REVOLUCIONARJU, BORCU IN MISLECU V SLOVO Umrl je Edvard Kardelj, eden najzaslužnejših borcev za srečo delovnih ljudi, genialni teoretik marksistične misli in socialističnega samoupravnega sistema, človek, ki je z vsem svojim ustvarjanjem izpričeval nepremagljivo zvestobo delavskemu razredu in delovnim ljudem v njihovem boju za boljšo bodočnost. Rojen je bil leta 1910 v delavski družini, povezani z bojem svojega razreda. Ze v rani mladosti se je opredelil za revolucionarno delavsko gibanje. Član Zveze komunistične mladine Jugoslavije je postal, ko mu je bilo 16 let. Prvo znanje o teoriji znanstvenega socializma si je nabiral v ilegalnih šolskih marksističnih krožkih. Član Komunistične partije Jugoslavije je postal leta 1938, v času ko je obiskoval učiteljišče, ki ga je končal leto dni kasneje. Tovariš Edvard Kardelj je bil član KPJ in ZKJ več kot pet desetletij, prvi soborec tovariša Tita, že od leta 1934, član CK KPJ od leta 1937. Poosebljal je lik komunista in revolucionarja v zgodovini naše partije, na čelu s tovarišem Titom. V veličastnem boju našega revolucionarnega gibanja je tov. Kardelj dajal od zgodnje mladosti vse svoje umske moči, vso svojo neizčrpno ustvarjalno energijo. Neposredno je sodeloval pri ustanovitvi OF Slovenije 27. aprila 1941, pri oblikovanju njenega programskega izhodišča in zbiranju vseh naprednih in rodoljubnih sil v boju proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem. Dajal je neprecenljiv delež k ustvarjanju politike in sprejemanju vseh bistvenih odločitev naše partije, odkar jo vodi tovariš Tito, od 5. državne konference KPJ in 5. kongresa KPJ, pa do sprejetja programa ZKJ, vse do 11. kongresa ZKJ. Ze v prvih dneh ljudske vstaje in socialistične revolucije jeseni 1941. leta je tov. Kardelj s teoretično jasno opredelitvijo in globokim smislom za neposredno revolucionarno akcijo pojasnjeval revolucionarni pomen in smisel narodnoosvobodilnih odborov. Neposredno je sodeloval v pripravah in delu 2. zasedanja A VNOJ v Jajcu in je bil eden tvorcev njegovih zgodovinskih sklepov. Nato je neposredno vodil ustanavljanje organov ljudske oblasti in zakonodajno dejavnost. Tov. Kardelj je tesno povezoval marksistično teorijo z revolucionarno prakso in tako dajal velik prispevek k zmagovitemu poteku našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Izjemen je prispevek tov. Kardelja k mednarodnemu uveljavljanju socialistične Jugoslavije, zagotovitvi njene neodvisnosti, izgrajevanja naše zunanje politike, bojev za enakopravne in demokratične politične in ekonomske odnose med narodi in državami. Njegova znanstvena dela so temeljila na Marksovih pojmovanjih komune. Na podlagi teh je tudi izdelal delegatski sistem kot novo obliko organiziranja in odločanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v izvajanju oblasti in odločanju o družbenih zadevah. Velikanska je vloga tov. Kardelja v graditvi naše skupnosti svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti. Veliko je prispeval tudi k doslednemu socialističnemu reševanju mednarodnih gospodarskih odnosov v federativni Jugoslaviji. Njegovo delo, tesno prepleteno z dosežki naše revolucije in s stremljenji Zveze komunistov, delavskega razreda in delovnih ljudi vseh naših narodov in narodnosti, je lahko ustvaril samo človek, ki je zrasel iz delavskega gibanja in je vse svoje moči nenehno posvečal ciljem in idealom delavskega razreda, za katere se je zavestno opredelil že v mladosti in jim ostal zvest vse življenje. Tudi v zadnjih mesecih, ko ga je težka bolezen telesno izčrpala, se je z zadnjimi močmi ukvarjal z nalogami vsestranskega razvoja naše socialistične samoupravne skupnosti. Nenehno je bdel nad pridobitvami naše revolucije, ter proučeval smeri njenega nadaljnjega demokratičnega razvoja. S smrtjo tov. Kardelja izgublja delavski razred KPJ ter vsi jugoslovanski narodi in narodnosti, enega tistih vodij, katerega smo vsi spoštovali in ljubili. Bil je človek, kije živel in umrl za blaginjo človeka, za svobodo in srečno življenje nas vseh in prihodnjih generacij. SLA VA IN HVALA tov. EDVARDU KARDELJU! SOŽALNA BRZOJAVKA CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Vest o smrti tov. Edvarda Kardelja je globoko presunila naša srca. Ne zavedamo se še, kakšna vrzel je nastala, pa vendar jo slutimo. Zbrali smo se na žalnem zborovanju, da počastimo spomin tov. Edvarda Kardelja. Z njegovo smrtjo smo izgubili vztrajnega borca za srečo vseh nas, človeka, ki nam je kazal pot, učitelja samoupravnega socializma. Obljubljamo, da bomo naredili vse, da bodo njegove ideje postale stvarnost. Delavci Predilnice Litija Z žalnega zborovanja IZ ZAKLADNICE KARDELJEVIH MISLI PRAVICA DO SAMOUPRAVLJANJA Osnova vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi in prebivalcev v naši socialistični družbi je PRAVICA DO SAMOUPRAVLJANJA. To je novo in zgolj demokratično — socialistično pravo, ki je možno le ob družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo in ob vladajočem položaju delavskega razreda v družbi. Ta pravica je nedotakljiva in neodtujljiva in pripada vsem delovnim ljudem. DELEGATSKI SISTEM Uvajanje delegatskega sistema pomeni velik korak naprej v razvoju naše družbe, in s tem tudi v razvoju našega političnega sistema. Delegatski sistem je v bistvu nosilec in ogrodje celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije, ki nastaja v naši družbi. DEMOKRACIJA Demokracija ni samo svoboda. Je tudi odgovornost do svobode. DRUŽBAJE ŽIVLJENJE Družba je življenje. To je boj, ustvarjanje, zavestno delo, materialni odnos med ljudmi in hkrati odločanje in prevzemanje odgovornosti v danih objektivnih in subjektivnih pogojih in možnostih. KRITIKA Nikoli ne smemo pozabiti da je družbena kritika ne-obhoden pogoj družbenega napredka in demokratičnega življenja. Povsem normalno je, da se moramo mi komunisti boriti, da bo ta kritika socialistična, samoupravna, marksistična. OSVETLJEVANJE PRAKSE Družba ne more napredovati, če družbena kritika ne osvetljuje njeno prakso. STRAH PRED NAPAKO Kdor postane nedelaven od strahu pred napakami dela bolj narobe od tistega, ki dela in greši. NAŠE ŽENE PRI DELU Pri nas je zaposleno 70 % žena Nastop učencev litijske osnovne šole ob dnevu žena v naši tovarni RAZMIŠLJANJE OB ŠOPKU »Rdeča barva pomeni ljubezen«, je pomislila Meta in še tretjič to popoldne pogledala tri rdeče nagelje v vazi. Od rbojih treh so. Prvi »njen« je mož. Že petnajst let sta poročena. Pa ga jma še vedno rada, njena ljubezen je globja, močnejša °u vihrave in cveteče mladostne zaljubljenosti. Njune navezanosti ni pretrgala niti prezaposlenost, ne trdo delo in skromnejše živ-•jenje v času, ko sta gradila d°m, niti ne moževa zapeljiva 'd mlada sodelavka. Skrben je, skromen tudi, rad ima njo in °troka; le več razumevanja za ®y°je težave si želi Meta. Vča-sih bi se rada razvedrila, sreča-® nove obraze, stresla hišni f ah s sebe. Želi, da ji preneha brneti po glavi ropot tovarniških strojev, in da se oddalji otroški jok. On se razvedri s prijatelji na nogometni tekmi. Zapre se v sobo in v miru prebere časopis. Lahko bi kdaj pomil posodo ali pa vsaj pohvalil kosilo. Tako pa . .. Meta res podpira tri hišne vogale. Drugi »njen« je sin. Deset let mu je že. Dobro se še spominja dne, ko je prvič zajokal. Bolečine je pozabila, skrbi pa so vedno večje. Raste, skoraj jo bo že dorasel. Kupiti mu mora nove hlače, pa jopico mu splete, debelo, da ga ne bo prepihala pomladanska sapa. Oglasiti se mora v šoli, da se pogovori z razredničarko. Doslej je bil odličen učenec. Metina tiha želja je, da bi se NIKO GRAFENAUER: MAMA JWrbo> vit/ -odl r\n"/yVAiiv iuc a M/ . H ftu/J At/ . ?/v d/to/mt/ K, /n vrv Wu L WJJ At/ M avk/RO' m. zvu/r A^/Outž V7VV fcV MM/ MCL-' zncuvvru »A o(Aivt4xx- /Od/ i/^jU « r * vrv" «/ /ruK7 At/ -vuHzVu/kv y /4axjLxor " rOTHJ WoIt/. vcMčvrrvo/ /Outtu/ Jx>t/ /ytv_aIv vrv nnt/ /tumodv uAjjir ivao/nt/. ^/ttlooci/ /mt^ JwtLcyr Atttmxv jrvoloi/Sr/v. ® šL i.oXr i/v J/lir /oaLv irrrv, /rrvomru/ Jlo7 AQ/ Xv Aiot .j-i/OčL-i-cr Avo7 Vlv /mr. AO/ At/ A v " rAaJld1 /yXVfrW vpisal na srednjo šolo. Naj ima stelji. Danes ji je ona izročila lažji kruh, kakor je njen. šopek in povedala pesmico, ki Tretji »njen« je njena mala se jo je naučila v vrtcu. Da bi deklica. Tako drobcena je in bila le zdrava ... bolehna. Meta ne more prešte- Trije rdeči popki, so »njeni ti prečutih noči ob njeni po- trije«. Iskrene čestitke za dan žena četi tka m se pridružujejo tudi učenci osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž. Vabimo vas, da se zberete 8. marca v čistilnici sintetike, kjer bo ob 1 1.30 kratka proslava! *h°ntjJe Zadnjih ZINZER prstančnih strojev, ki so bili rani med letom 1914-1918 (od takrat so bili trikrat obnovljeni — v letih od 1931 do 1956) končujejo letos v odpadnem železu O SVOJEM DELU POROČAJO Leto 1978 je za nami. Kako smo gospodarili, samoupravljali — skratka, kaj smo delali v tem letu?! O tem vas želimo kar najbolje seznaniti v prvih letošnjih številkah našega časopisa. O delu delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole, uredniškega odobra, smo pisali že v prejšnji številki. O zaključnem računu — o obračunu gospodarjenja v preteklem letu vas bomo seznanili v prihodnji številki, v tej pa kratko objavljamo delo, uspehe in neuspehe nekaterih odborov in komisij. ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA Na skupno 22 sejah v letu 1978 smo razpravljali predvsem o naslednjih zadevah: — sprejemanju novih delavcev za nedoločen in določen čas; — prenehanju delovnega razmerja delavcem; — razporejanju delavcev na druga dela; — nadomeščanju delavcev v času dopustov in izplačilu osebnih dohodkov za čas nadomeščanja; — podaljšanju pogodbenih razmerij z upokojenci; — odobritvi izrednih plačanih in neplačanih dopustov; — sprejemu in razporeditvi delavcev za počitniški dom; — sprejemu vajencev in pripravnikov; — razporeditvi pripravnikov na dela in naloge po preteku pripravniškega staža; — prenehanju v poskusnem delu, ker niso izpolnili uspešno zahtev poskusnega dela; — izbiri štipendistov; — uspehih štipendistov; — delu odbora za delovna razmerja za mandatno dobo 1975/77; — objavi prostih del in nalog in izbiri; — zahtevkih za varstvo pravic iz delovnih razmerij; — potrebah po delovni sili za leto 1978; — prošnjah za delo samo v dopoldanskem času oz. spremembi delovnega časa; — razporeditvi delavcev na lažja dela na podlagi zdravniških potrdil; — osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ob- Nova linija čistilnih strojev bo zagotavljala kvalitetnejšo česano prejo, katere prodaja zaradi slabše kvalitete nazaduje, čeprav imamo nove česalne stroje. Po zgraditvi mešalnice vlaken smo prešli v drugo fazo izvajanja srednjeročnega plana: rekonstrukcijo čistilnice in predpredilnice. V letu 1979 bodo imeli remontni delavci veliko dela s premestitvami strojev. Ob premestitvi Hergeth mikalnika bomo na mikalne valje namestili novo garnituro. činske skupnosti za zaposlovanje in medobčinske skupnosti za zaposlovanje; — soglasju, da delavke v knjigovodstvu OD lahko opravljajo občasna dela za Zavarovalnico Triglav pri odtegovanju zavarovalnine od osebnih dohodkov delavcem, ki so zavarovani pri zavarovalnici; — odložitvi vračila štipendij študentom, ki se po končani šoli niso zaposlili v naši delovni organizaciji; — predlogu za delavski svet, da se v bodoče ne zaposluje več upokojenih delavcev, razen v primerih, če se na objavo ne prijavi noben kandidat, oz. neustrezen kandidat; — vračilu štipendij delavcev, ki so predčasno zapustili našo delovno organizacijo in niso odslužili prejeto štipendijo v celoti; — zaposlovanju delavcev iz drugih republik in v zvezi s tem problematiko, ki nastaja v zvezi s tem, ter o predlogu stanovanjske komisije, da v bodoče odbor ne bi sprejemal delavcev, ki so prijavljeni kot podnajemniki; — pogostejših odpovedih s strani delavcev in o vzrokih ter o sklepu, da se v bodoče vztraja pri vseh na rednih odpovednih rokih, kot to predvideva pravilnik o delovnih razmerjih. V letu 1978 smo sprejeli na delo 116 delavcev, od tega 42 moških in 74 žensk. Z delom je prenehalo 120 delavcev, od tega 42 moških in 78 žensk. Stanje zaposlenih na dan 31 • decembra 1978 je: moških 366, žensk 818, skupaj 1184. Vzroki prenehanja dela s o naslednji: upokojeni 13, invalidsko up°' kojeni 6, odpoved delavca 74, prenehanje v poskusnem delu 6, potek pogodbe za določen čas 6, JLA 13, smrt 2. Predsednik Vojko Bizjak IZVRŠILNI ODBOR V letu 1978 smo imeli devet sej. Ravno v tem obdobju sm° se načrtno približevali nalogam, ki so za delo tega organ*1 opredeljene s statutom. Sproti smo spremljali uresničevanje sklepov delavskega sveta in dajali nekatere smef" niče za izvajanje. To področje dela bo potrebno razširiti še na pregled izvajanja sklepov delavskega sveta za daljše, na primer, letno in polletno obdobje. V tem letu smo obravnaval’ osnutke in predloge samoupravnih splošnih aktov in j’*1 predlagali delavskemu svetu za sprejem. Nismo pa opravili celovitega pregleda izvrševanja odločitev, ki so jih sprejemali delavci z osebnim izjavljanjem, kar je ena prednostnih nalog v letošnjem letu. Obravnavali smo osnutek plana za leto 1979, ter imenovali inventurne komisije za letni popis stanja. Sproti smo reševali prošnje za dotacije v okviru letnega Plana. Delo izvršilnega odbora bo potrebno tudi v letošnjem letu izpopolnjevati in dograjevati, da bo postal dejansko koristen izvršilni organ delavskega sveta, v povezavi s poslovodnimi delavci. Predsednik Franc Borišek V sukalnici nameščajo mizarji med skupinami stene, da bo čimmanj zunanjih vplivov na kvaliteto previte in sukane preje. posameznimi strojev zaščitne Krožni čistilci na prstančnih strojih zagotavljajo kvaliteto vdelane preje. : lnehanični delavnici so delavci izdelali sortirni stroj, ki Postavljen v predilnici sintetike. 9pBOR STANOVANJSKA VpRAŠANJA Naloge odbora so bile: 6 ~~ oddajanje novih in izrojenih stanovanj; s " sprememba in dopolnitev 0 .roupravnega sporazuma o n bajanj n stanovanj in dode-®v,fnju kreditov za nakup in ac*njo stanovanj; lln~" obravnavanje samo-yjv avnih sporazumov in pra-Vnn- , v Samoupravne stanovske skupnosti; V letu 1978 smo oddali: 2 trisobni stanovanji, 5 dvosobnih stanovanj, 5 enosobnih stanovanj, 3 garsonjere in 3 sobe. Od teh so bila 3 stanovanja nova in 15 starih. Razdeljevanje stanovanj je potekalo v skladu s samoupravnim sporazumom. Zahtevke za varstvo pravic je vložilo 5 prosilcev, vendar jih DS ni ugodno rešil. En prosilec je vložil tožbo pri sodišču združenega dela. Ob koncu leta je bilo še: 13 nerešenih prošenj za trisobna stanovanja, 37 nerešenih prošenj za dvosobna stanovanja, 32 nerešenih prošenj za enosobna stanovanja in 16 nerešenih prošenj za garsonjere. Samoupravna stanovanjska skupnost je dodelila stanovanja 4 delavcem. Za enega smo dali jamstvo, da bomo v 7 letih, skupaj z njim rešili njegov stanovanjski problem. Na VI. natečaj za pridobitev stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti se je prijavilo 5 mladih družin in 8 družin iz kategorije z nizkimi osebnimi dohodki. Za mlade družine je dala delovna organizacija jamstvo o reševanju njihovih stanovanjskih problemov. Z mladimi družinami, ki so že dobile solidarnostna stanovanja, pa moramo skleniti pogodbe o reševanju njihovih stanovanjskih problemov. V letošnjem letu bomo kupili: 1 trisobno stanovanje, 2 dvosobni stanovanji in 2 enosobni stanovanji. Za kredite za individualno gradnjo pa je namenjenih okrog 500.000 din. V lanskem letu smo pripravili dopolnitve in spremembe samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj. Vsi člani in namestniki odbora so pri tem delu uspešno sodelovali. Predlog sprememb in dopolnitev so obravnavale tudi družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in zbori delovnih ljudi. Sprejet pa je bil z referendumom dne 7. 7.1978. Obravnavali smo še: 1. Gradivo za seje zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 2. Prednostno listo po razpisanem V. javnem natečaju za pridobitev najemniških stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti 3. Aneks k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija 4. Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 5. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti. Samoupravne sporazume in pravilnike je obravnaval tudi DS, pripombe in predloge pa smo posredovali Samoupravni stanovanjski skupnosti. V lanskem letu je prišlo tudi do nezakonitih vselitev v stanovanja. V nekaterih primerih smo s stanovalci dosegli sporazum in so se iz stanovanj izselili, v enem primeru pa smo sprožili sodni spor. Predsednica: Dana Babič KOMISIJA ZA PLANIRANJE IN PROGRAMIRANJE RAZVOJA V letu 1978 je predsednik komisije trikrat sklical sejo, sklepčna pa je bila le dvakrat. Po vrstnem redu, kot sledi, smo obravnavali problematiko in uresničevanje srednjeročnega plana 1976—1980, t. j. poročilo o zastavljenih investicijah in definitivnih manjših dopolnitvah investicijskega programa v okviru srednjeročnega plana; izdelavo zahtevka za potrebna devizna sredstva in poročilo o obisku občinske komisije za pregled planskih dokumentov. Komisija je predlagala DS tudi v potrditev smernice in program dela za pripravo, sprejem in uresničevanje plana za leto 1979, ter po dokončanem postopku prva soglašala z osnutkom plana. Odgovornost za delo komisije bo dosti manjša, če bodo zadolžitve, ki izhajajo iz dela komisije, v predvidenem roku realizirane. Predsednik: Mirtič Jože Novi stroji za modernizacijo čistilnice in mikalnice Mikalnike v oddelku sintetike bomo prestavili v oddelek bombaža log za katere bi postavili normative. Da bi bilo delo komisije bolj učinkovito, smo prosili za pomoč direktorje posameznih sektorjev, da zadolžijo v svojem sektorju člana, ki bi sodeloval s komisijo ter ji posredoval konkretne predloge in metodologijo za ugotavljanje rezultatov na delih, za katera so predvideni normativi, vendar do danes ni dobila še nobenega predloga z zadolžitvijo, zato komisija meni, da je to neresen pristop k delu. Ker tako problema v celoti ni moč rešiti, predlagamo komisiji za izvajanje Zakona o združenem delu, da povabi k sodelovanju novega osnutka Pravilnika o normah. Predsednik Martin Strašek KOMISIJA ZA SISTEMIZACIJO IN NAGRAJEVANJE Člani komisije smo v letu 1978 obravnavali predvsem mesečne obračune sredstev za osebne dohodke po posameznih obračunskih enotah. Razpravljali smo še o dodatku za obremenitev, kar pa naj bi urejal Pravilnik o normah in o plačilu nadur, saj so le-te slabo plačane. Obravnavali smo tudi pritožbo vzdrževalcev strojev v sukalnici, zaradi premalo toč-kovanega delovnega mesta. Zaradi daljše odsotnosti predsednika komisije, ki je bil nosilec naloge, da pripravi spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke na predlog družbenega pravobranilca, so na kolegiju določili posebno delovno skupino (vodja je tov. Primožič Anton), da izvrši to nalogo. Podpredsednik: Sonja Pavliha KADROVSKA KOMISIJA Pripravljali smo predloge delavskemu svetu za imenovanje članov komisij v delovni organizaciji in delegatov naše delovne organizacije v organih družbenopolitičnih skupnosti in drugih organizacij. Pri svojem delu, oz. pri oblikovanju predlogov, so člani komisije gledali na to, da so predlagali sposobne delegate za posamezna področja dela, razporejali obveznosti enakomerno med delavce in na to, da so bili vedno v organih delovne organizacije zastopani delegati vseh delov delovnega procesa, upoštevana pravilna socialna struktura in družbenopolitična struktura zaposlenih v Predilnici Litija. Predsednik Niko Stamatovski KOMISIJA ZA NORME V prvi polovici lanskega leta je komisija na svojem drugem sestanku obravnavala predloženi osnutek posnetka obstoječega stanja do sedaj nenapisanih pravil o normiranju. Za izdelavo osnutka Pravilnika o normah, kateri naj bi upošteval določila v Zakonu o združenem delu in določila, katera so zapisali v Samoupravnem sporazumu o merilih in delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka, je komisija za uresničevanje Zakona o združenem delu imenovala strokovni službi (tehnični in proizvodni sektor), kot nosilca naloge pa tov. Vidoviča. Posnetek obstoječega stanja je pripravila tehnična služba brez sodelovanja proizvodnega sektorja, zato smo na svoji tretji seji sklenili, da se pristopi k izdelavi novega osnutka Pravilnika o normah, ki bi bil v skladu z Zakonom o združenem delu in zahtevami po normiranju del še v ostalih sektorjih. Potrebo po normiranih delih smo dobili od vseh sektorjev razen splošnega, ki zaenkrat nima takih del in na- KOMISIJA ZA PRIPRAVO SPLOŠNIH AKTOV V letu 1978 pravzaprav ni delala, oz. pripravljala splošne akte za samoupravne organe zato, ker je komisija za izvajanje zakona o zruženem delu s svojimi programi, ki jih je tudi spreminjala, postavljala delovne skupine, oz. komisije, ki naj bi pripravile osnutke samoupravnih splošnih aktov, in spremembe in dopolnitve teh splošnih aktov do določenega roka. Delovne skupine, v katerih so sodelovali tudi člani komisije za pripravo splošnih aktov, so pripravili osnutke samoupravnih aktov. Te osnutke je obravnaval še izvršilni odbor in jih predlagal delavskemu svetu, ki je dal potem akte v obravnavo in po obravnavi sklepal o sprejemu oz. ugotovil, če so pripravljeni za sprejem na referendumu, koder je to bilo potrebno. Sprejeti so bili: 1. Spremembe in dopolnitve pravilnika o materialnih stro-ških * 2. Pravilnik o fizičnem zavarovanju in o vratarsko-ču-vajski službi; Delavci zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane, s strojno napravo odvzemajo vzorce tal, da bo lahko projektant v gradbenem načrtu, upošteval nosilnost tal, določil konstrukcijo skladišča in temeljne zgradbe. 3. Sprememba pravilnika o uporabi prevoznih sredstev za službene namene; 4. Spremembe in dopolnitve Statuta (2 X); 5. Spremembe samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov; 6. Pravilnik o ljudski obrambi, civilni zaščiti in narodni zaščiti; 7. Pravilnik o zaščiti tajnosti; 8. Spremembe pravilnika o letovanju; 9. Pravilnik o razdelitvi čistega dohodka; 10. Pravilnik o delovnih razmerjih; 11. Pravilnik o varstvu pri delu; 12. Spremembe in dopolnitve pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih; 13. Spremembe pravilnika o pripravnikih; 14. Spremembe pravilnika o izobraževanju. Komisija ima v obdelavi spremembo pravilnika o samoupravni delavski kontroli, ki ga bo v prihodnjih dneh predlagala 10 in DS. Predsednik Albin Ankon DISCIPLINSKA KOMISIJA Zaradi kršitve delovne dolžnosti je komisija izrekla 28 kršilcem ukrepe, trije so bih oproščeni, 29 kršilcev pa je bil° v postopku ustno opozorjenih in postopek ustavljen. Neob-ravnavanih je ostalo 27 prijav kršitev delovnih dolžnosti, ki so bile storjene v novembru in decembru 1978. Struktura ukrepov je naslednja: 5 ukrepov prenehanja delovnega razmerja — pogojno do enega leta, 12 ukrepov javnega opomina, 11 ukrepov opominov, 3 oproščeni, 29 primerov ustnih opozoril v postopku in postopek ustavljen. Komisija ne obravnava prijav, ki se v predhodnem p°' stopku izkažejo za neresnične, in evidence prijav proti delavcem, ki pred uvedbo postopka prenehajo delovno razmerje v Predilnici Litija. Najpogosteje še kršitve delovnih dolžnosti so neopravičeni izostanki z dela (32 primerov), neudeležba na gasilskih vajah (8 primerov), predhodno zapuščanje delovnega mesta (7 primerov), sledijo pa še netovariško obnašanje, neupoštevanje varnostnih predpisov, neizpolnjevanje del in nalog itd. Največ kršitev delovnih dolžnosti )e bilo zaradi neopravičenih i?' ostankov z dela, za katere J.e bilo izrečenih tudi največ disciplinskih ukrepov. Predsednik: Jože Zupančič Novi in stari način melanžiranja Fles vlaken v mešalni komori Komisija *A IZOBRAŽEVANJE Obravnavali smo: letni plan in razpis štipendij, Plan sprejemanja pripravni-. 0vi prošnje za študij ob delu !n nadaljevanje študija, uspe-ne naših štipendistov, prošnje ?a obvezno počitniško prakso, jnienovanje komisij za preiz-kUs znanja pripravnikov, izbi-ra štipendistov na podlagi raz-Pisa, pravilnik o izobraževanju *n njegova vskladitev z Zako-n°m o združenem delu in Zagonom o delovnih razmerjih, Prašanja vračanja sredstev '0*anja, in ostalo izobraževal-n° problematiko. Poleg tekočega obravnavajo vse zgoraj navedene izob-Ozevalne problematike, bo Posvečala komisija pri svojem n. U še več poudarka priučeva-Jn oziroma izobraževanju za Uovno mesto, kakor tudi pri-, evanju na novih strojih, a se bo delo čimbolje in ne-°teno odvijalo. Predsednik Janez Bric ^Misija t^letovanje PdSRUŽBENO PREHRANO ny lanskem letu smo v glav-‘etn obravnavali: " cene kosil in malic; s-„"~ Vse v zvezi z letovalno z°no 1978; ^[''.dodatna določila k pra-Šltik jU ° letovanju v počitni-‘h domovih; —. razporedila letovanje v počitniških domovih v skladu s pravilnikom; — razporedila letovanje v poč. koči na Veliki planini; — obravnavala kadrovska vprašanja v obratu družbene prehrane; — obravnavala pripombe glede toplih in hladnih obrokov. Sindikalna lista 1978 je določala višino regresa za topli obrok v višini 360,00 din na zaposlenega, ali ca. 14,00 din na dan, vrednost bloka pa je bila 9,00 din, zaradi tega je komisija uskladila hladni in topli obrok z novo vrednostjo bloka. Pri pripravljanju kosil je bila ugotovljena izguba, zato je komisija sklenila, da se cena kosila poveča na 28,00 din. V zvezi z letovalno sezono ,78' je imela komisija naslednje naloge: — določiti cene penzionskih storitev v počitniških domovih; — določiti nagrajevanje delavcev v Novigradu; — določiti, oz. izbrati delavce za Novigrad v sodelovanju s kadrovikom; — razporediti letovanja v počitniških domovih. Za plačilo penzionskih uslug je bila določena enotna cena za člane kolektiva ter kooperante s tem, da je razliko med kalkulativno ceno penziona in ceno, ki so jo plačali člani kolektiva, upokojenci in njihovi najožji svojci, krila delovna organizacija iz sredstev sklada skupne porabe. Stiskanje mešanic vlaken v bale Prvi izdelki v novi hali Cena penziona je bila v pred in po sezoni za 20 % nižja, otroci od 4. do 14. leta pa so imeli 40 % popusta za ves čas sezone. Delavski svet in kooperanti so potrdili dokončne cene penzionskih in drugih storitev. Potrjen cenik je bil poslan v odobritev SO Buje in Zavodu za cene Reka. Za prevoz potnikov 7 in 10-dnevne izmene je skrbela OZD SAP Ljubljana tako, da je samostojno prodajala vozovnice v lastni poslovalnici v Litiji. Komisija je v sodelovanju s kadrovikom izbrala kadre za N ovigrad in določila tarifne postavke za osebne dohodke delavcev, kar je potrdil delavski svet Predilnice Litija. Komisija je razporedila tudi letovanja v počitniških domovih v skladu s pravilnikom o letovanju. Veliko zanimanja je bilo za letovanje v Fažani, zato je komisija sklenila, da pre- mesti dve prikolice iz Novi grada v Fažano. Skupno s konferenco sindikata je komisija obravnavala način delitve regresa za letni dopust in posredovala predlog DS, ki je bil sprejet v predlagani obliki. Članom kolektiva je bilo v letu 1978 izplačanega 2,766.861 din regresa. Nadalje je komisija obravnavala dodatna določila k pravilniku o letovanju v počitniških domovih (Velika planina) in posredovala predlog DS, ki ga je sprejel. Razporedila je letovanje v počitniški koči na Veliki planini za obdobje od 15. novembra do 15. maja 1979. DELAVSKI SVET JE IMENOVAL NOVE DELEGATE: V skupščino krajevne skupnosti Litija — levi breg Nikota Stamatov-skega in Martina Straška. V konferenco krajevne organizacije SZDL Litija — levi breg Milico Penčur in Janeza Grila. V skupščino krajevne skupnosti Litija — desni breg Ljubo Kovič. V uredniški odbor Litijskega predilca Janeza Tiš-lerja (namesto Vinka Fornazariča). IZOSTAJANJE ZARADI BOLEZNI Izostajanje zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela, porodniškega dopusta in nege ožjega družinskega člana v Predilnici Litija v času od 1.1.1978 do enaintridesetega decembra 1978 S sistematičnim spremljanjem bolniškega staleža in drugih odsotnosti z dela, kot so porodniški dopust in nega ožjega družinskega člana, smo pričeli v letu 1978. Nekateri podatki o gibanju odsotnosti po vzrokih in skupinah za prvo polletje lanskega leta, so bili že objavljeni v našem glasilu in podani na seji delavskega sveta. Že takrat smo lahko ugotovili, da je bolniškega staleža v naši delovni organizaciji precej, in da bi bilo potrebno zavzeti ukrepe, da bi tega čim bolj omejili. Ugotovimo pa lahko, da so se odsotnosti zaradi bolezni v drugi polovici leta 1978 še povečale. Tabela 1 nam prikazuje število izgubljenih delovnih dni po grupah obolenj in število izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč na delu, porodniškega dopusta in nege ožjega družinskega člana za obdobje od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1978. Primerjamo lahko odsotnosti v prvem in drugem polletju lanskega leta. Še vedno je naj pogostejši vzrok odsotnosti bolezen. Zaradi bolezni je bilo v letu 1978 izgubljenih 24204,4 delovnih dni ali 6,5 % od vseh planiranih delovnih dni. Na drugem mestu je porodniški dopust, saj predstavlja 3,3 % zamujenih delovnih dni ali 36490,8 delovnih dni manj kot zaradi bolezni. Sledi nega družinskega člana (2926 zamujenih delovnih dni ali 0,8 %) in nesreče na delu (1425,8 zamujenih delovnih dni ali 0,4 %). Če primerjamo odsotnosti zaradi bolezni v prvem in drugem polletju ugotovimo, da so se v drugem polletju precej povečale, in sicer od 5,6 % na 7,2 %. Po posameznih grupah obolenj še vedno prednjačijo obolenja gibalnega aparata, ki so v stalnem porastu. Že večkrat smo omenili, da narava dela v naši delovni organizaciji tudi pogojuje obolevnost gibalnega aparata. Obolenja gibalnega aparata so v največji meri pogojena z opravljanjem dela. Prikaz izgubljenih delovnih dni po grupah obolenj in prikaz izc bijenih delovnih dni zaradi nesreč ca delu, porodniškega ropu3r in nege družinskega Člana za obdobje od 1.1.1976 - 31.12.197: OBDOBJE 1.1.78-3 3.6.73 1.7.-31. L2.78 SKUPAJ grapa bolezni zam.dni % zam.dni * zam.dni % 1. b.gibalnega apara. 2177,5 20,3 2396 17,8 4573,5 18,9 2. b.dihalnega apara. 2069 19,3 1396,3 10,4 3465,3 14,3 3. nesreče izv. dela 794,3 7,4 1905,4 14,2 2699,7 11,2 4. b.sečil in spol.or , 1043 9,7 1324,3 9,8 2367,3 9,8 5. b. prebavil 818 7,6 924,8 6,9 1742,8 7,2 6. b.živcev in čutil 608,5 5,7 1003,5 7,5 1612,0 6,7 7. komplik. nosečnost ■ 615,8 5,7 930 6,9 1545,8 6,4 8. b. obtočil 546,9 5,1 879 6,5 1425,9 5,9 9. duševne bolezni 502,3 4,7 864,8 6,4 1367,1 5,6 10. neopred. stanja b. 514 4,8 382,4 2,8 896,4 3,7 11. novotvorbe 263 2,4 499 3,7 762 3,1 12. ponovni pregled 281 2,6 244 1,8 525 2,2 13» b.kože in podk.tki 195 1,8 3 22 2,4 517 2,1 14. nalezlj.in paraz.b 148,6 1,4 99 0,7 247,6 1,0 15. tuberkuloza 34 0,3 141 1,0 175 0,7 16. b.krvi in krvot.or 108 1,0 38 0,3 146 0,6 17. endokrine bolezni 27 0,3 109' 0,8 136 0,6 SKUPAJ- bolezni j 10745,9 (5,6 %) 100 13458,5 (7,2 %) 100 24204,4 (6,5 %) 100 nesreča na delu - N 708,1 8,3 717,7 8,9 1425,8(0,4 1 8,6 porodniški dopust - NP 6334,6 74,1 5954 73,6 12288,6(3,3 1 73,8 nega druž. člana - NS 1507 17,6 1419 17,5 2926 (0,8 1 17,6 |S K U P A J - N+NP+NS 8549,7 100 8090,7 100 16640,4 100 SKUPAJ- B.NtHP.Hi 19295,6 5,2 % 10,5 21549,2 5,8 % 11.5 40844,8 11 % Stoječe delo, prisiljeni položaj telesa, neprestano sklanjanje in stegovanje, neenakomerna obremenitev hrbtenice, so 4 činitelji, ki prav gotovo vplivajo na ta obolenja. Na drugem mestu so obolenja dihal. Ugotovimo lahko, da je bilo obolenj dihal v drugem polletju nekoliko manj, verjetno zato, ker letos ni bilo večjih epidemij gripe zaradi mrzle zime. Obolenja gibalnega aparata in obolenja dihal predstavljajo kar 33,2 % od vseh izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni v letu 19 78. še med njimi depresije, ugotavljamo, da so v stalnem porastu. Vedno hitrejši tempo življenja in dela, vedno večje odgovornosti, ki so jih v današnji družbi dolžni prevzemati posamezniki, predvsem ženske, kažejo na to, da bo depresij iz leta v leto več. Skladiščna rampa je zatrpana z balami. Z novim skladiščem bi prostorsko stisko odpravili. V drugem polletju so se zelo povečale nesreče izven dela, saj je bilo izgubljenih kar 1111 delovnih dni več kot v prvem polletju. Verjetno je tudi temu vzrok mrzla zima in zelo pogoste poledice. V porastu so tudi obolenja živcev in čutil, obolenja sečil in spolnih organov ter duševne bolezni. Če spremljamo gibanje duševnih bolezni, so najpogostej- Porodniški dopust je bil v drugem polletju nekoliko manjši, prav tako tudi nega ožjega družinskega člana. Skupno je bilo v letu 1978 zamujenih 11 % delovnih dni, od tega v prvem polletju 5,2 % in v drugem 5,8 %. Tabela 2 nam prikazuje število zamujenih delovnih dni (upoštevani so vsi vzroki odsotnosti) in število odsotnih delavcev po mesecih in skupinah. Prikaz števila zamujei števila odsotnih dela' i dni (upoštevani so vsi vzroki odsotnosti) in prikaz icih ir. skupinah za obdobje od 1 . l.iy/ti do JI. 12.1978 SKUPINA 1 n III IV SKUPAJ 1-12 ‘T" mesec dni % »=i. dni * i=i. * “i, dni % dii. s?- % januar 365,3 6.5 45 710,4 7.5 100 1103,7 13,6 117 501,4 6.7 63 2600,0 8,7 ice^ februar 534,9 10,4 41 1095,6 12,4 100 1303,3 10,5 100 516,3 7,4 47 3530,1 12,4 104^_ more 510,9 8,0 44 1171,4 12,2 129 1291,0 15,4 126 419,0 5,3 45 3392,3 10,7 j«. ap.il 400,9 9,2 50 1117,2 12,4 126 1160,1 15,0 119 402,0 6,6 57 3240,2 11,1 maj 459,9 7.0 52 1016,0 10,7 116 1312,0 15,4 120 413.0 5,3 40 3220,9 10.1 106^ .'unij 372,1 6.5 52 1227,0 13,1 129 1153,0 14,1 99 471,3 6,2 55 3223,4 10,5 106 Julij 377,0 6,9 47 1211,6 13,2 127 1153,1 14,2 111 493,1 6,1 52 3234,8 10,5 i°t- UV,'UUt 516.0 ?.° to 1202.0 13,0 130 1477.6 17.8 117 543.2 6,4 42 3810.8 11,0 9«„ soptenbei 415,0 7,4 46 1225,6 12,0 127 1300,0 16,1 122 522,7 6,5 41 3463,3 11,1 “t- oktober 546,4 9.6 50 1329,7 14,0 134 1294,4 16,1 11! 626,2 8,0 59 3796,7 12,2 _105^ november 543,1 9,6 50 1304,0 14,7 135 1140,1 14,9 103 502,6 7,4 53 3657,8 11,9 jo5^ docombe I' 690,0 12,2 66 1369,7 14,5 132 1050,4 13,3 92 459,7 5,9 48 3577,8 11,6 5011,5 0,6 14160,2 12,5 ir 15,3 Ir 6030,5 6,5 2d«n‘ 40644,6 11,0 •sf; 9,3 i 8,8 % Zaradi lažje analize podatkov, so delavci Predilnice Litija razdeljeni v 4 skupine in sicer: I — delavci predpredilnice, čistilnice, rezerve predpredilnice; II — delavci predilnice bombaža in sintetike in rezerva predilnice; III — delavci sukalnice, vlagalnice, zbiralnice cevk in rezerve sukalnice; IV — delavci pri remontu, delavnice, zidarska skupina, 8,4 % 9,1 t zunanji transport, uslužbenci-pomožno osebje in obrat družbene prehrane. Največ odsotnosti z dela je bilo v III skupini. Zamujenih je bilo kar 15,3 % od vseh delovnih dni ali 4,3 % več od letnega povprečja. Na drugei*1 mestu po pogostosti izostajanja je II skupina. Tudi njihov odstotek odsotnosti je višji p , povprečnega, vendar manj**1 kot v sukalnici, le 1,5 %. Vsi, ki poznamo našo delovno organizacijo lahko zaključimo, da so delovni pogoji in , januarju smo kupili nov viličar nosilnosti 1.500 kg. Hidravlične klešče so nam izdelali v Gradmetalu. Na fotografi vidimo,da je novi viličar že dobro izkoriščen. garava dela v sukalnici in prednici najtežji. Verjetno je to tudi vzrok, da ti delavci pogorje izostajajo z dela. Povprečno na mesec je izostalo v oddelkih predilnice otnbaža in sintetike ter rezer-e. predilnice 124 zaposlenih oziroma 32 na dan, v oddelku ukalnice pa 111 mesečno ožilja 26 na dan, kar predstav-Ja, 8,4 % od vseh zaposlenih v tkalnici. k ?.° Posameznih mesecih naj-°‘J odstopata meseca februar in oktober, najmanj odsotnosti zaradi bolezni pa zasledimo v poletnih mesecih. Povprečno na dan izostaja zaradi bolezni in drugih vzrokov odsotnosti v letu 1978 105 delavcev ali 8,8 % od vseh zaposlenih. Porodniški dopust predstavlja v naši delovni organizaciji zelo pogost vzrok izostajanja z dela. Iz tabele 3 so razvidni podatki o gibanju porodniškega dopusta po mesecih in skupinah. Y p"dunio‘ Li,i> p° *** - — ^eci 4anuar^ I II m IV SKUPAJ 1-12 1978 zam. dni % št. del dni % št. del. dni % št. del dni" % ut. del dni % 130 2,3 5 240 2,5 15 461,7 5,6 22 132 1,7 7 963,7 49 _ 96 108 2,1 4 346 3,9 18 411.1 5,4 21 79 4 , ] 1,8 4 358 3,7 14 520 6,1 23 109 93,1 1,7 4 354.3 3i? 17 477.1 6.1 24 nn -U£_ _6_ 1069,S —m 57 1,5 3 46} iil 4i? 19 18 523 411.3 6,1 22 18 141 iiL. 6 1199 3.2 52 45 81 1,4 3 398 4,9 4,° 19 17 428,1 454.6 5,3 5,5 18 18 160,1 2,0 7 1103,2 3,6 47 _ 79 1,4 4 371 3,9 16 363.7 19 9 1 78 1,4 3 370 3,9 16 366,1 4,5 15 151,6 1,9 7 1 78 1,4 3 374 4,0 15 O n _78 1,4 3 365 3,? 16 363.4 4,6 K- «n , , 1 2,9 40 1037,3 1,5 0 4 4530,: 4,0 .r 5064,: 5,2 1 1657 us S 12288,6 3,3 46 1,9 * bi(0e Preje smo omenili, da j sta Zaradi porodniškega dopu Pla’.z8ubljenih 3,3 % od vse vprJanih delovnih dni. Pc Škem0^ Pa Je bilo na porodni 3,9 n, dopustu 46 delavk al jU zaposlenih. Ul ?ilVe<: Porodnic je v II. ii raz u.Pini. Ta podatek j Ve^ihA J1V’ sa-* 3e tu zaPoslen V a ženska delovna sile M v"Vern polletju je bilo naj Ve(; Porodnic v III. skupini tosečih žena je bili C° i Pretneščenih v zbiralni *®lttn>" " StaliMe proizvodnegi za j jia Pa je bilo, da čim vei cav, tUjmanJ zmožnih dela v o1 nosečnice, zaposlijo ^ svojem oddelku. Zato se je tudi število porodnic v oddelku sukalnice in zbiralnice cevk v drugem polletju precej zmanjšalo in sicer v povprečju za 6 delavk. Sorazmerno temu podatku pa lahko iz tabele razberemo, da je bil porast porodnic v drugih skupinah nekoliko višji, razen v pred-predilnici, kjer so v povprečju na porodniškem dopustu mesečno 4 delavke. Če porodniškemu dopustu prištejemo še zamujene delovne dni zaradi nege ožjega družinskega člana ugotovimo, da je bilo skupno zamujenih 15214,6 delovnih dni ali 4,1 %. Tabela 4 - Prikaz povprečnega izostajanja z dela po vzrokih odsotnosti vzrok izost. zaa.dni 1-12/78 0 mesečno 0 št.del. * 0 zaa.dni bolezen 21501«, 7 1792,1 196 16,5 9,1 neareča na delu 2699,7 225,0 21 1,8 10,7 neareča izven dela 1425,8 118,8 10 0,8 11,9 porodniški dop. 12288,6 1024,1 46 3,9 22,3 nega dr. člana 2926,0 245,8 62 5,2 3,9 SKUPAJ 1*0844,8 5405,8 335 28,2 10,2 V obdobju 1-12 1978 je bilo povprečno mesečno odsotnih 335 delavcev ali 28,2 %. Zaradi bolezni so se delavci zdravili povprečno 9,1 dan mesečno, zaradi nesreč na delu 1,6 dni več in zaradi nesreč izven dela 2,8 dni več. Vzrok za daljše zdravljenje je v tem, ker gre pri nesrečah navadno za težje telesne okvare, ki zahtevajo daljše zdravljenje. Zaradi nege družinskega člana je izostalo povprečno 62 delavcev mesečno, ali 5,2 % zaposlenih, vendar je povprečna dolžina staleža v primerjavi z drugimi vzroki odsotnosti nižja, samo 3,9 dni. Bric Vera DELAVCI Z ZMANJŠANO SPOSOBNOSTJO V delovni organizaciji Predilnica Litija v Litiji je zaposlenih 59 delovnih invalidov (4,96 % od vseh zaposlenih) in 36 delavcev (3,02 % od vseh zaposlenih), ki opravljajo lažja dela in naloge, vendar nimajo statusa delovnega invalida. Zaposlovanje invalidov in delavcev z zmanjšamo sposobnostjo za opravljanje dela, ki nimajo statusa delovnega invalida, je v naši delovni organizaciji zelo otežkočeno. Narava dela, oziroma delovni proces, nam ne dajeta možnosti, da bi te delavce ustrezno zaposlovali, ker ni večjega števila lažjih del, oziroma nalog. Vsa lažja dela in naloge že opravljajo bolni delavci, v večini primerov pa jih lažje delo opravlja več, kot je potreba naše delovne organizacije. Pri nas je 51 delovnih invalidov razvrščenih v III. kate- gorijo invalidnosti, in 8 invalidov v II. kategorijo invalidnosti. Kazumljivo je, da je manj invalidov moških kot žensk, saj je v naši delovni organizaciji zaposlena večina ženska delovna sila. Delovni invalidi opravljajo naslednja dela in naloge: zbiralka cevk, čistilka strojev, čistilka raztezal, previjal-ka in pomožna previjalka, izdelovalec zabojev, administrativni delavec, čistilka flyer-skih cevk, poenterka, zavijal-ka in vlagalka kopsov, vodja vlagalnice in vodja izmene v vlagalnici, vratar, laborant, transportni delavec, sukalka, posluževalec čistilnih in rah-ljalnih agregatov, lepilec vre-tenskih trakov, lepilec razte-zalnih jermenov, izdelovalec čistilnih kljukic, snemalka. Ne moremo trditi, da so vsa dela in naloge, na katerih so (Nadaljevanje na 10. strani) V zbiralnici cevk bodo nameščeni brezvretenski predilni stroji. Prostor je adaptiran. V prizidku bodo nameščene klimatske naprave. Zaboje bomo morali umakniti pred pleskarji, ki se že pripravljajo za pleskanje oddelka. OB DNEVU SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA 8. februarja je minilo 130 let, odkar je umrl France Prešeren. Da je France Prešeren naš največji pesnik, ve že prvošolček, ki še brati ne zna, ve peto-šolček, ki mu že po glavi roji ljubezen, ve delovni človek, ki že dolgo ni prijel knjige v roke. Z njim je dosegla slovenska književnost svoj vrhunec. Bil je prvi sin in tretji otrok iz zakona ob njegovem rojstvu 38-letnega zemljaka Šimna in 26-letne Mine. Zakonska zveza med Mino in Šimnom je bila rodovitna, saj sta se jima poleg Franceta rodila še dva sina in štiri hčere. Oče Šimen je bil sorazmerno napreden gospodar, vendar ni bil on vodilni duh pri hiši. Družinsko življenje je uravnavala mati Mina, ki je bila bolj izobražena in bolj aktivna kot oče. Šimen je ljubil kmetovanje, zato je hotel vzgojiti svojega naslednika v duhu gorenjskega gruntarstva. Ko pa mati Mina ni mogla prevzgojiti tihega in nekam zamišljenega moža, je skušala otrokom, zlasti sinovom pomagati V zgradbi bivše stročnarne je urejena nova zbiralnica cevk. Zbiralke si prizadevajo, da je v prostoru red in čistoča. Skrbno so očistile prostor in okna. (Nadaljevanje z 9. strani) zaposleni invalidi, lažja. V nekaterih primerih gre za tako vrsto invalidnosti, da preostala delovna zmožnost še vedno dopušča opravljanje dela v samem delovnem procesu oziroma v neposredni proizvodnji. Vendar so tudi na teh delih nekaterih obveznosti delavci obremenjeni. V določenih primerih pa opravljajo le pomoč na določenem delu, vodimo pa jih, kot bi to delo v celoti opravljali. Delavci z zmanjšano sposobnostjo za opravljanje dela, ki nimajo statusa delovnega invalida, pa so zaposleni na naslednjih delih in nalogah: zbiralka cevk, previjalka in pomožna previjalka, čistilka raztezal, čistilka flyerskih cevk, lepilec vretenskih trakov, pre-dica v rezervi, dvojilka. Od vseh delavcev brez statusa invalida sta le 2 moška in 34 žensk. Zavedamo se, da v zbir podatkov ne sodijo tudi nosečnice, ki jih moramo ravno zaradi narave dela in samega delovnega procesa, razporejati na opravljanje lažnih del in nalog. Res je, da gre v teh primerih le za premestitev za določen čas, toda velikokrat nastanejo skoraj nepremagljive ovire, ker so vsa lažja dela in na- loge že zasedene z invalidi in delavci brez statusa delovnega invalida. Zaradi boljšega pregleda, pa jih moramo kljub temu vključiti v to poročilo. V letu 1978 je bilo na opravljanje lažjih del in nalog razporejenih 21 nosečnic. Tudi pri njih moramo večkrat ukrepati tako, da še naprej opravljajo isto delo, vendar so določenih težjih fizičnih naporov delno razbremenjene. Navedemo naj še nekatere primerjalne podatke za opravljanje del in nalog zbiralke cevk, čistilke raztezal in čistilke flyerskih cevk. Delo zbiralke cevk je v letu 1978 opravljalo 39 delavk, potreba delovne organizacije pa je samo 19 delavk. Delovna organizacija potrebuje 9 delavk za čiščenje raztezal, to delo pa je opravljalo 16 delavk. Za čiščenje flyerskih cevk pa delovna organizacija potrebuje 5 delavk, to delo pa je v letu 1978 opravljalo 8 delavk. Z uvedbo strojnega zbiranja cevk bo ukinjeno delo ročnega zbiranja cevk. S tem pa bo v naši delovni organizaciji še veliko manj možnosti za zaposlovanje delovnih invalidov in delavcev z zmanjšano sposobnostjo za opravljanje dela, ki nimajo statusa delovnega invalida. Bric Vera v boljše socialno življenje. Otroke je pošiljala, komaj so dobro shodili, k stricem in ujcem, da so se v podeželjskih župniščih navajali: dekletca lepših navad in gosposkega gospodinjstva, fantje pa knjig. Že 1. 1808 je France zapustil očetovo hišo in odšel k staremu ujcu Jožefu na Kopanj. Jožef ga je jeseni 1810 poslal na materino željo v slovito normalko v Ribnici na Dolenjskem. Tu se je prvič razodela njegova nevsakdanja nadarjenost. Bil je najboljši učenec in je bil tudi zapisan v ZLATO KNJIGO. Tretji razred nor-malke je Prešeren končal v Ljubljani leta 1913. Izredna nadarjenost je omogočila Prešernu, da je tudi v gimnaziji igraje sprejemal in ohranjal šolsko učenost. Gimnazijska leta so mu potekala v znamenju najodličnejših učnih uspehih, ki so mu jih nekateri profesorji včasih skušali spodbujati v korist družbeno imenitnejših součen-cev. Vsi so občudovali njegovo načitanost, dojemljivost in nadarjenost. Prešeren je začel razmišljati o duhovniškem poklicu. Po končanih šestih gimnazijskih razredih, se mu je začela vsiljevati misel, da se posveti univerzitetnemu študiju. Konec filozofskih študij je Prešeren presenetil mater s sklepom, da bo šel na Dunaj v tretji letnik filozofije, ki ga je moral dovršiti vsak, kdor J6 hotel študirati pravo ali medicino. Prešeren je odšel, čeprav je mati jokala. Prešeren se najbrž ni zavedal, kakšno kraljestvo si hoče osvojiti s tem, da se je uprl materi in zavrgel zgled duhovnikov. Že 1829 je zaprosil za neplačano službo, dobil pa jo je šele tri leta pred smrtjo. Prešeren ni mogel misliti samo na osebne težave in na pesmi, temveč tudi na poklic. Njegova dela so neprecenlj1" va. V svoji pesnitvi je Prešeren izpovedal svoja čustva, bridka spoznanja in visoke misli ? življenju, človeku, ljubezni, pesniškem poklicu, domovini in svetu. Svoja najglobja čustva in misli je v dovršeni obliki izrazil v Sonetnem vencu in ustvaril besedno umetnijo, j1! nima primerjave v slovenski književnosti. Iz bridkosti zaradi nesrečne ljubezni do Julij6’ zaradi smrti svojega prijatelj8 Čopa, je ustvaril epsko pesnitev Krst pri Savici. Sonet)6 nesreče pa so izpovedali modernega človeka. Še in še bi lahko pripovedovala, še bi lahko izbirala besede, da bi z njim dokazala sp°' štovanje do »velikega« Prešerna. Zapomnimo pa si lahko l6 eno, da ne sme biti v naših6 srcih nikoli pozabljen, zabrisan. V. c. REŠITEV KRIŽANKE IN IZID ŽREBANJA Prejeli smo 26 rešenih križank, toda le šest pravilnih. Izžrebani so bili: 1. MEDVEŠČEK Tinca -predilnica / rezerva 2. BUČAR Bogdan - elek-trodelavnica 3. SOTLAR Joža — splošni sektor 4. KOS Ivi — sukalnica/re-zerva 5. SKUBIC Lidija -splošni sektor Pri žrebanju so sodeloval'-Dušan Grubor, Andrej Krh' likar in Matic Malenšek. Rešitve nove nagradi*6 križanke oddajte do 15. m»T' ca 1979. leta. , t m C r -tl ■ S*.". Er r- E. •E :x;: H E' )b O J A A/ K e i Z A J pr S L A L E L A A/ ,-rH 2 IZ L E T A siv O J N l KS 1 P E R. 1 7 ■m 2 e S S2& A/ E r Ai H o T ) l/ L A At h E B ;:g A Ka P A/ 5», A1 0 E A zv Z A Sr: 2 4 A/ s P E. S. I K n A v 6 A E::: s. AZ O t/ A T 1 sr.- v o D A/ J A K r-. E o K A A 2 1 1 C E K t P S 'fV*» M 1 B J A /V A Eh ...... §§ A t E . T 4 N C A/ E £ E e 4 B 1 T £ T A ‘Jja* 0 L A F C T 1 zv A gjff T E K Z L A A H v čl A n V 1 V A. T E AZ A4 A 2 a V * fr 1 L A C A T E h 4 B A A L ' * T A ‘-V 7 A L A j> A S. A J> L A VARSTVO PRED POŽAROM večjem požaru mo-ramo v bombažni čistilnici dobro pogledati na kateri baiji strojev je nastal po-,ar> da uporabljamo prave Jeklenke na CO2. Posamezne linije so označene s številkami, da se ne zmotimo. Varstvo pred požarom je v naši družbeni skupnosti posebnega pomena, in sestavni del družbene samozaščite. V predilnici Litija predelujemo bombaž, sintetike in celuloze. Vnetišča tekstilnih vlaken so med 390 in 600 stopinj Celzija. Bombaž ima vnetišče 390 stopinj, viskozna vlakna 420 stopinj, acetatna 430 stopinj in volna 590 stopinj Celzija. Kalorična vrednost tekstilnih vlaken je povprečno 4000-5000 Kcal/kg. Požarna obremenitev je povprečna kalorična vrednost na kv. m površine. Že 25 kg bombaža ima kalorično vrednost 100.000 Kcal. V čistilnici in predpredilnici imamo v predelavi kg bombažnih vlaken. Da pride do vžiga, je nujno, da so istočasno izpolnjeni pogoji in sicer: 1. pravo razmerje kisika v zraku, dji&ni prizori se v naši delovni organizaciji ne ponavljajo *io n*bno delovanje in red-8tr0j člščenje prstančnih PteJfv in klima naprav, J«0v e^uie razširitev zanet- Sšik°ŽarOV- Monter od odstranjuje napa-ti°vih strojih. 2. gorljiva snov 3. ugodna temperatura. Iz gornjih podatkov je razvidno, da so pri predelavi vlaken izpolnjeni pogoji za nastanek požara, če bombažnega prahu niti ne upoštevamo. V tekstilni industriji se ponovno uveljavlja pri predelavi vlaken neprekinjen delovni postopek s pomočjo transportiranja vlaken po ceveh in odvoda prahu skozi prašne kanale v prašne komore. Klimatske naprave so konstruirane na principu kroženja in čiščenja zraka. V oddelkih predilnice in sukalnice imamo za dnevno uporabo skladiščne cevke ki povečujejo požarno nevarnost. Do zanet-ka požara v naši delovni organizaciji pride največkrat v bombažni čistilnici in predpredilnici. V letu 1978 je bilo po poročilih o zanetku požara 8 zanetkov v čistilnici in 8 zanetkov v predpredilnici Do požarov je prišlo zaradi kratkega stika, drgnjenja navitih vlaken okoli valjev, obrabe tesnil okoli krožnikov na ote-palnikih. Na mikalnikih so za-netke povzročile iskre, ki so nastale od vijakov, žice od bal, ki so zašle med vrteče se dele stroja. Najtežje je gasiti prah v podzemnih prašnih kanalih in je ob gašenju več zastojev. Zanetke požarov pogasijo posluževale! strojev, v sodelovanju z mojstri in dežurnim gasilcem. Na prstančnih strojih sta bila dva zanetka vsled drgnjenja bombažnih vlaken okoli ležaja. V sukalnici sta bila dva zanetka zaradi kratkega stika na sukalnem stroju, in kratkega stika ob vklopu viličarja. Večje požarne škode ob teh zanetkih ni bilo, ker zaradi medfaznih zalog predpreje ni bilo zastojev v predilnici. V letu 1978 smo imeli 1 zanetek v novi mešalnici, ko je iskra pri varjenju vnela čistilno krpo. Pri alarmiranju je bilo v letu 1978 več nesporazumov, zato smo pod alarmnimi sirenami namestili table z opozorilnimi znaki. Zanetke smo pogasili z vodo ali z ročnimi gasilnimi aparati na prah ali ogljikov dioksid. Upoštevajoč požarno obremenitev, imamo zadostno število gasilnih sredstev za gašenje požarov. Morajo se pa gasilni aparati, podni hidranti, izolirni gasilni aparati, po Vsa predpredilnica je prepredena s prameni mikalnikov in raztezalk. V primeru zanetka požara morajo tudi posluže-valke strojev, s pomočjo ročnih gasilskih aparatov, pogasiti zanetek požara. Na dovajalnem delu Platt mikalnika št. 20 je zaradi premaknitve zaščitne pločevine prišlko do zanetka požara, ker se je na rebričasti dovajalni valj nabrala debelejša plast bombažnih vlaken. Ogenj je v filterski napravi uničil 6 kv. m Nylon mrež. Po štirih urah zastoja je bil zanetek v podzemnem kanalu odsesalne naprave odstranjen. Na novo urejene zračne odprtine na podzemnem kanalu so olajšale gasilcem dostop do žarišča požara in samo gašenje. Večje škode zanetek požara ni povzročil. Čistilnica z mikalniki zaradi zanetka požara ni obratovala 4 ure in pol. Flyerji so zaradi zaloge pramen obratovali normalno. dežurnih gasilcih redno pregledovati in vzdrževati, da bo v oddelkih čim manj nepotrebnega materiala. Z gradnjo skladišča bo tudi omiljena stiska ob transportnih poteh, ki morajo biti prosta. V letu 1979 bo dan še večji poudarek vzgoji, izobraževanju in usposabljanju gasilskih desetin. Organizirana bodo tudi predavanja o gašenju zanetkov z ročnimi gasilnimi aparati za posluževalke strojev. Člani gasilskega društva imajo naročen gasilski vestnik katerega dobiva 150 članov. Posamezne članke bomo morali obravnavati tudi na gasilskih vajah. Tekmovanje s testiranjem znanja iz požarnega varstva je postalo že ustaljena praksa, in je bilo tudi v letu 1978 dobro organizirano. S prizadevanji za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v požarnem Del zabojev bomo iz sukalnice premestili, da bodo imele čistilke cevk več delovnega pf°' štora. V primeru zanetka požara bo tudi zagotovljen dohod do vodnih hidrantov. Zaradi zatrpanosti vlagalnice z zaboji s cevkami, bomo premestili sortirni stroj za cevke v predilnico, kjer cevke tudi uporabljajo. varstvu bomo tudi v tem letu še z večjo prizadevnostjo izpolnili osnovno nalogo: zagotoviti uspešno požarno varstvo! F. Lesjak Člana gasilske desetine na praktični vaji Na trgaču pramen pride večkrat do zanetka požara, ki ga pogasijo sami posluževale! čistilnih strojev. Posluževale! lažje predelujejo odpadke, če je predpreja pravilno odvita iz lesene cevke, in tudi ni pomešana z ostalimi vrstami odpadkov. PRIŠLI-ODŠLI V MESECU JANUARJU 1979 Prišli: 3. 1.1979 Anton ILOVAR, Šmartno, Volčja jama 9 — čistilna kolona sukalnice 8. 1. 1979 Martin JERINA, Litija, Prvomajska 3 — predilnica sintetike 3. izmena 15. 1. 1979 Zvonko KRALJ, Sava, Ponoviče 11 — predilnica bombaža 2. izmena 16.1. 1979 Slavica TOMIČ, Litija, Rozmanov trg 16, pred-predilnica 3. izmena 22. 1. 1979 Slavojka RA-KANOVIČ, Litija, Ponoviška 11 — predilnica bombaža 1. izmena Odšli: 14. 12. 1978 Vera SAVŠEK, Zagorje, Polje 6 — predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 3. 1. 1979 Živko MULJA-VEC, Litija, Rozmanov trg 18 — obrat družbene prehrane — odhod v JLA 6. 1. 1979 Janez ROZINA, Šmartno, Črni potok 15 — predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavca 9. 1. 1979 Jelka WITWI-CKY, Litija, Ljubljanska 22 — predilnica sintetike 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 13. 1. 1979 Danica JUVAN, Litija, Ponoviška 7 — pred-predilnica 3. izmena — pismeni sporazum — odpoved delav- 13. 1. 1979 Danijela REPO VŠ, Litija, Rozmanov trg 18 — sukalnica 1. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 17. 1. 1979 Vida RESNIK, Polšnik, Tepe 33 — predilnica bombaža 3. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 17. 1. 1979 Truda BENC, Trbovlje, Žabjek 30 — predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 15. 1. 1979 Frančiška BA$ Šmartno, Jablaniške Laze 1 " predilnica bombaža 2. izmen8 — pismeni sporazum — odp°' ved delavke 19. 1. 1979 Tomaž TILlA Litija, Prvomajska 2 — re' mont II — odhod v JLA 20. 1. 1979 Andrej MEŠIČEK, Litija, Prvomajska 2 ", rezerva predilnice — pismen1 sporazum — odpoved delavca 24. 1. 1979 Jože HRENO' VEC, Sava, Spodnji Log 6 " transport — pismeni sporazum — odpoved delavca * 25. 1. 1979 Ilijaz REKIL Litija, Trg na Stavbah 14 '' čistilnica 2. izmena — odhod v JLA „ 25. 1. 1979 Peter MATOA Litija, Cesta Zas. bataljona — sukalnica efektnih sukancev — odhod v JLA „ 27. 1. 1979 Neža AMEK' ŠEK, Litija, Trg na Stavbah — rezerva predilnice — inv8' lidska upokojitev . 31. 1. 1979 Greta POGLAJEN, Zagorje, Kidričeva 4 b '' predilnica bombaža 3. izmen — pismeni sporazum — odp° ved delavke n 31. 1. 1979 Drago ANZlu' VAR, Gabrovka, Gabrovka — proizvodni sektor — pisrn ni sporazum — odpoved dela Ca31. 1. 1979 Ivan KUREN^ Šmartno, Jelša 11 — predpr®. dilnica 3. izmena — pism6^ sporazum — odpoved delavC DELAVKI premeščeni na druga dela in naloge v mesecu januarju 1979 4. 1. 1979 Danica GRM, delih in nalogah snema1* kopsov v predilnici bomba 3. izmena, premeščena na dej* in naloge snemalka na flyerJ* v predpredilnici 3. izmena a, 22. 1. 1979 Vida ŠK®fh JANC, na delih in nalog* predica v predilnici bomba 2. izmena, premeščena na de , in naloge čistilka raztezal P rezervi predilnice M. Šraj POŠKODBE V JANUARJU •a/Preprečujejo'prehod čez železniško progo. stroja spodrsnilo. Da ne bi padel vznak, je pri padcu z rokami zadel pod in si poškodval mezinec desne roke. Voziček napolnjen s predprejo je poškodoval predico Matildo Jerina Sodelavka je potiskala z rokami voziček naložen z navitki predpreje. Nenadoma je s kolesi vozička zadela izrabljeno deščico parketnega poda in se je zato voziček nagnil. P oškodovanka je sodelavki skušala pomagati in zadržati voziček, ki se je kljub pomoči prevrnil in ji poškodoval golen leve noge. Elektromotor ga je poškodoval Elektromonter Cveto Kos je s sodelavcem hotel premakniti elektromotor, ki je ležal na delovni mizi. Pri premiku mu je motor padel na kazalec desne roke in mu ga poškodoval. Pri remontnih delih v skupini, bodimo previdni Delavec pri remontu, Marjan Kotar, je s prednje strani navijalnega koluta pazil, da ne bi žagasta garnitura izskočila iz koluta, katero so remontni delavci odvijali ročno iz valja Hergeth mikalnika. Zaradi neenakomernega odvijanja in navijanja je sproščeni del garniture izskočil in se zarezal poškodovancu v desno nogo nad kolenom. Med premikom valjev v bombažni čistilnici seje posluže valeč strojev poškodoval Anton Berčon je s sodelavcem nameraval odstraniti zatrpana bombažna vlakna iz kovinskih valjev kondenzorja. S pomočjo 3 kovinskih drogov sta skušala zavrteti zobnik. Med dvigom ležaja kondenzorja je poškodovancu zaradi sile pritiska na drogove, ki jih je držal v roki, počila koža med palcem in kazalcem leve roke. Na poledeneli cesti je Bernardi Gorišek moped spodneslo Poškodovanka se je iz popoldanske izmene peljala s Bolečine v kolenu Pri nameščanju orodja v spodnji predal omare, je vodja mehanične delavnice, Konrad Bizjak, nenadoma začutil bolečino v kolenu desne noge, ko je iz čepečega položaja skušal Vstati. Zaradi bolečin v kolenu je moral iti v bolniški stalež. stančnega stroja spodrsnilo. Padla je čez elektromotor. Pri lovljenju ravnotežja je zadela s kolenom leve noge elektromotor, z rokami pa parketni pod. Zaradi nategnitve mišic je takoj po poškodbi občutila bolečine v komolcu desne roke in bolečine na desni strani reber. Pri til ec. kBme je iz apneničaste jame vzel lestev (slika 1) jo lest •nil na 8treho predpredilnice (slika 2) in splezal po nu.yi- Ker je bila lestev »provizorična in trhla«, se je v tre-^el a’ k° j® stal na zgornji lestvini, prelomila (slika št. 3). Pošt a’ ki jo je imel na glavi, ga je obvarovala težjih k°db. Res, »sreča v nesreči«. ^ končanem remontu Dušanu Žlahtiču stanju in mazanju je na mastnem Pa °vev’ očistimo podu spodrsnilo ®tni pod Med rednim čiščenjem avto- rici ' mastnem podu je pre- matskega p revijalnega stroja med posluževanjem pr- je poškodvancu pri popravilu Provizorična vrata za parkirnim prostorom preprečujejo parkiranje avtomobilov ob zloženih balah. Vrata bomo morali primerneje zavarovati in zaščititi pred nepooblaščenimi osebami. mopedom domov v Mišji dol (14 km). Pred križiščem Zagorice ji je na poledeneli cesti moped spodneslo. Pri padcu si je poškodovala stegno leve noge. Na poti v oddelek ji je spodrsnilo Frančiški Logar je na poledenelem dvorišču delovne organizacije na poledeneli poti spodrsnilo. Pri padcu si je poškodovala koleno in kolk desne noge. Pred kolesarnico je Janezu Zupančiču na poledeneli poti spodrsnilo Na poti na delo je poškodovancu na poledeneli poti spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval nart desne roke. F. L. Kadri v obratu družbene prehrane Koncem leta 1978 je bilo v obratu družbene prehrane na spisku 14 delavk, od teh je ena že dalj časa v bolniškem stale-žu, ena pa na porodniškem dopustu. V desetih mesecih lanskega leta so imeli v menzi 542 dni bolniških izostankov in 246 dni porodniških dopustov. S tako majhnim številom ljudi ne morejo delati. Poleg tega ne bo mogoče dobiti delavk iz proizvodnje za delo v Novigra-du, zato bi bilo treba v obrat družbene prehrane sprejeti nove delavke. Potrebno bo dobiti upravnika za počitniški dom, ker upravnik obrata družbene prehrane ne želi več na delo v Novigrad. Komisija predlaga, da se odpre novo delovno mesto. Delavec, ki bi bil razporejen na to delo, naj bi bil upravnik počitniškega doma, skrbel za Veliko planino, za prikolice in vse ostalo v zvezi s počitniškimi domovi. anran NOVE ULICE NA ROZMANOVEM TRGU. ROZMANOV TRG JE DOBIL NOVA IMENA ULIC Naselje novih stanovanjskih blokov v Litiji, na dosedanjem Rozmanovem trgu se je že tako razširilo, da so morali izbrati imena za posamezne ulice. Tako se ulica, ki poteka med staro telovadnico in blagovnico Centro-merkur imenuje Ulica Milana Boriška. Pravokotno s to ulico, od Matozovega klanca do nove glavne ceste Litija—Zagorje, poteka ulica Mire Pregljeve. Najdaljša ulica od osnovne šole do Ježe, se imenuje Ulica komandanta Staneta, na koncu te ulice, kjer sedaj gradijo dve novi stolpnici, je Ulica Luke Svetca, in nadaljevanje te, do nove trgovine je Maistrova ulica, pred to pa &e pravokotno na desno odcepi Ulica solidai" nosti. Vzporedna cesta z glavno bo obdržal0 ime Brodarska ulica (ob mehaničnih delav' nicah in ob novi bencinski črpalki). Nekaj časa bo minilo, da se bomo nav0' dili na nova imena, težave pa bodo tud* zaradi spreminjanja naslovov v različni0 dokumentih. Z malo dobre volje se bo v00 lepo uredilo. UPOKOJILA STA SE . Prvega januarja letos se Je od nas poslovil tov. Slavko Žibert. Upokojil se je že Pred enim letom, nato pa je delal eno leto honorarno. V predilnici se je zaposlil kita 1945. Prišel je skupaj s prijatelji, ki jih je spoznal v Partizanih. Delo pri nas je bja. Sjjalo ............... Prig^deno, in zato nas bo tiskatkdaj pa kdaJ tudi lik0Ud' mi mu želimo še velet, VeseHh in zadovoljnih V mesecu januarju se je od našega delovnega kolektiva poslovila tov. Nežka Ameršek. Bolezen ji je preprečila, da bi dočakala polno pokojninsko dobo. Njena delovna doba v Predilnici Litija pa kljub temu ni kratka. Kar 22 let je hodila na delo v našo delovno organizacijo. Po treh letih službovanja na Grmačah se je leta 1956 odločila, da se zaposli v tovarni. Prvih šest mesecev je bila snemalka, potem pa je dobila svoj stroj. Rada je opravljala delo predice, čeprav se je velikokrat jezila za strojem, ker vedno ni šlo tako, kot bi si želela sama. Od leta 1977 pa je bila v bolniškem staležu. Zdravila se je tudi v bolnišnici. Tam se je naučila izdelovati prelepe tapiserije, ki krasijo njen prijeten dom na Trgu na Stavbah. Ročnemu delu bo še vedno posvečala svoj prosti čas, le če se bo dobro počutila. Želi si, da bi še prišla na obisk v Predilnico. Ne bi rada videla, da bi jo sedaj, ko se je invalidsko upokojila, vsi pozabili. Tov. Nežka, kako naj vas pozabimo, saj ste bila vrsto let naša delavka. Še se vas bomo spominjali in vas kdaj pa kdaj obiskali tudi na domu. Želimo vam, da bi bilo dni, ko se ne boste počutili dobro, v vašem nadaljnjem življenju čim manj. V. B. NALOGE MLADIH PRI GRADITVI NAŠE PRIHODNOSTI Prekinil leta 1951, ko je bil **uŽbeno premeščen v Ljub-Jano, po enem letu pa se je 'rnd in nadaljeval svoje delo Pri nas. Prišel je kot vozač preje, 0 leta 1948 je bil podmoj-1Bt. in takrat je postal še ^njster v predilnici I. in II. 0 konca svojega službova- Na zadnji seji 00 ZSMS Predilnica Litija smo enotno zavzeli stališče, da moramo v prihodnje vključiti čimveč mladih v našo osnovno organizacijo, saj bomo le tako lahko spodbudili nastajanje mnenj in stališč ter enotno delovanje vseh mladih ljudi, katerih cilj je borba za moralne, etične, humane — socialistične in samoupravne družbene odnose. K vključevanju mladih v ZSM bomo pristopili še ta mesec. Nujno je, da bi se mladi v bodoče bolj odgovorno, bolj množično in bolj prizadevno vključevali v družbeno dogajanje ter razumeli pomen ZSM kot vzgojne organizacije. Zato se mora zveza socialistične mladine s svojo akcijo še bolj zavzeti za vsa življenjska vprašanja mlade generacije, pa tudi za sedanja in dolgoročna vprašanja ter interese vsega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Zveza socialistične mladine delegatske odnose našega idej- Dosegel je polno pokoj-’^sko dobo. Nekaj let ima .^znanih kot beneficirano Zač°Vn° d°k°’ ker je bil v .acetku svojega službovala nidar v Trbovljah. Povedal je še, da je moral 0r> .sy°Pm službovanjem ^Praviti dosti tečajev saj je r a stalno izobraževanje ; rebno zaradi dela, ki ga ni 0Pravljal. Delo z ljudmi bj aiti tnalo lahko. Ne ve, če toi Se Ponovno odločil za ak° delo. Še edaJ bo, kot upokojenec SoHVedn° aktiven. Aktivno ora!LUje v sv°ji KS> Pri ga a lzaciji ZB. Dosti dela hiš a.ka tudi okoli domače ln pa tudi vnučki ga p° razveseljevali. ž6] Jed slovesom nam je za-de[u veliko uspehov na valj ’■ da bi uspešno poslo-Pašeln da hi vsa vlaganja v hjt . mvesticije kar naj-r)ele rodila sadove. Za-Ute?- 0- bo kako bo vse mora največjo pozornost posvetiti vsemu, kar je povezano z delom in odgovornostjo do dela, razvijati in krepiti mora no političnega-marksističnega izobraževanja in informiranja. Mlad človek mora vedeti, da je ZSM njegova organizacija, da ZGODOVINSKE URE ZA MLADE V letošnjem letu bo več obletnic važnejših dogodkov, najpomembnejša pa bo šestdeseta obletnica KPJ (oz. ZKJ). Komunistična partija Jugoslavije je bila ustanovljena v aprilu, leta 1919, točneje: kongres je trajal od 20 do 30. aprila v Beogradu v hotelu Slavija, na današnjem trgu Dimitrija Tucoviča. Na kongresu je sodelovalo 432 delegatov. Prvi sekretar je postal Filip Filipovič. Na drugem kongresu v Vu-kovaru, ki je bil naslednjega leta, od 20. do 30. junija, so spremenili ime v Komunistično partijo Jugoslavije. Ta šestdesetletna revolucionarna pot naše partije je imela ob vzponih in padcih izkustev in kriz svoje velike zgodovinske trenutke in velike zmage. Zmaga socialistične revolucije je bila plod večletnega dela jugoslovanskih komunistov in dokaz, da so ubrali pravo pot. Naše komunistično gibanje je tako obogatilo izkušnje mednarodnega delavskega gibanja, dalo pomemben delež znanosti marksizma-leninizma. V tem letu bomo praznovali še druge obletnice: štiridesetletnico prvega zasedanja centralnega komiteja KPJ, ki je bilo v Bohinjski Bistrici, pod vodstvom tov. Tita, šestdesetletnica mladine Jugoslavije (SKOJ) in revolucionarnih sindikatov, petdesetletnica, odkar sta bila na Ostrem vrhu zverinsko ubita velika heroja Djuro Djakovič in Nikola He-čimovič. Naj naštejemo še datume: ustanovni kongres revolucionarnih sindikatov je potekal od 23.-24. aprila 1919. leta v Beogradu — torej istega dne popoldan, ko se je zaključil prvi partijski kongres. Obletnica ustanovitve SKOJ bo 10. oktobra. Na ta dan so se pred šestdesetimi leti zbrali na ustanovi konference naši najnaprednejši mladinci in mladinke. Zborovanje je bilo v Zagrebu. S tem pa še ni izčrpan koledar obletnic pomembnih dogodkov v letu 1979. Veliko je še pomembnih datumov, obletnic, političnih in kulturnih dogodkov, katerih se moramo spomniti. se tu lahko išče, išče svoje interese in svojo priložnost. Kot sem že omenil, moramo v prvi vrsti pokazati svoje sposobnosti pri delu. Mlad delavec mora biti posebno zainteresiran za odpravo posledic inflacije, za boljše pogoje dela. Kriza udarja predvsem po interesih mladega človeka in naše prihodnosti, zato mora biti v našem interesu, da se prvi lotimo odpravljanja temeljnih vzrokov, da se upremo veliki porabi, potrošniški miselnosti, da smo prvi v bitki za stabilizacijo gospodarstva, za večjo produktivnost, za zmanjšanje proizvodnjih stroškov, za odkrivanje notranjih rezerv, za sodobno in učinkovito poslovanje. Nikakor ne smemo trpeti nedelavnosti, nediscipline pri delu, neopravičenih izostankov, malomarnosti pri izpolnjevanju nalog in obveznosti, ki so nam zadane. Ne moremo pričakovati pomembnega uspeha v boju proti »lenobam« in njim podobnim, delovne discipline ne moremo doseči, če samo opozarjamo in se sklicujemo na zavest ter čakamo, da se takšen človek zave in postane odgovoren udeleženec v procesu proizvodnje ali življenju. Poimensko moramo ugotavljati ter obsojati nedelavnost, nedisciplino in razsipništvo, pa naj si gre za katerokoli področje našega dela ali življenja. Zato predlagam, da prav mladi damo drugačen prispevek in pokažemo odnos do dela, da prenesemo delovno moč, ki živi v nas, na delovna mesta, in da se bolj angažiramo v družbenopolitičnem dogajanju. Da bi bile pravice in dolžnosti člana ZSM še bolj jasne, prilagam tudi 6. člen statuta ZSMS, ki govori o tem, kakšno vlogo opravlja član ZSM v naši samoupravni socialistični družbi. . J. P. tEMWI ZNAK z:A Žveplo TtLD ČC-K) LES P\L]~oK. B BREŽINE V -S* Z. SAL."JlVA ZClDIC A SUKANEC. 7. CBKA ABE -CEDE GoRS> tU REŠEVAL CfOUM I^ALIT- EbJAK- A 5Amo-GlASNL PflilAOR.- SVio moško ione C*USTVO ZNAMENITOST 1> ULE NEMOST DRAGO- CENOST TEMELJ NA^ načela KUBANEC NfTKA KEMIJSKI ZNAK ZA OGLJIK. KRAN1 SRBSKI PoliTiK. (sr&zan) LETALI- ŠKA NAPHAVA neumen TK ZAŠLO V) (MtJOZ) RoRAST, ■PRIDO- BITEV 3AVMI PgE 3IVALEC AnqliJE O&E0. 1*. Č/2KA A&E--CBbE JEZ. Efto NA r/NSKEM staro ne $T TIGR/SU STEPA JAVOROV LES BCNZfOAr-J ■POLITIKI FZE -MELIT IVANJA V2.STA pes m 707A NAFTNA družba STARO HLAbNO 0R.OŽJE L&dA~ VILMO OLJE 1>EL IMENA IDE KRAVANJE LISTJE PR! REP! Želez- nica PERjO- hJO/A ŽENA SPANCA ?RE£H/. AEACO- NIJE NIKAL- NICA 9/SMEHO potR' D ilO PETRA PAVOVA LJUBE -ZEN IT A ul • ?R'StA -MiŠOE i/ JADR. ORIENTALSKO GOSTI -SC E ^Aianina Z AVALE KONEC ?OLOTOjtf KIUSLIKI 3UU0VNIK •GRA z xoc,o TELE SNG O&UKE SESTAVA MIŠIČEVJA ?R6SO-lA.KRl Tl K-A PR!P^D' A///Z . AtAA/oV MARLJIV PRIDEM PpPOTb/IK MeSTo v VZHOlMl FRANCIJI ZREZAL CRAb I. TAVČARJA GLAl/MI ir^v/v/t MAbAQAS-KARI/ V« S TA SIRA NoGOM • ZADETEK ILIČA ZNANA RL/RA NACE OMAM UROŠ. NIKI C. lEi£M v 'DORINI NlS VLADIMIR. iL-jIC 7 QVOR. AKJTt -C NA LjUGb - t JAMA SVET/LNl STOLP E KLICI Radosti LUKA V iz.fZ.AE ■ LL/ DEU BlEJSRE CA rE ZERA Tv a Rima , •ČKJOV krkulO STARA mama 3EOCR DELAVSKO OCU-A #3- ČRKA PASJA PASMA Tul bVOGLA' £wi K. Šolska "Potreb- IoijjA LOVCA ALŽltU KDOC. JV£ 2>EZA 7E GR • CBVA ?eka v VOJVODINI Rudi MettoDA Cimosov Avto st. ŽIDOV. SKl KRALJ VOJvJOl-ŠAUOVSK M O? STE K. NSJCO HET ZRAVEN ZVIŠANA NOTA A Poi/fi. -■S INSKA MEfLA NoqoM. I4LUT> ANHOVO ZAHODU Zt>A 13. CRRA PREDLOG KONEC. polotoka TONE MEŽNAR. montan)> ALUMi NIJ S^EM ŠCE MOLDAVCE VOJAKI V ovlE tim 3ivšl SM. SK.ABAZ.EC Clodv/g) DUŠuc AVSTRIJA nadal- jevanje Gesla LOICSKA PAST TUJE iEfJUčo IME AKSIOMI ASTORIA du ZDA temeljna načela mesto na zaho- NANCY — mesto v vzhodni Franciji OFERTA — ponudba NINIVE — staro mesto ob Tigrisu OLSA — pritok Berezine v SZ SESTAVIL - 70x.e v/z-LAR. ENVELLE - mesto v Ko.n^ ESKALATOR - prenuc' stopnice Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Al°Ž^. Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani K° tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.