan pri Binovi iz Rieti-ja. Zamenjal naj 1 i Tonyja Zena, ki pa bi še vedno ostal pri društvu za nastope v Koračevem pokalu. Vest je sicer javna tajnost v Rieti-ju, vendar je društvo še vedno ni potrdilo ne zanikalo
ATLETIKA
Victor Mora najhltrejši
SAN JUAN (Portoriko) — Na malem maratonskem teku (21,9 km) v San Juanu je s časom 1.05' zmagal Victor Mora iz Kolumbije, ki je za dve minuti prehitel rojaka Germana Peno.
" 'fr-. -
OBVESTILA
91*1 v>>	'	' < ’>'<&	; v*o.~
ŠZ Jadran
sporoča, da bo naslednja prvenstvena tekma v nedeljo, 14. novembra, v San Dona di Piave, in sicer s tamkajšnjim moštvom Canella. Tekma bo ob 17.30 v športni palači v Ul. Unita d’Ita-lia.
Jadran vabi navijače, da se tekme udeležijo v kar največjem šte-. vilu. Na razpolago bo tudi avtobus ob 14.45 z Opčin in ob 15. uri s Proseka. Cena vožnje je 10 tisoč lir. Vpišete se lahko pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, v trgovini čevljev Malalan na Opčinah in v cvetličarni Nadja na Proseku.
• • •
ŠZ Bor — namizni tenis
vabi začetnike, mladino in stare igralce na treninge, ki so ob sredah in petkih, od 17.30 do 20. ure v telovadnici na liceju «F. Prešeren*.
ŠD Sokol
obvešča, da je v teku vpisovanje za tečaj otroške telovadbe vsak dan od 15. do 16. ure v društvenih prostorih. Tečaj bo vodil prof. Stanislav Kojanec.

NA OLIMPIADI V LUZERNU
Sovjetska zveza vse bliže zlatu
Jugoslavija še vedno v krogu kandidatov za srebrno odličje
Sovjetska zveza si je praktično že zagotovila zlato kolajno na šahovski olimpiadi v Luzernu, ko je tekmovanje prešlo v drugo polovico, čeprav «zbornaja komanda* za sedaj ni pokazala posebno prepričljive igre. Reprezentanca Jugoslavije je kljub spremenljivi igri še nadalje v krogu kandidatov za srebrno kolajno, čeprav so poročevalci iz Luzerna precejšnji pesimisti v svojih napovedih. Res je namreč, da je imela reprezentanca Jugoslavije doslej med šahovskimi velesilami najlažje nasprotnike, težko pa je verjeti, da bi Ljubodrag Ljubo-jevič zdržal celotno tekmovanje v tako blesteči formi, saj je igral doslej vse dvoboje (6,5 točke iz osmih partij) in je še nadalje najuspešnejši igralec na prvi deski, saj je Ana-tolij Karpov zbral 4,5 točke v šestih partijah.
Sovjetska zveza je po končanih partijah sedmega kola prvikrat dosegla celo točko prednosti, medtem ko so »plavi* močno zaostali, toda švicarski sistem seveda omogoča velike' jfrtetf^spččTftSttbfe 'po vsakem kolu, kar se je pokazalo že takoj v
osmem kolu, ko so z visoko zmago 3:1 s Kubo spet pristali pod vrhom lestvice.
Jugoslovanski šahovski analitiki so spet razdvojeni, saj je očitno, da ne gre v dvoboju s Sovjetsko zvezo v četrtem kolu samo za izgubo pol točke, temveč je bolj boleča izguba ekipne točke, ki bi lahko bila odločilna, šahovska zveza Jugoslavije je poslala v Luzern brzojavko s čestitkami za hrabrost igralcem, med katerimi je peterica glasovala za nadaljevanje prekinjenih partij v dvoboju s Sovjetsko zvezo, čeprav so nasprotniki ponujali neodločeni rezultat 2:2. Izkušeni velemojster Gligorič in zvezni selektor Ostojič pa bi bila takrat zadovoljna tudi z neodločenim rezultatom.
Res pa je, da so naši igralci doslej na olimpiadi pokazali stare slabosti v kritičnih pozicijah, obenem pa tudi veliko borbenost, ki je zagotovila prepričljive zmage 4:0 s Hongkongom, 3:1 pa v dvobojih z Indijo, Bolgarijo, Kitajsko in Kubo. «Plavi» so tako ostali v konkurenci za kolajne, posamezni igralci pa so v osmih kolih dosegli takšne rezul-
tate: Ljubodrag Ljubojevič 6,5 točke iz osmih partij, Svetozar Gligorič 4,5 točke iz sedmih partij, Vladimir Kovačevič 4,5 točke iz šestih partij, Krunoslav Hulak 2,5 iz štirih partij, Božidar Ivanovič 1,5 točke iz štirih partij in Dražko Vele-mirovič 1 točko iz treh partij.
Rezultati osmega kola: Sovjetska zveza - Madžarska 2,5:1,5 (Karpov -Portisch 1:0, Kasparov - Ribli remi, Beljavski - Pinter 1:0, Jusupov -Csovn 0:1); Češkoslovaška - ZDA 1:2 (1), Kanada 1 Nizozemska 2:2, Anglija - Francija 3,5:0,5, Zvezna republika Nemčija Avstralija 1,5:1,5 (1), Jugoslavija - Kuba 3:1 (Ljubojevič - G. Garcia remi, Gligorič - Rodriguez 1:0, Kovačevič -Hernandes 1:0, Hulak - S. Garcia remi); Romunija - Belgija 1,5:0,5 (2), Izrael - Islandija 1,5:1,5 (1),
Stanje po osmem kolu: Sovjetska zveza 22,5; Anglija 21,5; ZDA 21 (1); Kanada 21; Jugoslavija, Nizozemska, Madžarska 20,5; češkoslovaška 20 (1); Avstralija, Zvezna
NOGOMET
V NEDELJSKEM 8. KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Primorje in Kras razočarala v derbiju na Proseku
Kljub močni burji in mrazu bi lahko kaj več pokazala - B. Grgič rešil padri-ško-gropajsko Gajo pred novim porazom - Nepričakovan uspeh Zarje v gosteh
Primorje — Kras 1:1 (1:1)
PRIMORJE: Micor, Štoka, Per-tot, Samese, Angileri, Caharija, Di Benedetto, Vidali (v 85. min. V. Husu), G. Husu, Antoni, Rustja (v 10. min. Sardoč).
KRAS: Coronica, Sugan, Gnezda, Škabar, Esposito (v 61. min. G. Ferfolja), Puntar, S. Olivo, Villal-ta. Samec. Klun, Košuta (v 85. min. Spataro).
SODNIK: De Vita iz Krmina
OPOMIN: Villalta in Caharija
STRELCA: v 9. min. Puntar in v 39. min. Sardoč
Nedeljski derbi na Proseku med domačim Primorjem in Krasom sta sicer ovirala močna burja in mraz, kljub temu pa je bilo pričakovati, da bosta ekipi vendarle kaj več pokazali. Tako pa sta se po skromni predstavi razšli pri rezultatu, ki njiju sami in navijače najbolj zadovoljuje, ne more pa zadovoljevati način, kako sta do njega prišli.
Takoj pa je treba povedati, da je bil Kras vendarle nekoliko boljši. Zlasti v prvem polčasu, ko je imel burjo v hrbtu, je od vsega začetka odločno napadal, že v 8. min. z Villalto zadel vratnico, minuto kasneje pa povedel s Puntarjem, ki je po gneči pred Micorjevimi vrati prisebno poslal žogo v mrežo. Micor se je v tem delu igre izkazal še z nekaterimi lepimi posegi, okrog 30. minute pa je Primorje vendarle nekoliko razbremenilo pritisk ter proti koncu polčasa po natančnem pre-dložku Di BenedeRa tudi izenačilo s Sardočem.
V drugem polčasu smo si nadejati pravi naval domače enajsterice, ki je imela veter v hrbtu, vendar tega ni znala ali ni mogla izkoristiti. Dejstvo je, da se je Kras veliko bolje branil in je zadrževal Pro-sečane daleč od svojih vrat: zadostuje podatek, da je Primorje v tem delu igre le enkrat streljalo proti Coronicovim vratom. Igra je bila tako precej enakovredna, obenem pa tudi izredno grda in razdrobljena. saj je na žogo šlo tudi po pet., šest igralcev hkrati, taki. da o kaki akciji; duhovitih potezah ali čem podobnem ni govore
»Ste si nadejali, da bo Primor-ie tako skromno igralo. zlasti v drugem polčasu?» smo se po tekmi obrnili do Krasoveaa irenern Mandanicciia.
«Ne. mislil sem, da nas v drugem polčasu čaka poraz, pa smo bili skoraj mi boljši. Delitev točk je ta ko pravilna, čeprav smo|vt ppvem
dločnostjo. Vsekakor lahko rečem, da so bili krasovci boljši v prvem delu igre, vendar treba upoštevati, da so imeli pomoč vetra, mi pa smo bili boljši v drugem. Za nas pa je dobro, da nismo izgubili, za Kras pa, da .je dobil točko. Dodal bi še, da smo tokrat imeli pet poškodovanih igralcev. Rust.io, Zollio. oba Husuja, Bortolottija in Valterja Pertcta, kar se nam .je seveda poznalo.* (db)
Giarizzole — Gaj'a	1:1
GIARIZZOLE: Di Maio. Modolo, Zoch, Samez, Bossi. Sifanno, Žagana, Amodio, Huez, Notari, Piscanc.
GAJA; Paulin, Križmančič (v d. p. Boris Rismondo), Kalc, Kralj, R. Križmančič, Gabrielli, Mahnič (L. Milič), Zippo, Pečar, B. Grgič in Maks Grgič.
OPOMINI:	Modolo, Di Maio,
Zoch in Pečar.
Hilli III IM MIII llllllllllllll lili lllllllllll II	I IIII11111111111111111111111111111111111111111
je Primorje kot prvo na lestvici le močnejše.*
«Ste s svojimi iaralct zadovoljen?»
«Sem. V prvem delu srečanja sicer niso izkoristili pomoči vetra vendar so v nadaljevanju lepo zadr ževali žogo in jo držali ob tleh. kar je edino pametno ob rakih vremen skih pogojih.*
«V druaem polčasu ie vsakdo računal. da bo Primorce močno pri tisnilo. vendar se ie moral prav Micor izkazali z levim posegom Ste bili zadovolini z remtiem ali vas ie k taki iari prišitih kat drunena kot n.pr. poškodbe?* — smo za mnenia vprašali proseškega trenerja Mikuša.
«Ni tako enostavno igrati z burjo Mi ne razpolagamo s tako visokimi igralci kot Kras, ki je izkoriščal visoke žoge Ravno v tem smo grešili, ker smo da;ali previsoke žoge in tudi preveč zadrževali igro. Gostje pa so se tudi izkazali z o-
NOGOMET
V PRVI AMATERSKI LIGI
Kljub res slabi igri Križani le izenačili
Nastopili pa so v precej okrnjeni postavi
republika Nemčija 19,5 (1); Romu- „„ ,_____________ rr —
nij-a 19 (2); Izrael 19 (1); Brazilija polčasu imeli kako priložnost več 19; Švica 18,5 (3) itd. A. P. | Na vsak način sem pričakoval, dt
Como di Rosazzo — Vesna 1:1
(1:0)
CORNO DI ROSAZZO: Manente, Tornada, Inen, Fazio, Bon, Scara-botti, Marcusso, Gratton, Giorgiut-ti, Peresini, Bellini.
VESNA: Bubnich, Zucca, Peresut-ti, Somma, Pribac, Jerman, Candot-ti (38. min. Sodomacco), Ludvig. Starc, Pipan, Kostnapfel.
STRELCA: v 10. min. p.p. Bellini, v 41. min. d.p. Pipan.
Vesna se je vrnila iz Corna di Rosazzo s točko v žepu, ki gotovo zadovoljuje Križane, predvsem če upoštevamo, da so jo osvojili proti ekipi, ki deli s «plavimi» predzadnje mesto na lestvici Če pa smo zadovoljni z rezultatom, ne moremo istega trditi za prikazano igro. Vesna je namreč odigrala eno najslabših tekem v gosteh in to predvsem iz dveh razlogov. Igrišče je bilo v izredno slabem stanju, tako da ie oškodovalo bolj tehnične igralce, kot na primer Lud-

ii timi mi umi
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM
Juventina (s težavo) Ie premagala Romano
Po dveh zaporednih spodrsljajih Mladost do celotnega izkupička ■ Slaba igra in poraz so vodenjske enajsterice
Romana — Juventina 1:2
(1:0)
JUVENTINA: VVirtritsch, Varac-chi, Travagin, Furlan, Medeot, Li-govic (Russo I), Russo II, Lauri, Mitti, Cingerli, Acconcda (Šturm).
STRELCA za Juventino: Russo II in Cingerli.
štandreška Juventina je proti Romani zabeležila svojo tretjo zaporedno zmago. Čeprav je bila tokrat zmaga pričakovana (igrali so proti zadnjeuvrščeni), jo je Juventina dosegla s precejšnjo, težavo, saj je celoten potek srečanja motil veter,
IZIDI 6. KOLA
Azzurra - San Lorenzo 1:2 Ve.megliano - Sovodnje 2:0 BegPano - Capriva	1:2
Medea - Poggio	0:0
ltalcantieri - Fogliano 1:1 Pied monte - Sagrado 1:0 Mladost - Torriana	1:0
Romana - Juventina	1:2
LESTVICA
Capriva H; Medea 10; Ju-v(Milina ; Fogliano 8; Mladost, San Lorenzo in Poggio 7; So-vodnje, Regliano in Vermeglia-no 6; Torriana in Sagrado 5; Piedimonte, Azzurra in Italcan-tieri 3; Romana 0.
PARI PRIHODNJEGA KOLA
Juventina - Italeantieri; Be-gliano - San Lorenzo; Azzurra -Sovodnje; Capriva - Medea; Sagrado - Vermegliano; Torriana -Piedimonte; Fogliano - Mladost; Romana - Poggio.
NAJBOLJŠI STRELCI 6 golov. Cingerli (Juventina) 3 gole:	Kobal (Mladost) in
Butkovič (Sovodnje)
ki ni dovoljeval pravega razvoja igre.
K temu pa je treba dodati še, da so domačini povedli že po 2 minutah igre, kar je še bolj otežilo nalogo Vižintinovih varovancev, ki so začeli s pravim forsingom na domačega vratarja.
Vloženi trud v prvem polčasu ni rodil zaželenih sadov in Romana je šla v slačilnice s prednostjo.
V drugem delu srečanja pa je Juventina še ostreje pritisnila, tako da so domačini igra) pretežno' v lastnem kazenskem prostoru. Okrog 30. min. so gostje z Russom prišli do izenačenja in takoj zatem povedli s Cingerlijem. ki je s tem zadetkom zasedel tudi prvo mesto na lestvici strelcev.
Mladost — Torriana 1:0
0:0)
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Pahor, L. Frandolič, D. Frandolič, Semolič, Ferfolja (Vižintin), E. Gergolet, H. Kobal, E. Kobal, Lavren čič.
STRELEC; Lavrenčič.
Po dveh zaporednih porazih je doberdobska Mladost zopet osvojila obe točki. Uraničevi varovanci so tokrat zadovoljili predvsem z igro, kakršne že precej časa nismo bili navajeni. Na drugi strani so tudi nasprotniki dokazali, da precej obvladajo nogomet, čeprav so se v nekaterih priložnostih posluževali tu-precej grobih potez, da so zaustavljali naše igralce. Sodnik jim namreč pokazal sedem rumenih kartonov.
Na splošno pa sta obe ekipi pripomogli k lepi in živahni igri, predvsem v prvem polčasu. Priložnosti je bilo precej za oboje. Prva večja priložnost pa se je ponudila Hilariju Kobalu, ko je sam pred vratarjem glavo poslal žogo izven vrat. Po polurni igri pa je Mladost povedla z Lavrenčičem, ki je izkoristil spret no podajo Kobala.
V drugem polčasu pa je imela Torriana terensko premoč. Njene napade pa so spretno zaustavi'ali bodisi branilci bodisi vratar Gergolet. ki je prav v zadnji minuti ohranil prednost, ko ie s skokom odbil nevarno žogo. (Z. F.) Vermegliano — Sovodnje 2:0
(0:0)
SOVODNJE: Cabas, R. Petejan, Costantini, Marson, Caudek, E. Petejan, Kodrič, Zearo (Milloch), Butkovič, Florenin, Sambo (Radikon).
Sovodnje še vedno igrajo s spremenljivo srečo. Pred sedmimi dnevi so belo-modri na domačih tleh premagali solidno ekipo iz Begliana, tokrat pa so doživeli gladek poraz v Romjanu proti tamkajšnji enajsterici.
Nedeljski negativni rezultat je bil brez dvoma sad slabo organizirane igre, predvsem v napadu. Preveč je bilo netočnih podaj, tako da je bilo praktično nemogoče graditi konstruktivno igro in seveda ustvarjati priložnosti za gol. Če k temu dodamo še dejstvo, da je obramba nekajkrat negotovo zaigrala / (drugi zadetek domačinov je padel namreč zaradi spodrsljaja sovodeniske o-brambe), potem je slika nedeljskega poraza povsem jasna.
Marsonovi varovanci bodo imeli že prihodnjo nedeljo priložnost, da si priborijo nov par točk, saj bodo gostovali v Gorici proti skromni Az-zurri, ki zaseda predzadnje mesto
na lestvici. To bo tudi priložnost za belo modre, da še izpilijo tiste vrzeli v igri, ki so bile vzrok za negotov začetek letošnjega prvenstva,
P. I.
Ascoli - Verona	2
Cagliari - Catanza; o	1
Cesena - Inter	X
Fiorentina - Torino	X
Genoa - Avellino	X
Juventus - Piša	.	1
Napoli - Sampdoria	2
Udinese - Roma	X
Arezzo - Bari	X
Como - Bologna	1
Lazio - Palermo	1
Cosenza - Empoli	1
Lanciano - Francavilla	2
KVOTE
13 - 139.947.008 lir 12 —	3.584.000 lir
NOGOMET, -	«
V 3. AMATERSKI LIGI NA TRŽAŠKEM
viga, pri katerem se začnejo vse akcije. Poleg tega v kriških vrstah manjkajo nekateri standardni igralci, tako da tisti, ki stopijo na igrišče, večkrat ne nastopajo v običajni vlogi.
Pa preidimo k nedeljski tekmi. Vesna je dokaj dobro začela in že v peti minuti je Jerman resno zaposlil domačega vratarja z lepo izvedenim prostim strelom. Kmalu zatem pa so domačini, ' i do tedaj praktično niso prišli čez lastno sredino igrišča, prišli v vodstvo. Močan strel izven kazenskega prostora je Bubnich kratko odbil’ in Bellini je brez vsake težave potisnil usnje v dno mreže. Gol je nekoliko potrl Križane, ki so nekaj minut s te-
Primorec bi si zaslužil še izdatnejši uspeh
Po enakovredni igri Rrežani izenačili proti S. Luigiju
Rabulese — Primorec 0:1
(0:0)
PRIMOREC: Leone, M. Kralj, Modesti, Križmančič, Lugnan, Fi-nessi (v 70. min. Bruni), E. Kralj Dettori, Mule, I. Milkovič, Ritos-sa, 12 Maglica, 14. M. Kralj.
STRELEC: v 60. min. Ritossa.
SODNIK: Palumbo.
Pičli gol, s katerim je Primorec zasluženo premagal Rabuiese, ne odraža poteka tekme Trebenci bi si namreč zaslužili mnog-) višjo prednost. Tokrat so dobre igrali in vseskozi imeli vajeti igre v svojih rokah. V prvem polčasu so imeli burjo v obraz in so z izredno pre udar.jenostjo praktično onemoeočili domačine, ki niso kljub prednosti vetra nikoli resno zaposlili Leone ja. V napadu pa so bili Trebenci vedno nevarni. V dveh priložnostih jih je sodnik oškodoval, ko jim ni dosodil enajstmetrovke, enkrat pa je domači vratar lepo ubranil strel Muleja z glavo.
V drugem polčasu pa so Treben ci močno pritisnili na vrata Ra-buieseja in v 60. minuti povedli-
Igor Milkovič .je močno streljal s prostega strela, žoga se je odbila cd droga do Ritosse, ki je uspešno izkoristil priložnost. Domačini so skušali reagirati, a so se prav gostom ponudile lepe priložnosti, da
1. -
1.	Bombolino
2.	Camarix
1.	Maurilius
2.	Sagittarius
1.	Fattone
2.	Bolsrioi
1.	Banker
2.	Bascano
1.	Aiax di Migliore
2.	Ilford
1.	Qoiero
2.	Osdamia
KVOTE
12 — 8.569.000 lir 11 —	460.000	lir
10 —	52.000	lir
2. -
3. —
4. _
5. -
6. —
2
X
X
1
X
2
1
2
Z-
1
1
2
povišajo rezultat. V obrambi je bil namreč Primorec vedno na mestu, tako da vratar Leone ni ime veli kih težav. #(Bruno)
S. Lulgl For You — Breg 1:1
BREG; Panicconi, Tul, Rodella, Lovriha, Pinzin, Dazzara, Albertini (Zonta), Mondo, Jež, Perossa in Strnad.
Neodločen rezultat je povsem u-pravieen, saj sta si bila S. Luigi in Breg v nedeljo enakovredna.
V prvem polčasu so domačini imeli tezensko premoč :.i tudi povedli po napaki branilca Brega, ki je pustil nasprotniku, da se sam predstavi pred vratarja. Brežani so nato reagirali in tudi izenačili s prostim
■IIIIMMniMlIllllimiUlllllllimiMIIIMIIHIlIJMMIIIIinmiMIIIHMIMIIIIMmUlMIIIMIMIMlIllllmHmHiniimiiMIlHMMMMIIliiiiiiiniiiiilillMIlIMMIIIMMIMIIMMimMIIMII
Naše šesterke v raznih prvenstvih
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 1. KOLA
1 SKUPINA: CUS Padova - R Pellicano Fratte 0:3; Volley Cone-gliano - Spinea 1:3. Ker se je Mai-natti iz Castelgomberta odpovedal temu prvenstvu, je bila ekipa Viag-gi Leonardi iz Bergama v 1. kolu prosfa.
2. SKUPINA: Mogliano Veneto -Bor Intereuropa 3:1, Sokol - Palla-volo Nervesa 3:2, Itas Fiume Veneto - Albatros Treviso 0:3.
PRIHODNJE 2. KOLO (13. 11): Spinea - CUS Padova, Viaggi Leonardo - Conegliano, Nervesa - Mo-gliano Veneto, Albatros Sokol, Bor Intereuropa - Itas Fiume Veneto.
ŽENSKA C-1 LIGA
1.	SKUPINA: CUS Trst - Liber-tas Krmin 3:0, Fiat Comolli - Sloga 3:1, Nuove Ceramiche Videm -OMA 01ympic 0:3.
2.	SKUPINA: Virtus Taglio Di Po - 01ympia Teodora 2:3, Portuali Ravenna - Rinascita Ravenna 1:3, International Monselice - Volpe Fiesso 3:2.
PRIHODNJE 2. KOLO (13. llDlvenna - Virtus Taglio Di Po, Vol-Sloga - CUS Trst, OMA 01ympic - pi Fiesso - Portuali Ravenna, O-Fiat Comolli, Libetas Krmin - Nuo- l.vmpia Teodora - International Mon-ve Ceramiche Videm, Rinascita Ra-1 seliee.
Borovim dečkom tudi v tretjem prvenstvenem nastopu ni šlo od rok
IZIDI 6. KOLA Rabuiese - Primorec	0:1
Union - S. Vito	0:1
Chiarbola - S. Anna	0:1
Barbarians - Aurisina 0:7 Olimpia - Roianere	2:2
S. Luigi - Breg	1:1
S. Sergio - GMT	3:1
Počitek: S. Andrea LESTVICA
Aurisina 12, S. Sergio, Roia-nese 10, Breg 8 Olimpia 7, Primorec 6, S. Andrea, Rabuiese, S. Luigi in S. Vito 5, Union 4, Chiarbola 3, GMT in S. Anna 2, Barbarians 0. PRIHODNJE KOLO (14. 11.)
Grandi Motor! . S. Andrea; Breg - S. Sergio; Roianese - S. Luigi; Aurisina - Olimpia; S. Anna - Barbarians; S. Vito -Chiarbola; Primorec - Union. Počiva: Rabuiese.
IZIDI 8. KOLA Palmanova - S. Giovanni 0:1 Percoto - Portuale	0:1
Cima Adviser - Pierts 1:1 S. Canzian - Tortitttd« 3:1 Como Rosam - Vesna’ 1:1 Sangiorgina - Torviscosa 1:1 Stock - Costalunga	1:1
Pro Fiumicello - RonchI 2:0 LESTVICA
Percoto, Pro Fiumicello 12; Portuale 11; Torviscosa, S. Giovanni 10: Costalunga, Pie-rls 9; Ronchi, Sangiorgina 8; S. Canzian, Fortitudo 7; Cima Adviser, Como Rosazzo, Vesna 6: Stock 4: Palmanova 3. PRIHODNJE KOLO (14. 11.)
Palmanova - Cima Adviser; Portuale - Pieris: S. Canzian -Percoto; Como Rosazzo - Sangiorgina; S. Giovanni - Forti-tndo: Costalunga - Vesna: Tor-visrosa - Ronchi; Pro Fiumicello - Stock.
STRELCA: v 50. min. Amodio, v 80. min. B. Grgič.
Gaja je .ves prvi polčas gospodarila na igrišču, a ni uspela priti v vodstvo, čeprav je imela številne priložnosti. Najbolj nevaren je bil M. Grgič, ki je z lepim strelom z glavo po predložku Križmanči-a resno zaposlil nasprotnega vratarja. Kmalu zatem je vratar Giarizzol lepo posegel in ubranil prosti strel Pečarja. Med drugim je sicer dobri sodnik spregledal precej očividro enajstmetrovko zakadi prekrška nad Miličem v kazenskem prostoru.
V drugem polčasu se je stanje na igrišču precej spremenilo. Giarizzole so pritisnile in kaj kmalu povedle, ko je Amodio izkoristil napako Gajine ob ambe. Zgledalo je. da bodo gajevci doživeli nov nezaslužen poraz. Gaja pa se je kaj kmalu opo
IZIDI 8. KOLA Muggesana - Domio	1:2
Libertas - Campanelle	1:0
Op. Supereaffe - Zarja	0:1
Primorje - Kras	1:1
Giarizzole - Gaja	1:1
CGS - S. M. Sistiana	2:1
C.E. Prisco - Opicina	1:1
Isonzo - Zaule	1:0
LESTVICA
CGS 13, Isnnzo, Primorje 12, Mug-gesana, C.E. Prisco 11, Giarizzole 10, Libertas, Supereaffe, Opicina 9, Zarja 8, Kras 7, Zante, Domio 6, Camoanelle. Gaja 2, S.M. Sistiana 1.
PRIHODNJE KOLO (14. 11.)
Mnggesana - Op. Supereaffe; Primorje - Libertas; Camnanelle - Zar-Giarizzole - CGS: Domio - Kras; O-picina - Gaja: S.M. Sistiana - Zau-le; Isonzo - C.E. Prisco.
žavo zaustavljali prerojene domačine. Polagoma pa so Jerman in tovariši le ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke in nekajkrat nevarno ogrozili vrata nasprotnika. Toda streli Starca in Jermana so naleteli na odlično razpoloženega vratarja domačinov Manenteja,
V drugem polčasu so se Križani s sklonjeno glavo podali v napad ter potisnili nasprotnika na lastno .sredino. Toda kljub terenski premoči Vesne so prav domačini imeli na razpolago najugodnejše priložnosti, saj so s hitrimi protinapadi večkrat spravili v težavo obrambo splavih*. Gol Vesne je padel le nekaj minut pred koncem. Jerman je izvedel prosti strel z levega krila, na sredini je bil Pipan najvišji in je z glavo lepo premagal vratarja domačinov
Fabio
mogla in pričela napadati ter v 80. min. končno tudi izenačila: v zmedi v kazenskem prostoru Giarizzol je bil B. Grgič najbolj priseben in je brez težav potisnil usnje v mrežo. (M.M.)
Op. Supereaffe — Zarja 0:1
(0:1)
OP. SUPERCAFFE: Altin, Lombardo, Milani, Palermo, Volturno, Scamperle, Bagattin, Manzin, Riz-zo, Giovannini, Dagri.
ZARJA: Puzzer, Grgič, Tognetti, Bencich, Macor, Križmančič, Gatta, Udovicich, Novel, Sossi, Ražem.
STRELEC: v 27. min. Udovicich.
Po porazu v prejšnjem kolu na domačem igrišču je Zarja nepričakovano zmagala v gosteh proti solidni ekipi Op. Supereaffe. Bazovd so nastopili v nekoliko spremenjeni postavi, saj so zaradi poškodb manjkali nekateri ključni igralci. Kljub temu pa so Bazovci zaigrali dobro. Od vsega začetka so pokazali, da merijo vsaj na točko in so s pazljivo igro v obrambi in na sredini igrišča popolnoma onemogočili vsak poskus domačinov. V napadu pa so prišle na dan vse stare hibe, tako da si niso ustvarili resnejše priložnosti za gol vse do 27. min., ko je Udovicich z mojstrsko potezo presenetil nekaj branilcev in tudi domačega vratarja. Po golu je bila reakcila Opencev sterilna, saj niso niti enkrat resneje zaposlili Puzzer ja.
Drugi polčas je Zarja začela z napadi, ki so bili večkrat zelo nevarni. Domačini pa so se omejili na protinapade, ki pa jih je bazovska obramba z lahkoto ustavljala. V 73. min. so imeli bazovci lepo priložnost, da postavijo rezultat na varno, ko je Novel v protinapadu po osebni akciji preigral tudi domačega vratarja in z zelo težke pozicije streljal na vrata. Toda žoga se je cdbi’a od vratnice nazaj v polje. To je bila tudi zadnia resnejša priložnost na tekmi (BTG1
TENIS
Paul McNamee prvi v Baltimorl
BALTIMORA — Na mednarodnem teniškem turnirju WCT v Baltimori je Avstralec Paul McNamee po pravem maratonskem boju, ki je trajal več kot štiri ure in pol, v finalu s 4:6, 7:5, 7:5, 2:6, 6:3 premagal Argentinca Guillerma Vilasa.
lIHMIIIIMIMIVtllllllllllltllllllllllllimillMllltilitlliHiMtiMimmiiiiiuuiHiiiiiiiiiHittUiiiiiniiiHimitHtMiiiiii
ODBOJKA
PO 4. KOLU ZENSKE INTERLIGE
strelom Perosse izven kazenskega prostora.
V drugem polčasu ie Breg potisnil nasprotnika v njegov kazenski pro-stof, ,oda brez večjega uspeha, saj se rezultat ni več spremenil do konca. Omeniti je treba, da se je tokrat precej »izkazal* sodnik, ki bi morda v kakem drugem športu imel več sreče. (I. S.)
Nov rekord na 100 km
MOSKVA — Sovjetska kolesarka Olga Sidorenkova je postavila nov svetovni rekord v dirkališčni vožnji na 100 km, kjer je dosegla čas 40’52”171 in tako {»pravila za približno 40” prejšnjo znamko.
Brda in Kanal v vodstvu
QUITO — Andres Gomez iz Ekvadorja je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v Quitu, veljavnem za «grand prix». V finalu .je v dveh setih z izidom 7:6, 6:3 odpravil Francoza Loica Corteaua.
Pri Banih
V nedeljo so se nadaljevala tekmovanja v ženski odbojkarski inter-ligi za pionirke. Pri Banih so tokrat nastopili Brda, Kontovel E-lectronic shop, Sloga in Sokol. Ski-pa Brd je odigrala tri tekme in premagala vse nasprotnike, pa čeprav je nastopila le s sedmimi igralkami, ki so bile na koncu že utru jene. Tako Kontovel Electronic Shop kot Sloga bi sicer goriško ekipo lahko premagala, vendar je bila športna sreča tokrat na strani gostujočih. V slovenskem derbiju tega dne pa je Sokol po napetem srečanju 2:1 odpravil Kontovel Electronic Shop.
IZIDI
Brda - Sokol 2:0 (15:9, 15:7); Br da - Kontovel Electronic Shop 2:1 (15:12, 15:17, 15:10); Brda - Sloga 2:1 (15:8, 12:15, 15:9); Sokol - E-lectronic Shop 2:1 (15:13, 5:15, 15:5).
POSTAVE
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Danev, Perini, Umek, Vascotto, Ukmar, Marcuzzi, Štoka, Erika in Katja Garbini. Rubel, Brischia.
SLOGA: Kckoravec. Sonja Milkovič, Bizjak, Guštin, Križmančič, Bra tož, Cuk, Morpurgo, Purič.
SOKOL: Sara in Monika Gruden, ■ Pertot, Perdec, Radetič, Jazbec, Le- ■ giša, Ušaj.
V Novi Gorici
Zares dokaj čuden razplet turnirja v Novi Gorici. Borovke, ki so brez težav premagale Goričanke,, proti katerim se je moral Kanal pošteno po:rudi i, preden je izbojeval zmago, so v odloči'nem srečarju s Kanalom izgubile tekmo in s tem tudi stik z vrhom lestvice slovenske interlige.
IZIDI
Nova Gorica - Kanal 1:2 (10:15, 15:10, 7:15)- Kanal - Bor 2:0 (15:7, 16:14); Nova Gorica - Bor 0:2 (15:6, 15:3).
DODATNA TEKMA
Kanal Solkan 2:0 (15:3, 15:2).
BOR: Foraus, Favaretto, Stoper, Ukmar, Požar, Bandelj. Valenčič, Centazzo.
LESTVICA
Brda in Kanal 17; Sokol 16; Bor 14; Sloga in Kontovel 12; Koper, OšJPV, Semedela in Nova Gorica 9; Solkan 8; Breg 7.
Brda, Kanal in Sokol imajo tekmo več, OšJPV, Semedela in Solkan imajo tekmo manj, Koper in Breg pa dve tekmi manj.
Uredništvo, uprovo. oglosnl oddelek
IfcST Ul. Montecchi 6. PP 5S9	Tel. (040) 78 48 72 (4 linijo) TLX 480270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel, (0481) 13382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6,00 din. ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90.00, letno 900.00 din. zo organizacije in podietja mesečno 120.00 letno 1200C0.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiška, Tršt 11-5374 Stran 8
PRIMORSKI DNEVNIK
9. novembra 1982
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljorio Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 mm|
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali.upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
... r I________ Član italijanske ti
_	..	Z1W f ' zveza časopisnih j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m nska^^frat založnikov fieg'
PRED DANAŠNJIM NADALJEVANJEM KEVS
Nasprotja med velesilama pogojujejo uspešen konec madridske konference del mirovnega gibanja
Sovjetski lisk vali krivdo za slab potek spomladanskega dela Med številnimi nastopajočimi sta sodelovala tudi koro-
NA SOBOTNEM KONCEPTU ZA MIR NA DUNAJU
Manjšine v Avstriji
srečanja na imperialistične kroge» in ameriško administracijo
(Dopisnik Dela r.a Primorski dnevnik)
MOSKVA — Dan pred ponovnim začetkom madridskega srečanja v Mo k vi še enkrat opozarjajo na za plete, do katerih je v zadnjih mesecih pripeljal sestanek o evropski varnosti in sodelovanju, istočasno pa krivdo za težave in probleme na pogajanjih, o katerih je hilo v zadnjih dveh letih toliko govora, izključno valijo na »imperialistične krogov ip ameriško administracijo. Kljub temu, da poskušajo biti uvodničarji v današnjem sovjetskem tisku tudi optimisti, pa se vidi, da v bistvu malokdo verjame, da bi se lahko srečanje v Madridu kmalu uspešno končalo;
Sami sovjetski komentatorji zadnje dni poudarjajo, da se je skrajno za pletena mednarodna situacija, ki je bila že spomladi eden izmed poglavitnih vzrokov za prekinitev madridskega sestanka, zdaj še poslabšala. Pri tem imajo v mislih tudi razvoj sovjetsko-ameriških odnosov v zad njih dveh tednih, v katerih je prišlo do nove eskalacije obtožb, pritiskov in nasprotij med Moskvo in Wa shingtonoin, za katere je moč vse pogosteje slišati, da so šle tudi v primeru Kremlja že precej za točko »zadnjega opozorila*.
V	Moskvi so pravzaprav v teh dneh razkrili »vse karte*. V skladu s prevladujočo linijo «dveh usmeritev* v mednarodnih odnosih, od ka terih je ena naravna na »razpiha vanje vojne*, druga pa na »burijo za mir*, so ameriško vlado obložili, da je že od vsega začetka »sabotirala madridski sestanek*. Obtožbe, ki so jih izrekli v teh dneh nekateri uardni predstavniki sovjetske vlade in sovjetski komentatorji, so po mne-rju mnogih dokaj hude tudi za današnje ozračje obnovljene »hladne vojne* in skrajno povišane retorike med supersilama. kjer že itak ne kaj časa nihče nikomur ničesar ne prizanaša.
V	Moskvi tako zdaj poudarjajo, da je madridski sestanek o evropski va -nosti in sodelovanju slalro pote kal že od svojega samega začetka zaradi tega, ker so »nekatere* dežele namerno povzročale na ujem težave. V prvi vrsti so. razumljivo, pri tem omenjene ZDA in ameriška delegacija, za katero sovjetski tisk tudi pravd, da je skupaj s predstavniki nekaterih zavezniških držav iz severno atlantskega bloka nenehno »fabricirala probleme in sejala politično nezaupanje*. Pripomlje na račun obnašanja ameriške delegacije v Madridu so iscer bile v Mo skvi prisotne že vseskozi, vseeno pa nikdar prej ni bilo tako kategorično rečeno, češ da v Washingtonu že od samega začetka niso želeli u s pesnega konca madridske konference. Pri tem tukaj posebej poudarja jo, da si je amsriška vlada v cilju -obstrukcije pogajanj* bojda stalno
vihiiii iHiiHiiinitiiiiiiiiHiii im..;;:;: :ini n iniiiumii
izmišljala povede: od ekonomskih | dridske konference, ki je v samem vprašanj do problemov človekovih bistvu evropske varnosti.
p. avle, od Afganistana do Poljske Nikdar prej tudi niso v Moskvi tako tesno pogojevali uspešen za ključek madridskega sestanka s po ložajem v sovjetsko-ameriških od
Moskovski pesimizem v zvezi z jutrišnjim nadaljevanjem madrid skega srečanja se kaže tudi v oce njevanju dosedanjih predlogov za zaključni dokument in rezultatov,
nosili. Sovjetski komentatorji danes ! ki naj bi jih prinesel zdajšnji sesla-
PRIMORSKE VESTI
Za okrepitev maloobmejne menjave
KOPER Tu se .je včeraj sestal odbor za obmejno sodelovanje pr: sekciji za Italijo Oospudarske zbor niče Jugoslavije, da bi pripravil stališča za skupen sestanek jugo slovansko italijanske in italijansko .jugoslovanske gospodarske zbornice, ki bo v Opatiji med 22, in 25. novembrom. N:~ sestanku so se seznanili z dosedanjimi rezultati meloobmejnega gospodarskega sode lova n ja in sc dogovorih za nekatere naloge, ki jih bodo morali opraviti, če bodo želeli še naprej razvijat, takšen pospešen tok obmejne me njave.
Ugotovili so. da to gospodarsko sodelovanje ob jugoslovansko itali Janški meji poteka v obojestransko korist, kat je še posebej opaziti v zadnjih štirih letih, ko se je bla govna menjava povečala za štirikrat in ie promet v lanskem letu dosegel 150 mili:ard lir vrednosti. Doslej je ta menjava pomenila pri bližno deset odstotkov siceršnje tr Kovinske menjave med Italijo in Jugoslavijo, prav letos pa se bo ta odstotek povečal v k oris' maloob mejnega blagovnega prometa.
B. S.
naravnost postavljajo sestanek o ev ropski varnosti in sodelovanju v Madridu v funkcijo sovjetsko-amc riških odnosov in poudarjajo, da «u-spelia v Madridu ne more bili brez napredka na poga.janjili o zmanjšanju jedrske oborožitve v Evropi v Ženevi*. To trditev potem obračajo tudi na drugi način in opozarjajo, da »čimprej se bodo začela sovjetsko ameriška pogajan ja. temvečja bo perspektiva za madridsko sreča nje*.
Niso redki, ki prav zaradi takšnega tukajšnjega najnovejšega (blokovskega) tolmačenja evropskih prilik še bolj skeptično gledajo na konfe renco v Madridu, še posebej, ker je dobro znano (takšne so tudi uradne sovjetske ovene), da pogajanja o o mejitvi oboroževanja med supersilama že nekaj časa zelo slabo potekajo in zaenkrat še niso dala nobenih rezultatov. Nekateri zato tudi opozarjajo, da. kakorkoli je mogoče proces oborožitve v svetu in krepitve evropske varnosti res medsebojno povezan, potiskanje sovjet-skaamerrških odnosov pred madrid sko srečanje dejansko pomeni zo-ževanje univerzalnega značaja ma-
nek. Vsaj pisanje današnje »Pravde* je moč razumeti, kot da bi bilo po vsem dovolj, če bi se delegacije dogovorile le o sklicanju konference
0	krepitvi medsebojnega zaupanja in
1	az.orožiive v Evropi. Nekaj podob nega velja tudi z.a predlog, ki so ga za osnovo bodočega dokumenta sodelujočim predložile evropske ne uvrščene in nevtralne dežele: če so sovjetski komentatorji še spomladi in nedavno govorili, kako je to zelo dobra podlaga za nadaljnje delo in da jo velja podpreti, potem je zdaj moč slišati tudi ocene, češ da to «ni slaba podlaga*.
DANILO SLIVNIK
Petaki stroj ranil atentatorja
MADRID V Baskiji je v kraju Zu marraga prišlo do atentata, v kafe rem sta bili ranjeni dve osebi. Policijsko poročilo nravi, da sta prav ti osebi nameščali peklenski stroj v neki avto. ko je naboj nepriea kovano eksplodiral in poškodoval oba atentatorja.
i«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiu4o«niii4ktiiiiiii iiiiiiii iiiim 1111111111111111111111111111111(11111111111111
NA NEDELJSKEM REFERENDUMU 0 NOVI USTAVI
Turčija se je izrekla po recepta generalov
Osebna zmaga generala Evrena - Plebiscitaren izid in visoka volilna udeležba - Utemeljeni dvomi o pravilnost! poteka glasovanja
»f «#* a*M «*,#•«	.
. %4 v. <*-•>*• «• <4
ANKARA — Čeprav še niso zna ni dokončni izidi nedeljskega j-stavnega referenduma v Turčiji, je po dosedanjih podatkih moč z go tovostjo trditi, da bo general Ke-nan Evren novi predsednik republi ke za naslednjih sedem let, tako kol predpisuje nova ustava. Izredno visoka volilna udeležba, ki .je ure seg'a 90 odstotkov in plebiscitarno soglasje novi ustavi, pomenita o-sebno zmago generala Evrena. ki mu .je uspelo zajeziti val terorizma in hude inflacije v deželi
Po dosedanjih podatkih se je več kot 91 odstotkov volivcev izreklo za novo ustavo in predsedstvo generala Evrena. ki so ju preteklega meseca predlagali generali / oblju l>o. da bodo do konca ieta 1984 izvedli politične volitve. Če upoštevamo podatek, da je 52 odstotkov Turkov nepismenih ali polpismenih, si izid referenduma moremo razlagati prej kot množični izraz zaupanja 64-lct nemu Evrenu. kot pa politično soglasje novi ustavi, ki za naslednjih deset let pušča zunaj zal»na glavni turški politični sili Republikan sko ljudsko stranko nekdanjega predsednika Ece vita in Stranko pravice Sulejmana Demirela. Oba politična lider.ja sta se udeležila re refenduma in govori se da sta oddala glas za novo ustavo.
Sicer pa so si opazovalci edini, da je o pravilnosti potelca referenduma mogoč marsikak dvom sai ni bila zajamčena tajnost volitev. Skozi tanke, skoraj prozorne ovojnice .je bilo namreč možno ugotoviti bar vo glasovalnega listka: temno moder je pomenil «ne», beli pa »da*, če k temu prištejemo še dejansko izključitev strank iz ,xilitičncga življenja dežele za nadaljnjih deset let; je razumi iiv skepticizem, ki ga vzbujajo obljube generalov o de mokratizaciji turških notranjih razmer. Evren je svoj mandat od volivcev zahteval na osnovi zagotovila. da bo v letu in pol vrnil državi voljeno vlado, pa čeprav v režimu, ki predsedniku republike jamči ši roko oblast, krči svobodo posamez nika in tiska ter m.ično pogojuje deiavnost političnih sil in sindi katov.
Šesta knjiga zbirke «®uad«rni»
IZOLA — V tem kraju so uradno predstavili šesto knjigo zbirk? «Qua-dei-ni*. Ki jo je izdalo Središče za zgodovinske raziskave Unije Italijanov za Istro in Reko v sodelovanju s tržaško ljudsko univerzo. Med prestavitvijo, ki so se je udeležili številni ugledni gostje iz Slovenije. Hrvatske in Furlanije Julijske krajine. je prišla do izraza pomembnost nove izdaje, še posebej pa esejev profesorja Marina Budicina in dr. Raffaeleja Colapietre. »Prvi socialistični posveti v Istri od leta 1902 do leta 1907» in »Jezikovne in narodnostne manjšine v italijanskem parlamentu od statuta italijanske kraljevine do padca fašizma*, (eo)
trenutno ne bodo ukinili, kandidate pa bodo usposabljale za vadbo otrok.
Tudi na fakulteti za telesno vzgo jo bodo sprejemali le omejeno šte vilo kandidatov, ki bodo morali pred tem opraviti sprejemni izpit iz splošne kulture. Pogoj za pripustitev k izpitu pa bo maturitetno izpričevalo.
, Ustanovili so novo prostozidarsko ložo
FIRENCE — Včeraj so v letovišču Montecatini Terme ustanovili novo prostozidarsko ložo. poimenovano po Giovanni.ju Amendoli.
ski partizanski zbor in gradiščanski tamburaški ansambel
CELOVEC — Med številnimi d-metnilti, ki so zadnjo soboto na Du-na ju priredili množičen koncert za mir, je nastopil pred '0.000 poslušalci v dunajski mestni dvorani med drugim ludi koroški partizanski zbor iz Celovca in h: vaški tamburaški ansambel iz Cindorfa r.a Gradiščanskem. Z navdušenjem je publika pozdravila zbora, ki sta na tej impozantni prireditvi izpričala povezanost slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti s širokim gibanjem za mir v Avstriji.
Po mogočni demonstraciji 70.000 letos 15. maja na Dunaju je bil sobotni koncert za mir dosedaj največ.ja tovrstna prireditev, ki ji bodo sledile še podobne.
Med znanimi umetniki iz Avstrije in inozemstva, ki so v več kot o semurnem koncertu peli. govorili in protestirali za mir so bili znani u-metniki kot Amerikanec Harrv Be-lafonte, Avstrijec Andre Heller, Erika Pluchar, Fritz Muller. Otto Tausig. Jana Bičevska.ja iz Sovjetske zveze, Nemec Konstantin We-cker, mirovni zbor iz Hamburga, Letta Mbulu iz Južne Afrike ter umetniki iz Grčije, Čila in pale stinski pevci.	(Sindok)
V Piemontu led in sneg do nižin
TURIN — Prvi sneg je preteklo noč s tanko odejo prekril strehe in polja v Piemontu in Dolin' Aosta. Močno .je snežilo v višini nad tisoč metrov, vendar ga je nekaj centimetrov zapadlo tudi v nižjih legah in v Turinu, tako da so se avtomobilisti morali opremiti s snežni mi verigami.
Nenaden padec temperature jo ie z ledom zagodel tud' trideseterici oseb, ki so se pozno v noč zamudile v višinah genovskega zaledja: z vozili so nemočno obtičale na ce sti, dokler jim niso prišli na pomoč gasilci. Ena od potnic si je pri padcu na poledenelem cestišču poškodovala nogo.
V juž-nem delu Italije pa /ime še ni„ zato ljudje še vedno pridno nabirala gozdne sadeže. Da je gobarstvo lahko hudo nevarna strast, potrjuje primer dveh družin iz Pa lerma. ki so se polnoštevilno zastrupile z vabljivimi sadeži; med osmimi tsebami sta tudi dva de setletna otroka.
Etnično razlikovanje v južnoiirolskih gorah
BOČEN — Po pisanju »Sud-deutsche Zeitunga* obstaja v južno-tirolskih gorah ostra etnična delitev: Nemci na eni in Italijani na drugi strani. Gre namreč za delitev med AVS, južnotirolsko alpinistično zvezo in CAI, italijanskim alpinističnim združenjem ter vsemi, ki
Univerzitetna diploma tudi iz telesne vzgoje
RIM — Tudi v Italiji bomo kmalu imeli fakultete za telesno vzgojo. Doslej so bili namreč /.nanj ISEF, inštitut s triletnim študijskim ciklusom. ki pa ni bil enak univerzitetne mu študiju.
Prosvetno ministrstvo je zdaj izdelalo zakonski predlog, po kate rem bo tudi v Italiji trajal študij telesne vzgoje štiri leta in bo vsak študent po uspešno opravl jenem študiju prejel univerzitetno diplomo.
Načrt fakultetnega študija predvi deva tri smeri: pedagoško (za poučevanje na srednjih šolah), športno (za trenerski poklic v raznih društvih in športnih inštitucijah) in za korektivno ter rehabilitacijsko telo vadbo.
Višjih šol s triletnim ciklusom
J/m
Za dekleta in
Včasih je potrebno zelo malo, da bi se počutili veliko bolje poligei - executive - vir življenjskih moči in dobrega razpoloženja
Priporočamo ga trikrat dnevno dekletom in ženam z oslabljeno splošno kondicijo in nezadostnim spolnim poželenjem.
medex...
l|ubljana, Jugoslavija
govorijo italijanski jezik. Nemške alpiniste poleg ljubezni do gora, združuje tudi močno etnično čustvo in se v prihodnosti nameravajo v večji meri posvečati razvoju in olira nitvi svojih tradicij, jezika in kulture. V tem smislu so se že odločili za spremembo pravilnika svojega združenja, saj se hudo bojijo asimilacije: zavračajo mešane zakone in sploh vse vezi med obema etničnima skupinama. Tak politično -etnični poudarek nemški alpinisti o-pravičujejo s krivicami, ki jim jih je v preteklosti storil fašizem.
Tragedija v ameriški jetnišnid
V Ameriškem mestu Biloxi je izbruhnil požar v mestni jetnišnici, kjer se je zadušilo 27 jetnikov, ki niso mogli pobegniti iz svoji’., celic. Na sliki: trupla nesrečnih jetnikov	(Telefoto AP)
DOSEDANJI PREDSEDNIK POLKOVNIK ZERBO ARETIRAN
DRŽAVNI UDAR V ZGORNJI VOLTI
Oblast prevzel «začasni svet za rešitev», ki ga vodi kapetan Sankara
(Dopisnik dela za Primorski dnevnik)
NAIROB1 — Kot je včeraj objavil radio Uagadugu, so v noči od sobote na nedeljo podčastniki in vojaki izvedli vojaški udar v eni najrevnejših afriških držav, Zgornji Vol ti. Strmoglavljeni predsednik, polkovnik Save Zerbo. je bil aretiran in njegov vojaški svet razpuščen, namesto njega pa so ustanovili «začasni svet za ljudsko rešitev*, ki ga bojda vodi stotnik Thomas Sankara. do a prila letos državni sekretar za informacije.
Po zadnjih poročilih iz Uagaduguja. četrt-milijonske prestolnice Zgornje Volte, so razmere v deželi mirne, toda državne meje so še naprej zaprte, prav tako letališče, medtem ko so vse zveze s svetom pretrgane. Začasni vojaški svet je po prevzemu oblasti vpeljal policijsko uro od mraka do zore in hkrati pozval ljudi, naj gredo normalno na delo. Radio Uagadugu poziva med vojaško glasbo prebivalstvo, naj podpre novi režim, ki da jim bo vrnil »vse svoboščine*.
Sestava »začasnega sveta za rešitev* še ni znana, a kaže, da so v njem zvečine pod častniki in navadni vojaki. Ti so obljubili, da bodo svet razpustili, takoj ko se bodo s predstavniki sindikatov dogovorili o sestavi nove vlade. Voditelje strmoglavljenega režima so obtožili korupcije, čezmerne bogatitve.
zatiranja ljudi in zlorabljanja vojske za kampanjo terorja proti prebivalstvu. Pri vsem tem jc opaziti določen vpliv poročnika Ruw-linga iz sosednje Gane, po katerem se je zgledoval stotnik Sankara že tedaj, ko je bil sekretar za informacije v 30-članskem vojaškem svetu polkovnika Zerba.
Zanimivo je tudi, da so se voditelji sedanjega udara odločili izpustiti iz zapora, v katerem je bil brez obsodbe zadnji dve leti, nekdanjega predsednika Sanguleja Lamiza-no. ki je zdaj bojda v hišnem priponi. Predsednika Laminzano je novembra 1980 strmoglavil zdaj odstavljeni predsednik, 50-letni polkovnik Zerbo. nekdanji francoski pada lec, ki je sodeloval v indokitajski in alžirski vojni. Čeprav je Zerbo tedaj napovedal, da bo tako Lamizano kot 30 njegovih sodelovcev postavil pred sodišče, tega vse doslej ni storil.
O stotniku Thomasu Sankari je bilo prvič slišati aprila letos, ko je izstopil iz vojaškega sveta, skupaj z dvema drugima stotnikoma, iz protesta proti Zerbovim ukrepom zoper sindikate. Polkovnik Zerbo je namreč lani prepovedal sindikalno konfederacijo, najbolj radikalno izmed štirih delavskih zvez. v deželi. na začetku tega leta pa strogo omejil stavkovno gibanje. Ko so aprila učitelji ven-
darle sprožili stavko, je 65 sindikalnih fuk-cionarjev zaprl in pozneje kaznoval. Stotnik Sankara .je v javnem proglasu, ki je nato krožil v letakih, obsodi) kratenje svoboščin v deželi, kar je sedaj široko odmevalo in mu opazno dvignilo priljubljenost.
Čeprav je redno zaposlen le en odstotek od sedmih milijonov prebivalcev Zgornje Vol te, pa je sindikalnS gibanje v deželi izredno močno in je prispevalo k padcu režimov vse ob neodvisnosti leta 1960. Prvi predsednik, Vameogo. je bil strmoglavljen januarja 1963, ko so sindikati po velikih stavkah in demonstracijah pozvali vojsko pod poveljstvom generala Lamizane, naj prevzame oblast. La-tnizana je pozneje znova vzpostavil večstrankarsko demokracijo, toda jeseni 1980 je doživel veliko, dvomesečno stavko učiteljev, po kateri je prevzel oblast polkovnik Zerbo. Zdaj pa je bil očitno tudi Zerbo strmoglavljen zato, ker se je zameril sindikalnemu gibanju.
Razlogi sedanjega udara pa so tudi ekonomski, saj je polkovnik Zerbo zavoljo naraščajočih težav vpeljal zadnji čas nekaj nepriljubljenih gospodarskih ukrepov. Zgornja Volta velja s pičlimi 200 dolarji dohodka na prebivalca letno, s 55 000 prebivalci na ene ga zdravnika in s povprečno življenjsko dobo 42 let za eno najrevnejših dežel sveta.
TIT DOBERŠEK
Izdaja
NOVEMBER ’82
CCT
Certificati di Credito del Tesoro
CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega davka.
Varčevalec lahko izbira med rokom: 2 ali 4 let.
Prvi šestmesečni kupon nudi 9.50% oziroma 10% obresti.
Minimalni sveženj na razpolago 1 milijon.
Obresti naslednjih šestmesečij so e-nake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,40 točke za
efekte z dveletno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte s štiriletno zapadlostjo.
Varčevalci jih lahko podpišejo pri o-kencih zavoda Banca d ltalia ali pri svoji banki po emisijski ceni ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT.
Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Podaljšan rok izdaje
do 12. novembra
emisijska
cena
Rok
98,50%
98%
2 leti 4 leta
Prvi šestmesečni kupon
9,50%
10%
Letni doprinos zo
1	šestmesečie
2	1 % co.
22% co.
Neobdavčljiva investicijo, ki je vedno pri roki.