Delovni program s posebnim ozirom na delovanie okrainih uiiteliskih društev UJU. (Poročal na VII. pokrajinski skupščini pov.UJU — Ljubljana dne 6. VII. 1927 v Kranju tov. Josip Pahor.) Veliko gibanje, sproženo z deklaracijo v januarju 1926, je prineslo novega življe* nja v organizacijo. Vendar je bil razvoj kaotičen in počasen, dokaz, da si velika večina novih aktivnih delavcev ni bila po= polnoma v svesti novih nalog. Šele pola* goma so gotove misli dozorele, do konkret« nega njih udejstvovanja pa še inismo prišli. Naši prevratniki, ki so 10. januarja 1. 1. prelomili z osebami, a še ne s tradicijo or* ganizačnega dela teh oseb, so podobni pot* niku, ki hoče kvišku in ki ima dovolj volje, da dospe na višave. A ko doseže visoki cilj, je zemlja okrog njega tako prostrana, ob= zorje tako široko in mogočno, da strmi v daljo in v svet nem in brez besede. Idejne osnove. Šele 2. februarja letos je tov. Ribičič podal v Celju široko ogrodje delovnega programa v prerojeni stanovski organizaciji in šele v »Učit. Tov.« 19. maja t. 1. je po* verjenik Skulj dal temu programu trdno idejno osnovo. Lahko rečem: ti dve enun* cijaciji sta temeljni za vse bodoče delo uči= teljstva, sta začetek novega razvoja sta* novske organizacije in vsebujeta nalog za nedogledno dobo našega šolskega in izven* šolskega udejstvovanja. Na nas je sedaj, da te splošne temeljne misli realiziramo. Naloga letošnje, VII. skupščine poverjeništva za Slovenijo je, da skuša teorijo tehnično premagati, to je, razvrstiti in usmeriti vse delo v društvih tako, da počasi izvedemo misli, ki jih je rodilo vse čvrsto, razveseljivo gibanje na« šega stanu v zadnji dobi. Iz splošnega, ši= rokega moramo v konkretno, podrobno, obvladati moramo vso ogromno vrsto stav* ljenih nalog, določiti moramo zaporednost operacij in akcij, kakor nam bodo najlažje izvedljive in nas bodo vodile k ciljem. K dejanjem! Kaj hočemo, kam gre, kam mora danes naš stan? V članku »Nova kulturna smer naše prerojene organizacije« nam je tov. poverjenik povcdal razločno in nedvoumno: nazaj k našemu ljudstvu, nazaj k njegovi •zemlji, nazaj k njegovi kulturi! V teh krat= kih besedah je ogromen program vsega, kar čaka v prihodnje šolo in učiteljstvo, ako hočemo imeti živo misijo v svojem narodu. Kaj pa vsebuje ves ta program, posebno še: koliko bo moralo učiteljstvo delati samo na sebi, da bo zmožno ta pro gram udejstvovati, tega ni mogoče obdelati v kratkem referatu in bi tudi ne imelo po* mena. Pomen ima le dejanje in k dejanjem, k akcijam moramo danes sklicati in obb= driti stan. Dvoje je pred nami: vsak poedinec mora sam sebe usposobiti, da stopi na novo pot in vsa organizacija mora svoje delo tako urediti, da bo služila poedincu v do; segi stavljenih ciljev. Naše delo si predstavljam enostavno: žarišče, ki pošilja misli in ogenj na vse strani, bodi poverjeništvo, društva naj bo do delavnice. Centralizirajmo svoje sile, položimo sistem v svoje stanovsko, v šol= sko in izvenšolsko delo! Mrtva zemlja. Samo poglejte naša društva danes, ko imamo že davno nov kurz — ako lahko rabim ta izraz! Ali nam naša društva rode tiste sadove, ki bi jih morala? Zdijo se mi mrtva zemlja, ki absorbira toliko naših sil, ne da bi jih še kdaj vrnila. Sledite zborovanjem! Vrsta predavanj o rečeh na zemlji in na nebu — pisan kalejdoskop — to še niti najslabše ni pri zborovanjih. Vem, da se dobe društva, kjer se niti ne prepirajo, ampak je glavna 'točka Bogat obed s plesom, z diplomami, z govoran* cami in kadivnico. Ali je to slovenskemu narodu res tako potrebno? Rekli boste, da pretiram. Zalibog je gola resnica, kar sem navedel, in sam do* bro razumcm, zakaj je tako. Razumljivo pa je tudi, da pade pri takih razmerah stanovska zavest na ničlo in da se organi= zacija do tal razrahlja in nima več nikakega namena in tudi ne pomena. Dvig stanovske zavesti. Prvo, kar moramo doseči, ako hočemo resnicno preroditi stan, je dvig stanovske zavesti. Drug za drugega moramo stati, strnjena masa. Solidarnost v naše vrste, da nas nihče ne bo rušil! Ne pozabite, danas bodo tepli, ako nas bodo našli razdvojene v važnih trenutkih! A solidarnost je mogoča le pri visoko zavednih pripadnikih organizacije. Ni je dovolj — videl sem celo mlade tovariše, ki so društvena zborovanja bojkotirali. Ali jim niso bila potrebna društvena zborova^ nja? Nikakor nc. Niso bili ti tovariši kake svetle zvezde, nc, sam sem se prepričal, da V apZa nJe on' stari: blagor ubogim v duhu! Prva naloga društev jc, da dvignejo stanovsko zavcst. Učiteljstvo ima toliko ^Kupnih koristi, da brez stanovske organi* stnlot- nih prvi slovenski učitelji pred pol* čih fm. niso mo& daIJe- Polno je pere* važn?rzaaSannjl kl nas vse tangirajo, ki so ne bflo m T obstanek- In če bi tudi teh ne Dilo, med učiteljstvom živi še vedno to* liko idealizma, da nas druži in krepi. Dru* štva so naše močno obrambno sredstvo, zato imamo vsi interes, da se čim bolj oja* čijo in da so borbena. Čim višja bo stanov* ska zavednost njegovih članov, toliko moč* nejši bodo, toliko vplivnejši ves stan. Ka« kor stori država vse za svojo vojsko, tako moramo mi storiti vse za svoja društva, da ohranimo svoje pravice in dosežemo nove. To je naš egoizem. Naloge. Naš stan pa je imel vedno tudi višjih nalog, dvigniti šolstvo, dvigniti narod, po* magati mu. Vedno je bilo med nami pozi* tivnih delavcev, ustvarjevalcev. In ustvar« jati hočemo, kulturno in materielno. Da, to nalogo imamo pred očmi bolj živo in bolj veliko kot doslej. Vizemite deklaracijo, po* glejte vse gibanje v naših vrstah in ugoto* vili boste sveže, krepke energije. Tudi tu so društva ono orodje, ki nam omogoči, ki nam pomaga pri naših strem* ljenjih. Še več! Organizacija je ona čarov* niška palica, ki da našemu delu pravo smer in skupno pot. Reforma društev. V prihodnjem poslovnem letu mora= mo izvesti reformo društev. Saj ponekod je že izvedena in morda so prav tista, ki gib« ljejo in dajejo potreben elan vsemu stanov^ skemu razvoju. Naloge so: 1. čim večja udeležba pri zborovanjih in 2. čim smotrenejša izraba stanovskih sestankov. Kako bomo to dosegli? Najprej zgolj tehnično: naj se izbere kraj in priložnost zborovanj tako, da je udeležba lahko pol= noštevilna; naj se zborovanja vrše, da ču= tijo člani potrebo sestati se; naj se razvije primerna agitacija — če treba tudi osebno pri indolentnih; naj se zborovanja v odbo= rih pripravijo tako, da se izrabi čas iz obs delanjem koristnih in važnih vprašanj, ne da bi se mlatila prazna in nepotrebna sla^ ma in končno: naj se kontrolira udeležba. Idealno bi bilo, če bi vsakteri iz lastnega nagiba, iz stanovske zavesti prisostvoval zborovanjem. Toda dokler te ni dovolj, do= kler imamo v svojih vrstah ljudi, ki se ne zavedajo pomena organizacije za ves stan, dokler so med nami nevestni elementi, mo= ramo porabiti proti njim ono prisilno sred^ stvo, da ga imamo: moralni pritisk. To sredstvo ni odiozno, ker ni materialno. Ni= ma ničesar policijskega na sebi, ampak iz= haja iz moralne moči, iz avtoritativnosti društvenega odbora, svobodno iebranega in postavljenega na častno mesto dela za* radi borbenih kvalitet poedincev v stanu. Avtoriteta. Zato je potrebno, da se avtoriteta v društvih čim bolj ojači. V odbore morajo ljudje, ki so se odlikovali z delavnostjo, z nesebično požrtvovalnostjo, z borbenostjo, skratka najboljši iz stanu. Še pred meseci je neko društvo predlagalo shemo poskus« ne volitve v odbore. Mislim, da je to višek formalizma in da je mogoč v stanu, ki nU ma pojma, kaj je organizacija. Taki ljudje igrajo dolgočasno igro, se igrajo »orga= nizacijo». Tega pa naš stan ne potrebuje več, pa če je bilo pred deklaracijo tudi celo generacijo v modi. Društveni odbori so torej važna komponenta stanovskih sil in poverjeništvo naj to povdari in skrbi, da bodo krepek motor, pest, ki drži skiu paj vse, v lahkih in težkih urah in ki sta« novsko vzgaja in določa smotreno delo. Red v poslovanju. Ni treba posebe povdarjati, naj se v ¦odborih tudi formalistično delo ne zane* niarja. Nekdanje razmere na vodilnih me< stih stanovske organizacije naj nam bodo svarilen vzgled. Blagajniški posli v dru« štvih so kočljivi; so iza organizacijo živ^ ljenskega pomena, a so še posebe moral= nega pomena, zato se morajo skrupolozno redno vršiti. Tudi tajnik bodi agilen dela= vec, ki ne zanemarja svojcga dela; če lc mogoče, naj bo tako izbran, da je duša društva, ako ne more biti to predsednik. sam. Plodnost zborovanj. Druga važna zadeva društvenega de= lovanja je smotrena izraba zborovanj. Ta zadeva je daleko važnejša od tehnične. Idealno bi bilo, ko bi se mogli sestati vsak mesec. Razni vzroki nam to branijo. Zato pa glejmo, da se zberemo vsaj vsaka dva meseca. Tudi glede tega bo potrebna evidenca, in sicer od strani poverjeništva. Kjer društva ne poslujejo redno, tam naj poverjeništvo poseže vmes v znamenju ors ganizačnega centralizma. Prcvclika avto^ nomnost društev, bodisi v tehničnem, bodisi delovnem pogledu je škodljiva. Cim tesne* je je organizacija povezana, Sim bolj \i enega samega kova, tem boljša je. Zaupaj^ mo osrednjim organizacijam s tem, da jim damo čim več moči. Kontrolirajmo jih, ne malikujmo pa stari slovanski svobodoljub* nosti ki jc še vedno tako bolno razvita pri nas, da vede v anarhijo, v brezvladje. Društveni odbori naj vsako zborova* nje skrbno pripravijo. Ni dovolj določiti dnevni red, tudi na poročevalce in deba« terje je misliti. Ševeda je važnejše: kaj in ne kako, kakor je važnejša tnisel od oblike. Dve osrednjt misli. Kaj naj društva obravnavajo, je dano samo po sebi. Prvič: vse kar služi stanov« ski zavesti, torej zgolj organizačne proble* me, kako naj se naše udruženje napravi čim krepkejše, kako naj se dvigne njegova efektivna sila. Drugič: vse obravnavano naj ima osrednjo misel, ki prežema in obžarja vse delo učiteljstva. Ta centralna ideja je: šola in učitelj v službi dviga našega pre* iprostega naroda, predvsem našega kmeta in delavca. O sporedu. Spored društvenih zborovanj si pred^ stavljam tako4e: ugotovitev društvenega stanja (gibanje društva) in obisk zborova« nja, torej nekaka revija lastnih vrst. Takoj za tem: pregled dogodkov v društvu od zadnjega zborovanja, s posebnim ozirom na vse, kar učinkuje na naše pravno in gmotno stanje, z drugo besedo: vse stanovs skospolitične zadeve, toda z izločitvijo vseh šolskih stvari, ki imajo zgolj pedagoški, metodiški ali uradni, birokratični karakter. Nato se obravnavajo dopisi poverjenis štva, na kar se pregledajo, razmotrivajo vse centralne ustanove organizacije: a) tisk '(»Tovariš«, »Popotnik« in »Zvonček«), b) kulturne zasnove (»Šolska Matica«, Pev^ ski zbor, »Mladinska Matica«), c) gospodarske stvari (Samopomoč, Učit. tiskarna nove pobude). Pri vsem tem je mogoča do« stojna, četudi rezka kritika broz osebnosti, in resnega značaja, so mogoča navodila in nasveti, ako so usmerjena v to, da se or« ganizacija ojači in razširi in da razširi svoje kulturno snovanje. Naša samoizobrazba: problemi. Kot nadljnjo točko bi morali uvrstiti: Naša samoizobrazba. Tu bi se poročalo in razpravljalo o vsem, kar moramo storiti, da se stan umsko dvigne in usposobi za delo med ljudstvom v smeri dviga kmetij« stva. Na mestu je razgovor o problemih, ki jih mora učitelj poznati in ki so univerzal* nega značaja: narodna ekonomija, pedago* gika, družboslovje, modroslovje. Tu bi se mogla uvrstiti kratka predavanja z disku= sijo. Toda predavanja se morajo enotno voditi za vsa društva in se poedinim ne smejo puščati proste roke. Govoriti bo o novih knjigah, organizirati delovne enote po šolah oziroma njih skupinah v svrho samoizobraževanja, graditi male knjižnice  iz enakih, najnujnejših knjig iz navedenih panog znanja. Če imamo pet društvenih zborovanj v Jetu, naj se pri teh obravnavajo sukce* sivno temc: 1. idealizem in materializem, 2. liberalizem: idejne in gospodarske osno= ve ter posledice, 3. osnutki slov. narodnega gospodarstva, 4. o zadružništvu, 5. kaj je družboslovje. Prvi dve temi se obravnavata po Kre* ku, družboslovje po Ušeničniku, ,osnutki slov. narodnega gospodarstva po Breziger= ju, lahko tudi po Milavčevem poročilu v ljubljanski oblastni skupščini. S tem seve^ da ni rečeno, da se ne bi moglo obravnas vati po drugih knjigah in delih. Izdajo se brošure. To samoizobraževalno delo jc med na* mi krvavo potrebno in se mora začeti. Prvi namen je, opozoriti učiteljstvo na študij, brez katerega n i modernega izobraženca. V imenovanih panogah moramo imeti osnovne pojme. Ker nam jih oficielna iz* obraževališča niso dala, jih moramo sami iskati. Danes je to za naš stan »Conditio sine qua non«; lahko trdim, da s tem stoji in pade vsa prihodnost, ves pomen stanu in predvsem: vsa njegova civilizatorna mi= sija v šoli in v narodu. Brez izvršitve tega ni realizacije celjske deklaracije. V novo razdobje. Ne delam si iluzij, da bi mogla že ta razpravljanja po naših društvih preroditi stan. Tudi eno leto ne pomenja nič druzega kot začetek, kot usmerjenje naših energij v novo periodo življenja slovenskega uči« teljstva. Toda temelj je mogoče v enem letu postaviti in kdor bo zraven, bo gradil višje. Ako se po vseh društvih našega po= verjeništva obravnavajo navedene teme in se zainteresirajo posebno mlajši nadarjeni učitelji za pereče probleme, ako se zbudijo latentne sile, ki iščejo smeri, izhoda, da se razvežejo in začnejo z jasnimi cilji udej= stvovati, ako se torej vsa masa slovenskega učiteljstva zgane naprej v smeri dviga vseh svojih umskih in moralnih sil, v smeri raz« širjenja svojega obzorja in aktivnosti, po« tem bo mogoče reči, da hoče učiteljstvo doseči, kar si je zastavilo iz deklaracijo. To delo bo potisnilo v stran vse, kar nas danes ustavlja na poti; vse, kar je majhnega, bol* nega in nenaravnega med nami, se bo umaknilo v ozadje, se bo moralo umakniti in bo moralo pasti smešno vprašanje: za ali proti deklaraciji. S pozitivnim delom, s •širokim in sistematičnim bomo strli, kar nas danes lomi in duši. Vsekakor, obravnavanje jnavedenih vprašanj v teku enega leta društvenega živ* ljenja je malo, mnogo premalo. Ne pome* nja nič druzega kot to, da se sprožijo vzvodi. Pravi namen je: zainteresirati naše najboljše za problcme, ki režcjo v meso vso našo družbo. Zaorati je trcba globlje. Kolikor sem informiran, ima ta namen naše poverjeništvo, in reči moram, da bo izvršilo ogromno kulturno nalogo, če bo šlo konsekventno svojo veliko pot. Popra« vilo bo. kar smo zamudili v teku ene gene= racije. Leto dni je že, odkar se čisti naša njiva. Šele zdaj vidimo, kako so bila za* puščena, preraščena, brez solnca in razsus šena. Hvala Bogu, preorana je in polno pridnih rok je že na delu, da nam spet bogato obrodi. Prišel je gorek čas, prišel je dan, da se lahko poseje z zdravim ses menom. Česar nismo storili doslej, se bo izvršilo: poverjeništvo je nastavilo široko samoizobraževalno akcijo, ki je preračuna« na na tri leta. To je menda že začrtano in prav posebna naloga letošnje skupščine je, da to nalogo sprejme, sprejme načelno in v detajlih. S tem pooblastilom v roki — upam — bo imelo potem poverjeništvo do= volj dosledne, železne volje, da gre do dna z akcijo, ki je za nas življenske važnosti in brez katere ni našega preporoda, ni iz« vedbe programa, kakor je v velikem za« črtan v izvajanjih tov. poverjenika v »To« varišu« 19. maja. Izobraževalrii krožki. Ne vem, ali je potrebno, da se spu» ščam v tehnično stran izvedbe akcije. Za« mišljen je osrednji izobraževalni odbor v poverjeništvu, ki naj bi ga podpiral izobra« ževalni odsek pri vsakem društvu, društva pa naj si osnujejo po krajevnih prilikah več izobraževalnih krožkov. Glede društvenih vodsekov sem mne> nja, da so odveč. Naj prevzamejo delo 'Osnovanja krožkov društveni odboiii. Ti so itak koncentracija aktivnih elementov po društvih, in bi bilo zgolj trošenje ener? gij, če bi se ustvarjali novi aparati. Toliko več pozornosti je pa posvetiti novim orga» nizmom: krožkom. Ti morajo v življenje in morajo živeti! Ziveli pa bodo le s strikt* nimi nalogami in smisel bodo imeli le, če se bodo brezpogojno pokorili osrednji enfttni volji. Ako bodo hoteli lastno pot, bo pomenila ta sabotažo in demoralizacijo. Če se krožki nimajo pokoriti in vršiti za* črtanih nalog, je bolje, da se ne osnujejo, ker bi bili le mrtvorojeno dete. Pri izobraževalni akciji se mora bolj upoštevati individualni moment. Tako pri poverjeništvu, kot v društvenih odborih in v krožkih naj bo duša in motor en funkoio« nar, ki mu drugi samo kot svetovalci stoje ob strani. Linijo izobraževalnega dela itak začrta skupščina za daljši čas, potem pa gre le za izvršitev sklenjenega. Dolgovezno posvetovanje in sejanje je odveč, je stes rilno in zgolj ubijanje časa in volje. Zato: malo besed in čvrsta dejanja! Proč s širo* koustnim, frazerskim parlamentariziranjem, ki se v našem stanu korači še izza časov pred deklaracijo, ko smo še imeli geste in prazno formo, a smo zato bolehali v brez= idejnosti! Izobraževalni tečaji. V letošnjem avgustu se priredi v Ljubs ljani izobraževalni t ečaj, k" bo 'trajal osem dni. Ta tečaj bo začetek sistematič= .nega samoizobraževa,lnega dela v Btanu. Zamišljen je za vse učiteljstvo tako, da ne bo društva našega poverjeništva, ki ne bi imelo enega na tečaju. Ob tej priliki se bodo dala navodila, kako je samoizobraže* valno akcijo nadaljevati. Prvemu tečaju bo čez leto sledil drugi in potem tretji. Vse, kar premore slovensko učiteljstvo darovitih mladih ljudi, mora na te tečaje. Ti tečaji morajo ustvariti podmladek no= vih kulturnih delavcev v stanu. Za domišljavo elito? Toda nečesa ne smemo pozabiti! Mi nikakor ne potrebujemo nekake duševne elite, ki si nabira znanja, da stoji potem sama v se zaverovana ob strani vsega. V nas Slovencih je itak preveč hiperkritičnega razpoloženja, da vse ocenjujemo, da vse boljše vemo in zato tudi nikjer nočemo kot pozitivni podrotmi delavci ustvarjati. Smo praznični vseznalci, ki se ne lotijo vsakdanjega drobnega dela, ker se jim zdi premalo gosposko. Če imajo naši tečaji, vse naše samoiizobraževalno. prizadevanje proizvajati tako domišljavo elito, ki z vi= sokega doli hiperkritično in s prekrižanimi rokami motri dnevno življenje, potem je bolje, da samoizobraževalnega dela niti ne pričnemo. Preresnično je — žal — dejstvo, da nižje plasti družbe vedno streme dvi= gniti se do višjih, katerih navade, običaje in ves način življenja potem posnemajo. Navadno prevzema tako parvenijstvo naj= slabše lastnosti gornjih slojev, največkrat zgolj zunanji videz, ki razlikuje distingui^ rance od mase. Tudi med nami vidimo ta pojav in ne dokazuje ničesar druzega kot splošno nizko izobrazbo in pa prevladova* nje naziranja, da je znanje nekaj gospo= skega in da je njegova prva in zadnja na= loga razlikovati se od črne množice. Bog ne daj, da bi se tista borna srednješolska matura umazala kdaj ob našega slovenske« ga kmeta! To naziranje se še vedno najde v na* šem stanu ter je zavestno in podzavestno. Podzavestno se kaže posebno v tem, da učiteljstvo nima in noče imeti nikakih dU rektnih stikov z našim ljudstvom, s pre* prostimi sloji. Prelom! Nove vrednote. Namen našega samoizobraževalnega dela je, podreti tako necivilizatorno, proti» narodno in protidemokratično naziranje. Do tal hočcmo porušiti oni psevdoaristos kratizem v naših vrstah in spraviti spet do časti delo našega resnično produktivnega človeka, predvsem kmečko delo. Učitelj mora nazaj k našemu kmetu! Preučiti ga mora, spoznati njegove življenske razmere, njegov gospodarski položaj, njegovo du= ševnost, njegove vrline in napake, razumeti in uživeti se v kmečki etos. To, tovariši, ni pokmetenje učitelja, pač pa je prelom z onim naziranjem, da smo gospoda, če ima» mo vstop v takozvane boljše hiše in če moremo po svojih močeh prispevati za boljšo zabavo v takozvani boljši družbi, ki je včasi kaj dvomljiva. Kar govorim, ni več novo. Imam pri« liko opazovati, kako se tudi med nami po* javljajo nove vrednote. Vidim pa, da se učiteljstvo včasi zakrknjeno zapira v se, zato sem hotel pribiti, da tudi sterilne du= ševne elite ne potrebujemo. Vse naše sa* moizobraževalno delo mora iti za tem, da smo posredovalci med mislijo in njeno uporabo, med znanostjo in njeno aplikai cijo. Če se v stanu vrše tečaji, se vrše zato, da dobimo novih stanovskih organizator* jev in zato, da posredujemo ljudstvu ono dobrino, ki je izobrazba. Boj intelektualizmu. Da se ne razumemo napačno! Izobraz« ba je bil pri nas do nedavno še tako ne* opredeljen pojm, da se je naposled beseda prelevila v eno najbolj zoprnih fraz. Pod izobrazbo smo razumeli vse in smo v nje« nem imenu širili med ljudstvo celo raz* vade in strasti. To gre h koncu. Novi čas je napovedal boj intelektualizmu in učite* ljeva dolžnost je, da v tem boju pomaga. Ako sc torej med nami začne s širokim samoizobraževalnim delom, se ne začenja le zato, da doscžemo ono umsko in etično višino, ki je potrebna višjemu poklicu, am< pak tudi zato, da bomo spet sposobni po* seči našemu kmetu pod pazduho ter mu pomagati k boljšemu življenju. Vsak stan si še kako pomaga kvišku, le kmečki je sam sebi prepuščen in propada. Šola — življenje! Učiteljstvo se med našim delovnim ljudstvom udejstvuje v šoli, v njegovih društvih in v njegovem gospodarstvu. Ni tukaj mesto, da govorim o šoli, toda pribiti moram, da je dete čistega intclektualizma in da ni našla onega odmeva v srcu naših. širokih slojev kot bi ga morala. Med kme= tiškim ljudstvom in osnovno šolo je in ostane prepad, dokler ne bo osnovna šola praktična, dokler ne bo izhajala s stališča, da bodi ves pouk prikrojen na deželi raz= voju in dvigu kmečkega stanu. Kako bo šola to postala, je za bližnje desetletje naj« važnejše vprašanje, o katerem bomo mo* rali razmišljati. Da je potrebna reforme, o tem ni govora, in da bo ta reforma morala takoj za dosego prvih osnovnih pojmov v glavnih učnih predmetih iskati zveze z živs Ijenjem, na deželi torej s kmetijstvom, je že danes jasno. Gospodarski problemi na kmetih. Tako je tudi dan cilj, ki ga išče naša stanovska organizacija na svojih novih po* teh, torej predvsem s samoizobraževalno akcijo. V šoli in izven šole bo moralo uču teljstvo intenzivno poseči v usodo širokih plasti našega naroda, v njegovo gospodar« sko življenje. Zato moramo poleg splošnih problemov spoznati tudi življenje kmečke* ga življa in se seznaniti s kmetijstvom sa* mim. Ni potrebno, da smo strokovnjaki, toda absolutno prezirati ne bo mogoče te* ga, ako hočemo dobiti spet stik z ljud« stvcun. Tu je intelektualizem škodljiv in nevaren in je potrebna praktičnost znanja, širjenje onih znanstvenih izsledkov tedaj, ki so v stanu izboljšati naš vsakdanji kruh. Vem, da se morda v večini navizočih nekaj upira spričo teh izvajanj, toda to ni nič drugega kot konservativnost duha, vzgo* jenega v neki smeri, ki je nasprotna pra« vimi, resničnim potrebam. Gospodarsko življenje na deželi ne gre z mesta in prav učitelj je poklican, da tu poseže vmes. Bos dimo odkriti: tudi on sam ne bo rešil agrarnega vprašanja, toda pomagal ga bo rešiti. Da se prav razumemo! Tudi učitelj, ki bi bil strokovnjak v kmetijstvu, ne bo ve« liko dosegel na tem polju kot individualist, ampak le kot organizator kmečkega življa. Le če bo pritegnil nadarjene kmečke sile, da se pričnejo kolektivno zanimati za na« predek zemljedelstva, če bo izrabil med njimi strokovno sposebnejše, če bo s skup« nim naročanjem potrebščin, semen, gnojil itd. ter z urejenim vnovčevanjem produk* tov skušal pomagati na deželi, bo njegovo delo koristno in uspešno. V to smer mora iti samoizobraževalno delo organizacije in v to srrho j.e poleg načrta o obravnavanju velikih vprašanj, ki gibljejo človeško družbo in svet, potreben poseben načrt, kako naj poseže učiteljstvo v našo izemljedelsko iproizvodnjo. Golo teoretiziranje o problemih, ki so svetovni, ne zadošča, da bi se učitelj povrnil kot dober kulturni in gospodarski delavec nazaj k narodu. Zadnji čas se uvaja pri nas nekako kmetijsko šolstvo. Nedvomno je to izred* nega pomena. Gotovo pa je tudi, da se vse to vrši brez sistema in da se samo krpa. Osnovna šola in kmetijski tečaji kakor tudi izobrazba učiteljstva je vse tesno zvezano, je eno. Zato birokratizem ne bo daleč pri* šel in bo tudi to celotno vprašanje rešila le naša organizacija, učiteljstvo samo in nihče drugi. Ne moremo reči, kako se bo to zgodilo, in tudi poklican nisem, gotovo pa je, da je prav tu največja naloga naše stanovske organizacije, kakor je gotovo, da so sile v tej smeri že na delu. V rešitvi tega vprašanja je realizacija nezatrte tež* nje, da dobi učiteljstvo spet vpliv in bes sedo pri ljudstvu. Neprestano se povdarja izvenšolsko delo med narodom, toda pravo moč bo dobilo šele takrat, ko bo poseglo na deželi v vse gospodarsko snovanje v pravcu racionalnega, široko organiziranega zemljedelstva. Segel sem nekoliko predaleč. Razvil sem nekaj misli, ki daleč presegajo delo enega poslovnega leta v organizaciji. Toda če kdo išče pota, mora vedeti cilj. Kakors koli človek razmišlja, vidi, da je misija na» šega stanu samo ena. Če hoče gibanje, ki ga je sprožil nastop z deklaracijo, dalje, mora samo tod. Mislim, da so duhovi v naši stanovski organizaciji v tem edini in mislim, da je v stanu tudi energij, ki bodo izpeljali načrte. Sredstva — tisk. V podrobnem bi mi bilo govoriti še o sredstvu, ki ga imamo pri udejstvovanju načrtov za bližnjo bodočnost v našem ti* sku. V poštev pridejo »Tovariš«, »Popot« nik«, »Zvonček« in publikacije »Šolske Matice«, kakor tudi »Mladinske Matice«, ki se snuje. Troje komponent ima razvoj našega stanu: ojačenje organizacije, samoizobra? ževalno delo in reformo šole v smislu — recimo tako, ker se je beseda že uvedla — v smislu kmečkega etosa. S tem je dana tudi že naloga, ki jo ima naš tisk: »Uči* teljski Tovariš« * bodi glasilo, ki ima pred seboj okrepljenje organizacije, »Popotnik« bodi posvečen nadaljnji splošni in strokovni izobrazbi v smislu kmečke delovne šole, »Zvonček« naj se kot mladinski ča=> sopis postavi v službo nove šole, kakor jo mora učiteljstvo razviti. Tudi naš tisk mo< ra biti ubran na en sam akord, na osnovni akord vsega novega stanovskega gibanja. To sicer ne bo takoj dosegljivo, zakaj ni« kak prevrat ni še rešil vseh novih vpra« . šanj z enim zamahom, toda neizogibno je, da storimo prve korake na novo pot. »Učiteljski tovariš«. »Tovariš« mora biti tako urejevan, da se zrcali v njem vse gibanje organizacije, centrale in društev. Na uvodnem mestu mora osvetljevati vse organizačne probleme, rnora spremljati neprestano vse tckoče delo, ocenjevati nove misli in pobude, dvi« gati organizačno zavest in duh aktivnosti, neumornega dela za stan. Poleg tehničnih organizačnih zadev imej posebno rubriko za vse, kar zadeva samoizobrazbo. Tu naj se preiskujejo in pretresajo nedostatki in uspehi samoizobraževalnega dela, naj se pospešuje razširjenje literature (knjižnic) v pravcu izobraževalne akcije, naj se obde^ luje primerna snov v zvezi z vsem tem, naj se brez miru propagira umski dvig učiteljstva. Ti dve stvari sta glavni. Za njima pridejo v listu juridične in# moralne zadeve (osebne in šolske) ter uradne učne in vzgojeslovne. Obravnavajo se že kot manj važne, posebno če ne pose« gajov življenska vprašanja učiteljstva. Poseben prostor zavzemajo v »Tova« rišu« društvene vesti. S temi do danes ni pravega reda ker ni bilo sistema v dru« štvenem življenju, v vsem udejstvovanju društev. Tu imamo dvoje: naznanila dru= štvcnih zborovanj in poročila o njih. Na* znanila naj se priobčujejo kratko: kraj in čas in nič več, kvečjemu predvideni ukrepi nasproti takim nezavednim učiteljem, ki zborovanja bojkotirajo ali sabotirajo. Poročila o zborovanjih pa naj pokažejo stanje, predvsem moralno stanje članstva (smisel za organizacijo in požrtvovalnost) ter koristno delo sestankov. V ta poročila pride točna slika članske organizačne za^ vesti ali nezavesti, nima pa ničesar opra« viti v njih frazerstvo združeno s starim habsburško=španskim ceremonijelom in la* kajstvom. Vsakdanjosti niso vredne stroškov tiskarskega črnila in tiska, pač pa se objavi vse, kar je stvarno zajemljivega in važnega (značilnega). Vsa ta poročila naj dajo dobro, izčrpno sliko krajevnih dru^ štvenih razmer in naj se sestavljajo po do« brem, kratkem vzorcu. V »Tovarišu« je potrebna nova rubri« ka, ki je silno važna in bi morala biti temu primerno obsežna. To je poročilo o kuls turnem udejstvovanju učiteljstva izven šole. Tu ne mislim humbuga, ki ga prepo* gosto uganjamo s takozvanim »izvenaok skim delom« in od katerega ima naš narod često (ako že pride blizu) le kurentovsko veseljačenje in popivanje. Pod kulturnim delom razumem vse ono, kar bomo storili v smislu dviga kmečkega življa, njegovega gospodarskega in kulturnega življenja. To bo novo poglavje v stanovskem glasilu in bi opisovalo zemljedelska predavanja, te< čaje, ustanovitve gospodarskih organizacij, (kmetijskih, ;sadjarskih, vinarskih, živino* rejskih društev, zadrug itd.), poživljenje istih, skušnje, nasvete in mnogo drugega. Vse to bo treba šele sistemizirati, ker je — četudi ne povsem novo polje — vendar novo urejeno ali vsaj novo zasnovano delo, zdaj v zvezi z vso samoizobraževalno akci' jo v poverjeništvu. To delo bomo imeli v evidenci, kakor ga nismo imeli nikdar do» slej, ko smo trosili svoje energije v vse ve« trove, da sami nismo vedeli, kaj smo vse ustvarili in koliko smo pri tem naškropili svojih srag in često tudi krvi. »Popotnik«. Glede »Popotnika« je jasno, da mora spet postati intelektualni voditelj sloven« skcga učiteljstva ne samo v učnem m me« todičnem oziru, ampak prav posebno še v njegovi splošni izobrazbi. Naloga »Popot« nika« je, da pomaga reformirati našo inte« lektuallistično osnovno šolo v dejovno kmečko šolo, v praktično šolo, ki se bo bo« lje izplačala kot današnji tip. * Tako »Tovariš« kot »Popotnik« bodita svobodna tribuna. To je lažje povedano kot izpeljano. Gotovo ni izvedljivo kot golo idejno giba* nje. Če bi hoteli propagirati samo teore* tično neko podeželsko delovno šolo, ne pri* demo nikamor. Le z velikim samoizobražes valnim gibanjem učiteljstva v določeni smeri ter z razširjenjem krožkov, ki naj sa» moizobrazbo presadijo v lokalna tla in v šolo, bomo prešli do reforme naše osnovne šole. Zasledujem naše učne in vzgojne raz= mere in vidim, da imamo že pionirje te re= forme. Redki so in sami svoje stvari nego« tovi, toda tu so in si bodo s komolci napra* vili prostor. O njih delu so le še redke in skoro neopazne sledi v »Tovarišu«, v »Po= potniku« ni doslej ničesar. V smeri reforme osnovne šole. Ako sproži poverjeništvo samoizobra« ževalno gibanje v organizaciji v širokem obsegu, potem smo na najboljši poti do resnične in temeljite reforme naše osnovne šole. Potem se bo poznalo to tudi v »Po= potniku«, še več, potem bo stopila naša strokovno=znanstvena revija v novo dobo, v dobo velikega reformatorskega dela. V to svrho se morajo poleg splošnih razprav na dane teme pri društvenih zboro= vanjih, po lokalnih krožkih obravnavati gospodarske razmere domače občine (lasts nega šolskega okrožja) in iz njih izvirajoče posledice bodisi v družabnem, zdravstve« nem, kulturnem, nravnem, bodisi v speci= clno vzgojnem oziru, da se ne bo to delo vr* šilo anarhično, brez logike in brez prave koristi, mora poverjeništvo tudi tu dati navodila, vsaj nekake obrise, kako naj se o vsem razpravlja. Tudi lokalni krožki se morajo sestati do petkrat v teku enega leta in zbrati v tem času najnujnejše gradivo v svojih šolskih okrožjih v svrho preuče= nja domačih razmer. Samo na ta način je mogoče resno poglobljenje naše izobrazbe, je mogoče doseči pravo razumevanje ambi= jenta, v katerem živimo, je mogoča refor* ma šole v praktičnem pogledu. Tu bo imel »Popotnik« obširno nalogo: zajel bo v svoje stranice vse široko delo, dramil bo, bodril in kazal nove smeri in nove potrebe, skratka, postal bo prapor šolske reforme rpo načelih praktičnosti, smotrenosti pouka po potrebah življa, ki  mu je osnovna šola namenjena. Gotov sem, da se bo tudi tu postavila skepsa po robu. Sile, ki so danes sterilne, bodo oživele in nastopile reakcionarno. Na* povedujem to, da se ne bo kdo malodušnih ustrašil pred glasovi malenkostne kritike, zabavljanja, ironiziranja in podobnega, izs hajajočega iz udobnosti, vseznalosti in tudi zlobe gotovih ljudi, ki jih je povsod in v našem stanu tudi. Poverjeništvo mora kon« sekventno svojo pot, z vso ono moralno in duševno silo, ki jo daje borba za dobro stvar, trdna volja, da se izvede brez ozira na desno in levo, v čemer smo prepričani, da je koristno, potrebno in zato nujno. Če bo poverjeništvo hotelo preporod stanu, če bodo hoteli to vsi dobri duhovi med uči« teljstvom samim, bomo svoje cilje dosegli, naj se temu uprejo tudi vse sovražne sile. Ne bomo jih dosegli v enem letu, toda v dogledni dobi gotovo. »Zvonček«. Z vsem tem gibanjem in razvojem je dana smer tudi »Zvončku«, kakor tudi snujoči se »Mladinski Matici«. Za »Zvons ček« sem čul misel, naj bi postal naša šols ska, ne toliko učna, kot vzgojna revija. šols ski časopis. Ne bom se spuščal podrobneje v razvijanje te misli, smatram pa jo za iz= vedljivo, ne samo to: smatram jo za po* trebno že iz razloga, da se velika materials na sredstva za tisk ne zametajo brez naj« večjih dosegljivih koristi. Pri vsem našem počenjanju glejmo, da uporabljena sred« stva obrode čim najboljših sadov, zato mislimo, kako naše zadeve urediti kolikor mogoče racionelno, smotreno. Kar investi^ ramo energij in kapitala, naj nese dobre obresti, to načelo zasledujmo vedno! Glede izvedbe misli o »Zvončku« pa pozivam vse, ki jim je na srcu, da se stvari lotijo dejan* sko. Ideje so mrtve, če nimajo živih nosil« cev, ideje so seme, ki jim da dejanje oblikp in življenje. Vsaka misel se realizira šele tedaj, ko jo nekdo zgrabi in stori vse, da postane meso. Tudi za »Zvonček« bi se moral nekdo zavzeti in najti okrog sebe ljudi, krog, ki bi začel z dejanjem, ki bi ustvaril nekaj novega. Isto velja za »MladSnsko Matico«, o kateri ne bom dalje govoril, ker je šele v svojem embriju. Za vsako naših ustanov je potreben krog ljudi, ki se z ljubeznijo in voljo predajo stvari, pa bomo zgradili mnogokaj, čemur se je odprla pot z giba* njem učiteljstva v zadnjem času. Čujem tožbo, da takih ljudi nimamo dovolj, toda povedati moram, da je še vsako zdravo gibanje v smeri napredka rodilo tudi može, ki so izpeljali, kar je bilo potrebno in nujno. Tudi o dveh važnih gospodarskih zade* vah stanu, o tiskarni in Samopomoči ne bom razpravljal, ker se važnosti tega naši vodilni organizatorji dovolj zavedajo, obs enem pa tudi z vso skrbjo ukvarjajo ž njimi. Enotna stanovska organizacija! Končujem. Naša stanovska organizacija ima namen, čuvati moralne, pravne in gmotne koristi učiteljstva in šolstva. Ta naš cilj pa ima svojo pravico do obstanka le, če je naše delo, če je šola v službi na? roda, če gre za gospodarskim in kulturnim dvigom onega sloja v narodu, ki je najprej potreben pomoči. Jasno je, da moremo stavljeni si cilj doseči zgolj z enotno organizacijo, v kateri so združeni vsi pripadniki stanu od prvega do zadnjega. Vsi stanovi so pri nas to že uvideli, le mi — žal — še vedno razbiti v dvoje skupin, ne v svojo korist, marveč v korist onih, ki so vajeni naš stan izigravati. To dejstvo je bridko spričevalo za duševno in moralno višino slovenskega učiteljstva. Nad trideset let obstoji med nami centralna organizacija, mi pa se nismo niti toliko naučili, čemu smo si pravzaprav organizas cijo ustanovili! Kaj je vzrok, da uciteljstvo ni prišlo dalje na svoji poti? Odgovor je enostaven: Nedostajalo nam je elementarnih pojmov, kaj je orga* nizacija, čemu obstoji, nedostajalo nam je konkretnih ciljev, h katerim bi hoteli, ne« dostajalo nam je vzgoje za skupno, smos treno delo z jasnimi pravci. Trideset i'n več let ni slovensko učiteljstvo razjasnilo teh elementarnih pojmov. V sentimentalj» nem idealizmu smo se bili na desno in levo, kakor so nam ukazali, brez kriterija in brez razmišljanja, kaj da delamo. Da bi se uči= teljstvo postavilo na lastne noge, da bi sas mo mislilo na svojo usodo, da bi se osamo* svojilo, do tega nismo prišli. Orali smo, drugi so želi. Kar je zrastlo iz našega truda, s tem nismo gospodarili, in niso šli plodovi tja, kamor bi mi sami hoteli. Slovensko učiteljstvo žal ni imelo svojega Kreka, zato tudi ni postalo oni faktor, kot bi bilo lahko po vsej pravici. Pozitivno delo — nova stanovska ideolo« gija. Zato je čas, da presečemo z malo čast« no preteklostjo. Čas je, da končamo z aka* demijo, čas, da končamo z žalostnimi spori, ki kažejo nedoraslost učiteljstva, !ki raz» galjajo našo revščino, ki nam ubijajo vsak ugled in nam povzročajb silno §kodo. Enotnost stanu je nujno potrebna, zato naj se na letošnji skupščini ne postavi le temelj novega pozitivnega dela v naših vrstah, ampak ustvari tudi spravljiva atmosfera, da v teku nastopajočega poslovnega leta v Udruženju dosežemo ono pomirjenje du= hov, ki je potrebno 'za novo dobo. Novi pravci so se začrtali, nove cilje vidimo pred seboj. Zavedli smo se, da smo v preteklosti marsikaj zamudili in zdaj skušamo popras viti. Naj so ti poskusi združeni s krči do^ slej, naj so tudi premalo sistematični, smo> treni, premalo logični in iz enega duha, vendar dokazujejo, da kolo razvoja ne gre nazaj in da ga ni mogoče ustaviti. Novo, sistematično delo bo oni činitelj, ki bo po= magal premostiti tudi težke diference v stanu. To se ne bo zgodilo takoj, toda čas bo storil svoje, če bo le na obeh straneh dobra volja. Osamosvojitev stanu — močna organlzas cija. Hočemo emancipacijo stanu, osamo^ svojenjc, neodvisnost, hočcmo, da učitelj* stvo samo gospodari čez svojo usodo. To je dosegljivo le z močno, trdno organizaci* jo. Kakršno imamo danes, ni idealna. Toda nič bi ne bilo bolj zgrešenega, kakor da ubijemo in porušimo sedaj še to, kar ima« mo. To bi pomenjalo uničenje velikih energij, ki so nam zgradila, kar stoji, pa naj je še tako nepopolno in kritiki podvrženo. Preko naše današnje stanovske konstitu« cije ne gremo in ne pustimo. Organizačni princip nam je čez vse in tudi obstoječa navzkrižja se morejo rešiti le stanovsko ustavnim potom. V interesu vsega stanu je, da se organizačno načelo ščiti, to se pravi, da se ščiti, kar obstoji, in da se povdarja neovrgljiva potreba enotnosti stanu. Raz« kolništvo, ki hoče vrste učiteljstva razce» piti v več različnih organizacij, ni na pravi poti. Le v organizaciji, ki predstavlja tudi danes še pretežno večino slovenskega uči= teljstva, more brez škode za stan in šol« stvo, brez škode za narod uveljaviti svoje težnje demokratičnim potom in ne drugače. Tega se stan 'zaveda in v tem znamenju — niti najmanj ne dvomim o tem — je mogoča v doglednem času poštena sprava in poravnava. Upam, da nas bo dobri genij stanu vodil, da ta sporazum prej ali slej dosežemo, zakaj vsak organizator in vsak zaveden član stanu ne more želeti druzega, kot da vselej in povsod iščemo skupnosti, da zanjo vse storimo in da nas pri tem ne ovirajo niti različne metode, niti različnost svetovnega nazora. Cilj nam je vsem sku« pen, ponavljam to: emancipacija stanu, in to bomo dosegli le z lastnim delom. Preporod. Naloga osrednje organiziranega učitelj« stva pa je, da po gibanju zadnje dobe, ki je stanu odprla pot do samostojnega raz» maha in uveljavljenja, začne sistematično oblikovati samo sebe. Dvigniti mora svojo kulturo, preobraziti svoje duševno in čuv« stveno življenje, visoko razviti svojo oseb* nost. Posebno mlado učiteljstvo, polovično naobraženo v vojni in povojni dobi, si mora postaviti visoke cilje in stremeti k njim z železno voljo, da bo kdaj nastopalo kot polnovredno in da ga čas ne bo pognal pod cesto. Brez dosege teh ciljev ne bomo prišli dalje vzlic deklaraciji, ampak bo šel čas čez nas. Na sebi delajmo, žilavo in ne« utrudno, če hočemo vršiti svoje kulturno in nravno poslamstvo v narodu. V službo tega dela pa mora postaviti Udruženje vse svoje sile, vse svoje najboljše može in vsa svoja sredstva. Društvena zborovanja UJU. Poročila: + Okrajno učiteljsko društvo za srez Litija je zborovalo dne 18. junija ob 9. uri na učiteljišču v Ljubljani. Navzočih pri» bližno 50 članovdc. Predsednik pozdravi zborovalce, posebs no tov. poverjenika UJU A. Skulja. Povs darja nadalje, da se mora zavzeti naša or* ganizacija za pravice poročenih učiteljic. V ocenjevalno komisijo za naš okraj predlaga tov. Drago Rostoharja v Litiji, za njega namestnico tov. Julijo Čučkovo iz Št. Vida. Predlog je bil sprejet. Predavanja: Poverjenik toV. Skulj je predaval o šolskih vrtovih. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem poslušali njegove vseskozi praktične, v dolgoletnem delova* nju preizkušene nasvete glede šolskih vt« tov. Drugi predavatelj tov. Horn iz Litije si je izbral temo: »Miselnost in značaj«. Tudi to predavanje so poslušali vsi <z ve= liko pozornostjo. Da je bilo članstvo obe* ma govornikoma hvaležno, je pokazalo dol* gotrajno odobravanje. Predsednik se je obema toplo zahvalil za njih trud. Predsednik opozori nadalje še nekatere člane, naj vendar store svojo dolžnost nas pram organizaciji in poravnajo zaostanke. Tov. Čučkova prosi pojasnila glede Učit. konvikta, ki ga radevolje poda pover« jenik tov. Skulj. Nato je bilo sprejetih še nekaj predlogov internega značaja. Končno predlaga tov. Vrščajeva reso* lucijo glede krivice, ki se je storila učite« ljicam v ljublj. oblasti pri disciplinskih so* diščih. Predlog je sprejet in se resolucija pošlje (glavnemu) tajništvu UJU. Pov. Skulj omeni še, da pride ta točka itak na dnevni red pokrajinske skupščine. Prihodnje zborovanje se določi za prve dni oktobra v Ljubljani. + ZBOROVANJE UCITELJSKEGA DRUŠTVA ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO dne 2. junija 1927 v Mariboru na III. deški osnovni šoli. Predsednik prečita došle dopise in pre* ide k 2. točki dnevnega reda: Predlogi in nasveti za poverjeništvo in Glavni odbor. Treba je bilo predvsem izdelati predloge o izpremembah fin. zakona in o programu dela v bodočnosti. O izpremembah v fin. zakonu je v dalj* šem govoru navedel tov. Alt vse najbistve* nejše in na podlagi njegovega izdelka je učiteljski zbor sprejel primerne predloge. O programu dela za bodočnost pa je govoril tov. Skala in s tem govorom izpo= polnil svoje predavanje v Rušah o kulturs nih nalogah učiteljstva. Zdaj se je omejil na stanovsko delo v organizaciji za orga» nizacijo. Na podlagi njegovega govora so bili sprejcti primerni predlogi. Delegati so obvezni držati se predlo= gov, ki jih je sprejelo društvo. Tov. blagajničarka jc poročala o porav* nani in šc dolžni članarini do 30. junija t. 1. Tov. Alt pa je razdelil položnice urad^ niške Samopomoči. Učiteljstvo v Mariboru je tudi član mariborske uradniške Samo pomoči in ne le učiteljske. Plačuje štiri* krat na leto po 10 Din posmrtnine. Predsednik je zaključil zadnje in zelo stvarno in mirno zborovanje v tcm šol= skem in pos!ovnem letu.