♦ EVROPA 2020 - SE TRETJIČ V PRAZNO? Jože Mencinger ♦ MAKROEKONOMSKE RAZMERE V EVRO OBMOČJU IN ODZIV DENARNE POLITIKE EVROPSKE CENTRALNE BANKE Silvo Dajčman ♦ KAR PRECEJ DOBRIH ZNAMENJ Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % 0 DD CD CD ŠT. 423 MAREC 2 010 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 423 Ljubljana, marec 2010 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Università di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2010 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO EVROPA 2020 - ŠE TRETJIČ V PRAZNO? 6 5 Jože Mencinger 1. Leporečja EUROPE 2020 6 2. Pogled Komisije na gospodarsko krizo ter zasluge in slabosti lizbonskih strategij 8 3. Kako do okvirnih ciljev 9 MAKROEKONOMSKE RAZMERE V EVRO OBMOČJU IN ODZIV DENARNE POLITIKE EVROPSKE CENTRALNE BANKE 12 mag. Silvo Dajčman, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor KAR PRECEJ DOBRIH ZNAMENJ 18 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Pričakovano izvozno povpraševanje že na dolgoletnem povprečju 20 2. Majhen blagovni primanjkljaj v januarju 20 3. Klima v gospodarstvu v splošnem na enako nizki ravni 21 4. Zmeren padec industrijske produkcije v zadnjem lanskem četrtletju 22 5. Gradbeništvo nekoliko navzgor, kopenski in zračni promet ter prenočitve domačih gostov navzdol 23 6. Trend umirjanja rasti brezposelnih se nadaljuje 24 7. Pričakovane cene blaga se še naprej povečujejo 25 8. Velika umiritev stroškov dela za »nefleksibilen« trg dela 26 9. Navkljub nihanju so letošnji javnofinančni prihodki že opazno prehiteli lanske 28 10. Nadaljevanje počasne rasti kreditov (v Sloveniji in evro območju) 29 11. Januarski start z neznatnim tekočim primanjkljajem 30 STATISTIČNA PRILOGA 32 EVROPA 2020 - SE TRETJIČ V PRAZNO? Jože Mencinger 1. Leporečja EUROPE 2020 Poplavi strategij; nekatere segajo tja do leta 2060, kot da bi res vedeli, kaj bo takrat, druge se ukvarjajo z izhodom iz krize, tretje z razvojem do leta 2020, se je pridružila še Evropa 2020 - Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«. Z njo Evropska komisija »nadgrajuje« dve lizbonski strategiji; originalno iz leta 2000 in »prenovljeno« »Partnerstvo za rast in delovna mesta - nov začetek lizbonske strategije« iz leta 2005. Prva naj bi do letos iz EU ustvarila družbo znanja in najbolj učinkovito svetovno gospodarstvo, druga naj bi zagotovila gospodarska rast in zaposlenost. Prva se je končala z oddaljevanjem od proglašenih ciljev, ki ga sredi razdobja trajanja strategije ni bilo mogoče spregledati, druga, ki naj bi »prenovila« prvo, pa s svetovno gospodarsko krizo. Seveda nista povzročili krize, a obe sta podpirali in širili ideologijo, ki je ustvarjala gospodarska in socialna neravnotežja; ta pa so se morala slej ko prej končati, kot so se. Obe sta izhajali iz ekonomike ponudbe, njun »znanstveni« temelj je bila produkcijska funkcija; gospodarsko rast naj bi zagotavljali skupna faktorska produktivnost, večja prožnost trga dela in »poglabljanje« trga kapitala. Povečevanje »prožnosti« na trgu dela je vodilo v zaostajanje in celo realno zniževanje plač ter v vse večjo brezposelnost in socialno neenakost, »poglabljanje« trga kapitala pa v hazarderstvo in ustvarjanje virtualnega bogastva. Osnovna napaka obeh strategij je bilo popolno zanemarjanje agregatnega povpraševanja (Mencinger, 2005). 6 Strategijo, ki jo zdaj predlaga Evropska komisija in ki naj bi jo še marca potrdil Evropski svet, bo, kot kaže, doživela usodo predhodnic. Čeprav manj kot predhodnici izhaja iz ekonomike ponudbe in vsaj eksplicitno ne govori o potrebi po večji prožnosti trga dela in finančnem poglabljanju, pa tudi nova strategija zanemarja agregatno povpraševanje. Zato bomo z njo najbrž spet dobili dokument, katerega uporabna vrednost bo približno tolikšna, kot je bila »dodana« vrednost predhodnic; za politične govore uporabno retoriko. Tako imenovane krovni cilji »EVROPE 2020« so: • 75 % prebivalstva v starosti 20-64 let mora imeti zaposlitev; • 3 % BDP je treba nameniti raziskavam in razvoju; • cilj 20/20/20 na področju podnebnih sprememb in energetike je treba doseči z 20 odstotnim zmanjšanjem emisij, 20 odstotnim povečanjem obnovljivih virov in 20 odstotnim povečanjem učinkovitosti porabe energije; • delež mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, mora biti pod 10 %, vsaj 40 % mladih mora uspešno zaključiti terciarno izobraževanje; • revščina naj bi ogrožala 20 milijonov ljudi manj kot zdaj. Cilje naj bi dosegli: s »PAMETNO RASTJO«, to je z razvojem gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah, »TRAJNOSTNO RASTJO«, to je s spodbujanjem bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire, in z »VKLJUČUJOČO RASTJO«, to je z utrjevanjem gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo. Da bi bila pot k ciljem »zanesljivejša«, je v strategiji sedem »vodilnih pobud«, ki naj bi spodbudile prednostna področja. Pobuda »UNIJA INOVACIJ« naj bi izboljšala pogoje za finansiranje raziskav in inovacij, kar naj bi zagotavljalo inovativne zamisli hitro pretvoriti v proizvode in storitve, ki ustvarjajo rast in delovna mesta. Pobuda »MLADI IN MOBILNOST« naj bi povečala uspešnost izobraževalnih sistemov in olajšala vstop mladih na trg dela, »EVROPSKI PROGRAM ZA DIGITALNE TEHNOLOGIJE« naj bi vzpostavil hiter internet in izkoriščanje prednosti enotnega digitalnega trga v gospodinjstvih in podjetjih. S pomočjo »EVROPE, GOSPODARNE Z VIRI« naj bi prekinili vezi med gospodarsko rastjo in porabo virov ter podprli prehod v nizko-ogljično gospodarstvo, povečali porabo obnovljivih virov energije, posodobili promet in spodbujali energetsko učinkovitost. »INDUSTRIJSKA POLITIKA ZA DOBO GLOBALIZACIJE« naj bi izboljšala poslovna okolja, zlasti za mala in srednja podjetja, in podprla industrijsko strukturo, s katero bo mogoče konkurirati na svetovnih trgih. »PROGRAM ZA NOVA ZNANJA IN SPRETNOSTI IN NOVA DELOVNA MESTA« naj bi posodobil trge dela ter okrepil položaj ljudi z razvijanjem njihovih znanj in spretnosti ter tudi z mobilnostjo bolje uskladil ponudbo in povpraševanje po delu, »EVROPSKA PLATFORMA ZA BOJ PROTI REVŠČINI« pa naj bi zagotovila socialno in teritorialno kohezijo tako, da bodo ljudje lahko dostojno živeli in se aktivno vključevali v družbo. 7 Si s to strategijo lahko pomagamo kaj bolj kot s prejšnjima? Čeprav je polom prejšnjih le nekoliko streznil bruseljske planerje in je nova strategija bolj realistična od prejšnjih, EVROPA 2020 ostaja še najbolj podobna nekakšnemu predvolilnemu programu z veliko obljubami in še več na novo izumljenimi krilaticami, na kar kaže »že pametna, trajnostna in vključujoča rast«, »vodilne pobude« in udarne krilatice, kot sta »Evropa se mora zganiti, da ne bi nazadovala« in »Evropa lahko uspe«. Če bi zadoščala v EVROPI 2020 zbrana retorika, bi bila verjetnost izpolnitve ciljev visoka, ker pa ne zadošča, je še najbolj verjetno, da se bo tudi EVROPA 2020 spremenila v dokument brez uporabne vrednosti. Donedavni temelj gospodarskega napredka globalizacijo Komisija zdaj uvršča kar med dolgoročne težave EU, skupaj s pritiski na naravne vire in staranjem prebivalstva. Vsaj tu ima prav. Pomisel, da bo EU na globalnem trgu s svojo »na znanju temelječo družbo« lahko konkurirala socialno mnogo bolj brezobzirnim družbam, je bila že v prvi lizbonski strategiji vnaprej obsojena na polom; znanje je še bolj mobilno kot kapital. Možnosti, da EU tudi od drugih zahteva »pravičnejšo« trgovino oziroma konkurenco z upoštevanjem vsaj minimalnih socialnih norm in pravic delavcev v konkurenčnih državah pa je EU zaradi pohlepa njenih multinacionalk in svoje kratkovidnosti zamudila. 2. Pogled Komisije na gospodarsko krizo ter zasluge in slabosti lizbonskih strategij V uvodnem delu strategije Komisija ugotavlja, da je gospodarska kriza izničila nedavni »napredek«; ob 4 odstotnem zmanjšanju BDP, je industrijska proizvodnja EU nazadovala na raven devetdesetih, brezposelnost se je dvignila na 23 milijonov ali na 10 odstotkov aktivnega prebivalstva. Težave, v katere je Unija zašla, so večje, kot so bile pred krizo. Reševanje iz krize je povprečni javnofinančni primanjkljaj dvignilo na 7 in javni dolg na 80 odstotkov BDP; v dveh letih je bilo izničenih dvajset let fiskalne konsolidacije. Temu naj bi bile krive strukturne pomanjkljivosti, nizke ravni naložb v raziskave, nedinamično poslovno okolje, staranje prebivalstva, ter nižja stopnja zaposlenosti in manj delovnih naporov kot v ZDA in na Japonskem. 8 Komisija zdajšnjo gospodarsko krizo obravnava, kot da bi šlo za nepredvidljiv dogodek, na primer za potres, podoben tistemu na Haitiju ali v Čilu; pri tem pa naj bi bila škoda, ki jo je kriza povzročila, zaradi njenih strategij čilska in ne haitijska. Toda za nastajanje krize je bila Komisija vsaj sokriva, saj gospodarskega razvoja, ki je peljal v krizo, ni preprečevala. Prav narobe. Takšen razvoj je s svojo obsedenostjo z liberalizacijo, deregulacijo in privatizacijo celo podpirala, čeprav j e te procese včasih močno zbirokratizirala. Sprejela j e nauke o popolni prilagodljivosti trgov in primerjalnih prednostih; v svetovni delitvi dela naj bi postala družba znanja, večja prilagodljivost trga dela, privatizacija javnih storitev in "zdrava" gospodarska politika, katere srž je zmanjšanje deleža javnega sektorja, pa naj bi jo usposobile konkurirati socialno mnogo bolj brezobzirnim družbam. Spregledala je, da je znanje še bolj mobilno kot kapital, da vseh zaposlitev, ki jih izgublja z opuščanjem proizvodnih dejavnosti, ni mogoče nadomestiti z zaposlitvami v storitvah, in da se dejavnosti z visoko dodano vrednostjo s selitvijo v države z nizkimi plačami spremenijo v dejavnosti z nizko dodano vrednostjo. Pa tudi, da zniževanje cene dela z zniževanjem plač in socialne varnosti, ki bi zadoščalo za konkuriranje socialno mnogo bolj brezobzirnim družbam, implicira postopno opuščanje socialno tržnega gospodarstva, na katerega se nenehno sklicuje. V spremljajočem dokumentu »Delovni dokument služb komisije - Ocena lizbonske strategije« Komisija zdaj sicer priznava (kar je bilo očitno že ob njenem sprejetju), da je prvotna strategija, po kateri naj bi EU do leta 2010 postalo najbolj dinamično in konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sčasoma prerasla v pretirano zapleteno strukturo s številnimi cilji in ukrepi ter nejasno razmejitvijo obveznosti in nalog. To naj bi zahtevalo »prenovo« v letu 2005; ta pa naj bi po mnenju Komisije imela »pomemben učinek na rast in delovna mesta, ki pa ga ni preprosto oceniti, saj naj bi bil odvisen od gospodarskega cikla in zunanjih vplivov pa tudi javnih politik«. Najbrž je učinke strategije težko oceniti tudi zato, ker jih ni bilo. Po mnenju Komisije je »lizbonska strategija pripomogla k oblikovanju širokega soglasja glede reform, ki jih potrebuje EU...«, »državljanom in podjetjem v EU prinesla konkretne koristi.«, »strukturne reforme pa so povečale odpornost EU in nam pomagale prebroditi krizo«. Soglasja politikov o reformah vsaj po njihovem nenehnem sklicevanju na lizbonske strategije sodeč, ne gre zanikati; vprašljivi so njihovi učinki. Kakšne so bile koristi od strategije in kako je strategija pomagala prebroditi krizo, ni mogoče ugotoviti. Nedvomno je vsaj, da se je Evropa kljub strategiji, če že ne zaradi nje, znašla v krizi. Pa ne le, ker strategija »ni ponudila dovolj orodij, da bi že na začetku lahko odpravili nekatere vzroke krize«, ker je bilo »kljub pomembnim dosežkom izvajanje reform na splošno počasno in neenakomerno«, ali ker »ni bil dovolj upoštevan pomen soodvisnosti v tesno povezanem gospodarstvu zlasti v evro-območju«. Proti kriznih orodij strategija, ki je temeljila na ekonomiki ponudbe, nekritičnem seljenju proizvodnih aktivnosti v dežele z nizko ceno delovne sile, posledičnem zmanjševanju pravic delavcev doma in »poglabljanju« trga kapitala, sploh ni mogla ponuditi. Proti krizna orodja so namreč sestavina povsem spregledane ekonomike povpraševanja. Predstavniki Evropske komisije so krizo še potem, ko se je že razplamtela, kot vrači odganjali s ponavljanjem nesmiselnih krilatic iz lizbonskih strategij. 9 Komisija poudarja velik pomen »namenskih sredstev iz strukturnih skladov, ki so omogočila znatne naložbe v rast in delovna mesta«, »učinke priporočil za posamezne države«, »izmenjavo izkušenj in dobrih praks«. Gotovo drži, da so namenska sredstva iz strukturnih skladov omogočila znatne naložbe, a preden so prišla iz bruseljske v nacionalne blagajne, so iz nacionalnih blagajn prišla v bruseljsko. Tudi brez priporočil komisarjev, katerih neupoštevanje v posameznih državah naj bi bil problem, bi preživeli; velik del jih se jih da prebrati v učbenikih ekonomije, še več jih je iz arzenala ekonomike ponudbe. 3. Kako do okvirnih ciljev Prvi cilj EVROPE 2020, 75 odstotna zaposlenost, ki ne omenja gospodarske rasti, kaže na pomembno spremembo v razmišljanju, oziroma na spoznanje, da je temeljna dilema sodobnega sveta ustvariti dovolj dela ter da bosta svetovna gospodarska in politična dogajanja v naslednjih letih določala zaposlenost oziroma brezposelnost ter njene socialne posledice in njihovo reševanje. Problem sveta namreč ni premajhna količina produktov in bogastva, obojega je preveč, problem je, kako jih porazdeliti, porabiti in ustvariti dovolj dela. Že dolgo najbrž drži, da gospodarimo zato, da ustvarjamo delo, in ne zato, da proizvajamo dobrine in storitve. Ko govorimo o investicijah, nihče več na razpravlja o tem, kaj bomo proizvedli, ampak vsi le o tem, koliko delovnih mest bomo ustvarili. Podjetja se ne ukvarjajo z vprašanjem, kako produkt narediti, ampak kako ga prodati. Rast ali krčenje BDP razlagamo z gibanjem komponent agregatnega povpraševanja in ne z omejitvami na strani ponudbe. Tudi neprestano ustvarjanje novih storitev, institucij in pravil je pravzaprav le način, kako vsaj malo izničiti učinke tehnološkega napredka na zaposlenost in preprečiti nastajanje »eno-tretjinske družbe«. Od treh vrst gospodarske rasti: »pametne, trajnostne in vključujoče«, se bo zato EU morala oprijeti predvsem »vključujoče« rasti; ustvarjanja novih delovnih mest. Tudi pri zelenem delu »trajnostne« rasti je ustvarjanje novih delovnih mest dejanski cilj, izboljšanje okolja, oziroma cilj »20/20/20« na področju podnebnih sprememb in energetike pa je zaenkrat bolj kot ne le kolateralna korist. Pri konkurenčnem delu »trajnostne« rasti bo dejansko pomembnejše, kako zmanjšati konkurenčnost »kitajcev« v EU, kot pa, kako povečati konkurenčnost EU na svetovnem trgu. Pred in med krizo je EU največ delovnih mest izgubljala v industriji, deloma zaradi »pametne« rasti, to je tehnološkega napredka, še več zaradi konkurenčnega dela »trajnostne« rasti, to je seljenja proizvodnje na »Kitajsko«. Ponovno jih bo mogoče dobiti le z dejanskim zapiranjem evropskih trgov ne glede na retoriko o svobodni menjavi. 10 »Pametna« rast je povezana z drugim ciljem: »3 % BDP nameniti raziskavam in razvoju«. Cilj implicira, da izdatki za raziskave in razvoj samodejno prinašajo tehnološki napredek, gospodarsko rast in zaposlenost, vendar empirični podatki, pa naj gre za časovne vrste, statistične preseke ali panelne podatke te samodejnosti ne potrjujejo. Gotovo je, da tehnološki napredek povečuje produktivnost ter ustvarja boljša delovna mesta, ne ustvarja pa jih več. Skupni učinek tehnološkega napredka na zaposlenost je sestavina več zelo različnih parcialnih učinkov; nekateri zaposlenost zmanjšujejo, drugi jo povečujejo. Število novih delovnih mest, ki jih tehnološke spremembe ustvarijo v proizvodni dejavnosti, v kateri nastanejo, je gotovo mnogo manjše od števila delovnih mest, ki jih odpravijo. Srž sprememb, ki jih prinaša nova tehnologija, je zmanjševanje potrebne količine dela; prav zato se število in delež zaposlenih v proizvodnih dejavnostih neprestano krči. Tehnološke spremembe, ki neposredno zmanjšujejo zaposlenost, posredno res omogočajo (ne ustvarjajo) ustvarjanje novih delovnih mest v storitvah, bodisi privatnih bodisi javnih, bodisi takšnih z visoko ali pa takšnih z nizko dodano vrednostjo. A gre v bistvu za prerazdeljevanje družbenega produkta. V državah EU so zato v zadnjem desetletju skoraj vsa nova delovna mesta nastala v storitvenem sektorju, pretežno v njegovem javnem delu, ali v delih javnega sektorja, katerih privatizacija je število zaposlenih še povečala. Ko pridemo do naslednjega cilja, »deleža mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, mora biti pod 10 %, vsaj 40 % mladih mora uspešno zaključiti terciarno izobraževanje«, se ne moremo izogniti bolonjski reformi visokega šolstva. Ta naj bi po zamisli ministrov, ki so jo podpisali, povečala učinkovitost visokega šolstva (skrajšala študij) in ustvarjala visoko kvalificirano »delovno silo«, kakršno potrebuje trg delovne sile. Najbrž je, vsaj po desetletju le jasno, da so rezultati bolonjske reforme katastrofalni, pa tudi, da je njena katastrofalnost pravzaprav koristna. Evropski trg dela nikoli ni potreboval in ne potrebuje »delovne sile«, kakršno naj bi po bolonjski reformi »proizvajalo« terciarno izobraževanje; bolonjska reforma je ob znižanju kvalitete le podaljšala študij in s tem socialno manj vzdržno odkrito brezposelnost spremenila v socialno sprejemljivejšo prikrito. Tudi oba izobraževalna cilja EVROPE 2020 sta pravzaprav namenjena istemu cilju, zmanjševanju odkrite brezposelnosti in povečevanju prikrite; njun negativni stranski učinek je neizogibno znižanje kvalitete terciarnega izobraževanja. Bo EU do leta 2020 dosegla tudi cilj, da naj bi revščina ogrožala 20 milijonov ljudi manj kot zdaj? Morda, a le če bo dosegla prvi cilj. Visoka stopnja zaposlenosti sicer še ne zagotavlja odpravo revščine, kar kaže zdajšnja kriza, je pa nedvomno socialno najbolj sprejemljiv način za to. Reference: Evropska komisija: DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE, Ocena lizbonske strategije, Bruselj, 2.2.2010 Evropska komisija: Evropa 2020 - Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast« Bruselj, marec 2010; Jože Mencinger: »Leporečja lizbonske strategije in Slovenija«, GOSPODARSKA GIBANJA, 367, februar 2005, 23-39. 11 MAKROEKONOMSKE RAZMERE V EVRO OBMOČJU IN ODZIV DENARNE POLITIKE EVROPSKE CENTRALNE BANKE 12 mag. Silvo Dajčman, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor Okrevanje svetovnega gospodarstva je v teku: vse največje države v svetu beležijo pozitivno gospodarsko rast od začetka druge polovice leta 2009. To okrevanje je rezultat masivnih (deloma tudi globalno koordiniranih) fiskalnih in monetarnih intervencij v preteklem letu. Obstaja velika razlika med posameznimi državami: nekaterih držav finančna kriza ni prizadela (Kitajska, Poljska, Indonezija, Avstralija), v drugih, ki so finančno in ekonomsko krizo bolj občutile, pa je ekonomsko okrevanje v glavnem šibko in umik ekspanzivno vodenih ekonomskih politik bo moral biti postopen in previden. Po podatkih Eurostata se je bruto domači proizvod evro območja v zadnjem lanskem četrtletju povečal za 0,1 % glede na tretje četrtletje in zmanjšal za 2,1 % glede na zadnje četrtletje leta 2008. V Evropski uniji je rast v zadnjem četrtletju lanskega leta znašala prav tako 0,1 % na četrtletni ravni oziroma -2,3 % na letni ravni. V Sloveniji se je BDP v tretjem glede na drugo četrtletje povečal za 1,0 %,na medletni ravni pa zmanjšal za 8,5 %. Slovenija je med članicami evro območja zabeležila največji upad narodnogospodarske aktivnosti v lanskem letu. Rast BDP v letu 2009 Evro območje -2,1 EU27 -2,3 Nemčija -2,4 Avstrija -1,8 Italija -2,8 Francija -0,3 Grčija -2,6 ZDA 01 Svet -0,8 Razvite države sveta -3,2 Vir: Eurostat in IMF. Gibanje splošne ravni cen v evro območju in Evropski uniji ni problematična, saj se rast indeksa HICP giblje v ciljnih mejah Evropske centralne banke. V januarju je bila v evro območju po prvi oceni Eurostata zabeležena 1-odstotna inflacija glede na isti mesec lani. V mesecu pred tem je bila inflacija 0,9 %. V celotni Evropski uniji je bila letna inflacija v decembru 1,4 %, v Sloveniji pa 2,1 %. Industrijska proizvodnja v evro območju se je v decembru na mesečni ravni, potem ko je v novembru zrasla, ponovno zmanjšala - za 1,7 %. Podobno velja za Evropsko unijo - v decembru se je industrijska proizvodnja glede na mesec november zmanjšala za 1,9 %. Na medletni ravni je bila industrijska proizvodnja v evro območju decembra za 5 % manjša kot pred letom dni, v EU27 pa za 4,9 %. V Sloveniji se je industrijska proizvodnja v decembru glede na november povečala za 0,2 % in je bila za 2,7 % višja kot je bila v decembru 2008. 13 V decembru je stopnja brezposelnosti po definiciji ILO v evro območju znašala 10,0 % (leto pred tem je bila brezposelnost 8,2 %). V Evropski uniji je stopnja brezposelnosti v decembru dosegla 9,6 % (leto pred tem je bila 7,6 %). V Sloveniji je v decembru znašala 6,8 % (leto pred tem 4,2 %). Skupno število brezposelnih v Evropski uniji je 23 milijonov, od tega v evro območju 15,8 milijonov. Nekateri makroekonomski indikatorji najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Slovenije v evro območju Inflacija - HICP *(dec09/dec08) Industrijska proizvodnja (dec09/dec08) Stopnja brezposelnosti *(sezonsko prilagojena) (dec09) Nemčija 0,8 % -7,4 % 7,5 % Italija 11 % -5,6 % 8,5 % Avstrija 1,1 % -5,4 % (nov09/nov08) 5,4 % Francija 1,0 % -2,9 % 10,0 % Slovenija 21 % 2,7 % 6,8 % Vir: Eurostat. Pomemben element gospodarskega okrevanja je ponoven zagon kreditne aktivnosti. Upadanje kreditne aktivnosti denarnih finančnih institucij (to so predvsem krediti poslovnih bank) v evro območju se je mesecu decembru upočasnilo na -1,9 %. Le nekatere članice denarne unije (že) beležijo pozitivno rast: Slovenija +7,7 %, Grčija +7,3 %, Nizozemska +3,1 %. Kot kažejo statistični podatki, se je upadanje v segmentu posojil gospodinjstvom v večini članic evro območja ustavilo. V Sloveniji so banke v mesecu decembru 2009 gospodinjstvom odobrile 7,8 % več posojil kot eno leto pred tem. Počasnejše je okrevanje v segmentu posojil nefinančnim podjetjem. Z izjemo nekaterih članic (Slovenije, Nizozemske in Portugalske) je bilo v decembru 2009 manj novih kreditov kot leto dni pred tem. Letne stopnje rasti novih posojil v obdobju december 2008 - december 2009 Evro območje Nemčija Avstrija Slovenija Posojila rezidentom evro območja -1,9 % -41 % -2,8 % 7,7 % Posojila gospodinjstvom Od tega: 1,3 % 0,4 % 0,6 % 7,8 % a) Stanovanjska posojila 1,5 % 0,2 % 1,9 % 16 % b) Potrošniška posojila -0,1 % 3,9 % -2,6 % 0,7 % Posojila nefinančnim podjetjem -2,3 % -41 % -0,6 % 1,3 % Vir: Evropska centralna banka. Vendar statistični podatki prihajajo z zamudo in lahko kažejo stanje izpred dveh mesecev. Zato niso najprimernejši indikator, na osnovi katerih bi lahko sklepali o prihodnji aktivnosti bank. Evropska centralna banka (in podobno Federalne rezerve v ZDA) zato izvaja anketo med bankami v evro območju, s pomočjo katere meri zaznave bank o kreditnem povpraševanju, spreminjanju kreditnih pogojev in njihova pričakovanja. Ti podatki se lahko uporabijo kot vnaprejšnji indikator. Predzadnja četrtletna anketa o kreditnih pogojih bank v evro območju (izvedena je bila v mesecu oktobru 2009) je na osnovi pričakovanj bančnikov napovedala zaključitev zaostrovanja kreditnih pogojev ob koncu leta 2009. Ta pričakovanja se niso popolnoma uresničila. Zadnja anketa (izvedena v mesecu januarju letos) namreč kaže, da so se kreditne zahteve, ki jih morajo komitenti izpolnjevati za pridobitev novih posojil, še rahlo zaostrile (sicer je zaostritev bila manjša kot v predhodnih anketah). Sklepamo, da je kreditni ciklus že dosegel dno, a okrevanje je počasno. Mednarodni denarni sklad v svojem novejšem poročilu1 ugotavlja, da so se sistematična tveganja, ki bi ogrozila stabilnost globalnih finančnih trgov, v zadnjem četrtletju zmanjšala. Zlasti komponente, ki so v poglabljanju krize najbolj prispevale k negotovosti in nestabilnosti finančnih trgov, se popravljajo: manjšajo se makroekonomsko tveganje (gospodarska rast oživlja), kreditna tveganja, tržna tveganja in tveganja povezana z gospodarskim razvojem držav v razvoju. Čeprav se globalna situacija popravlja, pa za zagotovitev trajne stabilnosti finančnih trgov obstajajo številni izzivi. Največji izziv v številnih državah je nadaljnje izboljšanje bančnega sistema in oživitev kreditne aktivnosti bank. Proces dokapitalizacije in razdolževanja še ni dokončan, banke zaradi korekcije cen nepremičnin čaka še porast izgub iz stanovanjskih posojil. Mednarodni denarni sklad je v svojem zadnjem poročilu o finančni stabilnosti ocenil, da so banke v ZDA do konca oktobra lanskega leta računovodsko pripoznale le polovico izgub, ki jih bo povzročila finančna kriza, v Evropi in Veliki Britaniji pa samo približno 40 %. 1 IMF. 2010. Global Financial Stability Report, Market Update. Ocena izgub bank v finančni krizi (obdobje 2007-2010] glede na sedež bank Obseg postavk v bilancah stanja bank Ocenjene izgube v obdobju % vseh izgub Banke v ZDA Stanovanjska posojila 2.981 230 22,4 % Skupaj posojila 8.059 654 63,8 % Vrednostni papirji *(finančne naložbe] 4.502 371 36,2 % Banke v Veliki Britaniji Stanovanjska posojila 1.636 47 7,8 % Skupaj posojila 6.744 497 82,3 % Vrednostni papirji *(finančne naložbe] 1.625 107 17,7 % Banke v evro območju Stanovanjska posojila 4.530 47 5,8 % Skupaj posojila 15.994 480 591 % Vrednostni papirji *(finančne naložbe] 6.907 333 40,9 % 15 Vir: IMF. 2009. Financial stability report, october 2009. Dodaten dejavnik, ki bi lahko v naslednjem srednjeročnem obdobju prispeval k nestabilnosti na finančnem trgu, je umik posebnih programov centralnih bank, ki so zagotavljali bankam dodatno likvidnost v času finančne in gospodarske krize, ter umik garancij vlad za bančni dolg. Nekatere banke namreč ostajajo odvisne od teh programov oziroma pomoči in predčasen umik bi lahko ponovno zamajal stabilnost bančnih sektorjev. V takšnih razmerah je v začetku decembra lanskega leta Evropska centralna banka začela izvajati strategijo izhoda iz izredno ekspanzivne denarne politike. Tega ni storila z dvigom obrestnih mer, temveč z napovedjo umika nekaterih izrednih operacij, ki jih je uporabljala v času finančne in ekonomske krize. Na zadnjem zasedanju Sveta ECB v začetku februarja, je ta pustil ključne obrestne mere nespremenjene. Glede na makroekonomske razmere in napovedi okrevanja evrskega gospodarstva, je finančna javnost takšno odločitev tudi pričakovala. Ker je likvidnost v denarnem sistemu evra po ocenah nosilca denarne politike še zmeraj zelo velika in je nad potrebami denarnega sistema, je Svet sprejel odločitev o zmanjšanju svojih operacij na odprtem trgu. Operacija dolgoročnega refinanciranja (LTRO) s 6-mesečno dospelostjo, ki jo bo ECB izvedla v marcu, bo tako zadnja. Dodatne odločitve o izhodni strategiji denarne politike bi naj J.C. Trichet pojasnil po seji Sveta v začetku marca. Svet ECB je ob tem tudi pozval članice EMU k sprejemu ambicioznih izhodnih strategij fiskalne politike, ki se bi naj začele izvajati v najkrajšem možnem času. Ob tem je centralna banka tudi zanikala možnost finančne pomoči Grčiji. ECB ne bo finančno pomagala nobeni 16 izmed vlad denarne unije, to bi naj bilo po besedah J. C. Tricheta zgolj v pristojnosti vlad v Evropski uniji. V tem letu se bo obrestna mera denarnega trga postopoma približevala obrestni meri, ki trenutno velja za operacije glavnega refinanciranja (1 %). Evropska centralna banka pa za izhod iz de facto ničelnih obrestnih mer verjetno ne bo morala dvigniti svojih ključnih obrestnih mer vse do konca leta. Razlogi za to so naslednji: šibko okrevanje gospodarstva evro območja, negotovost na finančnih trgih, dodatno povzročena s krizo zadolženosti držav članic evro območja (z največjimi težavami javnih financ se ob Grčiji soočajo še v Španiji, Portugalski in Irski), asimetrija v gospodarskem okrevanj držav članic evro območja, umik likvidnosti iz trga z odpravo izrednih ukrepov denarne politike. Omenimo, da bo v mesecu juniju, ko se izteče 12-mesečno obdobje avkcije LTRO, likvidnost v denarnem sistemu evra zmanjšana za 442 milijard €. Umikanje likvidnosti Evropske centralne banke nosi s seboj veliko nevarnost. Ta nevarnost izvira iz dihotomije okrevanja bančnega sektorja v evro območju. Medtem ko nekatere banke ponovno neovirano dostopajo do denarnega trga in virov financiranja, so druge še zmeraj skoraj popolnoma odvisne od likvidnih virov, ki jim jih nudi Evropska centralna banka. Tveganje omenjene izhodne strategije Evropske centralne banke pa je povezano tudi z razvojem cen finančnih naložb. V denarno-političnih in finančnih krogih je razprava o tem, da je balonček cen finančnih naložb že nastal, vse bolj intenzivna. Veliki donosi državnih vrednostnih papirjev v razmerah vse večjih težav javnih financ (nedavni primer Grčije in Španije), je tudi svojevrsten balonček. Na drugi strani Atlantika so Federalne rezerve v februarju pričele izvajati izhodno strategijo denarne politike. V začetku februarja so ukinile večino programov izredne ponudbe kratkoročne likvidnosti, ki so jo začele ponujati ob začetku finančne in gospodarske krize. Naslednji korak je bil dvig diskontne stopnje za 25 bazičnih točk, na 0,75 %. Hkrati je bilo objavljeno, da bo banka od sredine marca skrajšala ročnost kratkoročnih posojil, ki jih bodo ponujali v režimu "overnight" (prek noči). Federalne rezerve neposredno določajo, poleg diskontne mere, še obrestno mero na federalne obveznice, kar je ključna mera, po kateri si poslovne banke medsebojno izposojajo denar in na temelju katere se potem formirajo obresti na hipotekarne in druge kredite (t.i. "federal funds rate"; ta je ostala nespremenjena in se giblje med 0,0 % in 0,25) Njeno zvišanje je moč pričakovati v tretjem četrtletju. Vse to bi se naj zgodilo navkljub temu, da se pričakuje zmanjšanje dinamike rasti ameriškega gospodarstva v drugi polovici leta (rast bi takrat na letni ravni naj znašala 1,5-2 %). Dvig ključne obrestne mere pa ne bo enostaven, saj obstajajo v ameriškem denarnem sistemu obsežne presežne likvidnostne rezerve. Te znašajo po ocenah Federalnih rezerv okoli 1.100 milijard USD in so tako velike zaradi masivnih intervencij ameriške centralne banke na finančnih trgih. Velika ponudba teh sredstev preprečuje dvig obrestne mere. Dvig ključne obrestne mere bo zato možno doseči šele takrat, ko bo doseženo zmanjšanje presežnih rezerv v denarnem sistemu ZDA. Federalne rezerve tega ne bodo mogle doseči zgolj s tradicionalnim mehanizmom operacij prodaje vrednostnih papirjev iz njenega portfelja na odprtem trgu, saj več kot polovico tega portfelja predstavljajo vrednostni papirji zavarovani s hipotekami in obveznice agencij trga hipotekarnih vrednostnih papirjev. Takšen ukrep Federalnih rezerv ni verjeten, saj ta segment finančnega trga še ni normaliziran. Po besedah guvernerja B. Bernankeja bi naj Federalne rezerve presežno likvidnost v denarnem sistemu zmanjšale s kombinacijo uporabe rokovnega depozita, repo operacij in zvišanjem obrestne mere za izposojo sredstev od Federalnih rezerv. 17 KAR PRECEJ DOBRIH ZNAMENJ Izvozno povpraševanje še naprej prehiteva domačega, pričakovano izvozno povpraševanje pa vse manj zaostaja za dolgoletnim povprečjem. Trošenje prebivalstva je decembra in januarja oživelo, trendna dinamika investicij ostaja pozitivna, le trošenje države se krči. Blagovna menjava z EU se je januarja okrepila, s preostalim svetom pa skrčila; blagovni primanjkljaj je majhen. Gospodarska klima v predelovalnih dejavnostih ostaja precej stabilna, pesimizem se je vrnil v storitvene dejavnosti, zaupanje v trgovini na drobno se je okrepilo, v gradbeništvu pa 18 stagnira na izredno nizki ravni. Gospodarska klima se je okrepila tudi v EU. Industrijska produkcija je v zadnjem kvartalu lani rahlo upadla, zaostajanje za letom prej pa se je močno zmanjšalo. V EU27 se je industrijska produkcija januarja izboljšala. Dejavnost v gradbeništvu je bila januarja solidna, v turizmu so tokrat zatajili domači gostje. V večini prometnih panog se je aktivnost januarja skrčila; izjema je pomorski transport. Avtomobilski trg se je popravil. Število aktivnih prebivalcev se še naprej zmanjšuje, zaposlenost je najbolj padla v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Brezposelnost je februarja še rasla, a se je rast umirjala, število na novo prijavljenih iskalcev dela je bilo manjše kot pred letom. Brezposelnost v EU27 stagnira na stopnji blizu 10 odstotkov. Pričakovane cene blaga se še naprej povečujejo, dejanska inflacija pa ob mesečnih sezonskih nihanjih ostaja precej stabilna; razlike med gibanji cen po skupinah so se zmanjšale, osnovna inflacija se je zaustavila. Rast harmoniziranega indeksa cen se je izenačila z rastjo v evro območju. Cena proizvajalcev za domači trg so se februarja povečale manj kot za tuji, medletno zmanjšanje cen za tuji trg pa je ostalo precej večje kot za domači. Pešanje evra poganja evrske cene surovin, ki iz meseca v mesec močno nihajo. Gibanje stroškov dela kaže, da je neprestano tarnanje o nefleksibilnosti trga dela le ustaljen krilatica. Stroški dela so se po eksploziji v 2008, ki sta jo zakrivila pregrevanje gospodarstva in »odpravljanje plačnih nesorazmerij« v javnem sektorju, lani močno umirili, precej bolj kot v evro območju in Nemčiji. Letošnji javnofinančni prihodki so kljub nihanju že prehiteli lanske; med prihodki od neposrednih davkov so se močno skrčili le prihodki od davkov na dobiček. Prihodki od posrednih davkov so se v prvih dveh mesecih okrepili, spet so največ prispevale trošarine. Rast kreditov ostaja počasna, pri podjetjih je medletna stopnja negativna. Slovenija ni izjema, »kreditni krč« v je celo manjši kot v evro območju. Tudi pri depozitih je stanje v Sloveniji podobno kot v evro območju. Ob počasni rasti depozitov in negotovosti se stanje ne more hitro spremeniti. Januarska tekoča plačilna bilanca je malone izravnana, finančni račun še naprej kaže velik zastoj tokov neposrednih naložb; nadaljuje se tudi zmanjševanje zadolženosti privatnega sektorja v tujini, a z večjim zadolževanjem javnega. A GREAT DEAL OF GOOD SIGNALS Export demand continued to grow faster than domestic demand; expected foreign demand lags less and less behind long run averages. Private consumption in December and January increased, trend dynamics of investment demand remained positive, only government spending was squeezing. In January, foreign trade with the EU countries increased while decreasing with the rest of the world, trade deficit was insignificant. Business climate in manufacturing remained stable, pessimism in service sectors revived again, confidence in retail trade strengthened while it stagnated at the very low level in construction. Business climate improved in EU27 as well. 19 In the last quarter of 2009, industrial production declined slightly, the lagging behind the production a year earlier decreased considerably. Industrial production in EU27 improved in January. In January, the activity in construction was not too bad, domestic tourists caused shrinkage of activity in tourism. In most transportation branches activity in January weakened; with exception of maritime transportation. Car market improved slightly. The number of active population was decreasing, employment dropped particularly in construction and manufacturing. The number ofjobseekers increased but at the diminishing rate of growth, the number of new job seekers was lower than a year ago. Unemployment rates in EU27 stagnated at the level close to 10 percent. Expected prices of goods keep growing, actual inflation, while fluctuating from month to month, has remained rather stable, with price variability decreasing considerably. Core inflation stopped. The growth of harmonized cost of living index equalized to the growth of the index in the euro zone. In February, producers prices for domestic market increased less than those for foreign market. However, on the yearly level, price reduction for foreign markets remained larger than price reduction for domestic market. The weakening of the euro pushes prices ofraw materials upward; fluctuations are however considerable. Labor costs dynamics confirm that traditional complaints about "inflexible" labor market are repeated "truths" not confirmed in reality. Namely, after explosion of labor costs caused by overheating of the economy and wage reform in the public sector in 2008, labor costs calmed considerably; their growth in the total economy and in the public sector was slower than in Germany or in the euro area. Public revenues in the beginning of the year exceeded the revenues in the same period of2009; among revenues of direct taxes, only those of profit taxes diminished considerably. Revenues of indirect taxes strengthened, excise taxes contributing most. The growth of credits has been slow, credits to business sector remained lower than a year ago. Slovenia is not an exemption, "credit crunch" in the euro zone is even stronger. The situation with deposits does not differ considerably from the situation in the euro zone. With slow growth of deposits and uncertainty, the situation can not improve rapidly. Current account in January is nearly balanced, financial account continue to show nearly complete brake in the flows of foreign direct investment and continuation of decreasedforeign indebtedness of the private sector on the account of increased foreign indebtedness of the public sector. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Pričakovano izvozno povpraševanje že na dolgoletnem povprečju Podatki omogočajo popolno oceno domačega trošenja le za december, ko je skupno domače trošenje glede na november poraslo za 11 %. Bolj dolgoročna dinamika (impulzni trend) je bila prav tako visoka , čeprav je domače trošenje še opazno (za 3.9 %) zaostajalo za trošenjem pred letom (2008/12). 20 Decembrsko povečanje domačega trošenja je bilo posledica pospešitve trošenja prebivalstva, tako kratkoročne (za 13 %) kot bolj dolgoročne (za preko 10 % na letni ravni). Tudi januarja letos je trošenje prebivalstva tekoče poraslo. Investicijsko trošenje se je decembra zmanjšalo, vendar je bila trendna rast že tretji mesec zapored pozitivna (prek 6 % letno). Le trošenje države se je decembra tekoče in trendno še naprej krčilo. Izvozno trošenje se je decembra sicer sezonsko zmanjšalo, vendar je bila trendna rast že četrti mesec zapored pozitivna, tako je bilo tudi januarja letos. Pričakovano trošenje se še naprej krepi, izvozno bolj kot domače. Pričakovano domače povpraševanje (brez investicij) se sicer krepi, vendar še zaostaja za dolgoletnim povprečjem . Delež anketiranih, ki pričakuje povečanje povpraševanja v naslednjih treh mesecih, presega delež tistih, ki pričakujejo zmanjšanje, za okoli 15 % vseh anketiranih, dolgoletno povprečje pa je okoli 25 %. Mesečno zmanjšanje tega zaostanka je okoli 2 odstotni točki (anketiranih), torej je mogoče pričakovati povratek pričakovanega domačega povpraševanja na dolgoletno povprečje sredi tretjega četrtletja letos. Pričakovano izvozno povpraševanje je februarja že doseglo dolgoletno povprečje (in preseglo pričakovano izvozno povpraševanje v EU). 2. Majhen blagovni primanjkljaj v januarju V januarju se je blagovna menjava v EU povečala, zato pa je bil znaten padec blagovne menjave z drugimi državami. Pri slednji je običajni pozitivni saldo blagovne menjave skoraj izginil. V januarju je skupni slovenski izvoz po začasnih podatkih SURS znašal 1215 milijonov € (1 % več kot januarja 2009), uvoz 1252 milijonov € (2.4 % manj kot v enakem mesecu lani), kar pomeni primanjkljaj 37 milijonov € (leto prej ga je bilo 68 milijonov €) oziroma 97.0 % pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z EU je bil izvoz (odprema blaga) 929 milijonov € (kar je 4.8 % več januarja 2009), uvoz (prejem blaga) 967 milijonov € (1.4 % manj), kar da primanjkljaj 38 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil januarja 2010 izvoz 286 milijonov € (kar 9.7 % manj kot januarja 2009), uvoz 285 milijonov € (5.3 % manj), kar pomeni presežek le 1 milijon €. 3. Klima v gospodarstvu v splošnem na enako nizki ravni Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi se je njen kazalnik v februarju znižal za 1 odstotno točko glede na mesec prej, od februarja lani je višji za 15 odstotnih točk, hkrati pa je za 15 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Na znižanje vrednosti tega kazalnika v februarju je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo februarja enako kot januarja, glede na februar lani je bila njegova vrednost višja za 26 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa nižja za 6 odstotnih točk. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se večinoma rahlo poslabšala, razen pričakovanih cen. Svetla točka je proizvodnja; vrednost kazalnika v februarju je najvišja po maju 2008. Pesimizem pa se je ponovno vrnil v storitvene dejavnosti, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v februarju za 4 odstotne točke nižja kot mesec prej in za 27 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja; v primerjavi s februarjem lani leta pa je bila njegova vrednost za 3 odstotne točke višja. V februarju je slabi dve petini podjetij v storitvenih dejavnostih kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, tri desetine podjetij pa finančne ovire. 22 Ankete SURS-a kažejo, da se je zaupanje v trgovini na drobno v februarju povečala za 2 odstotni točki glede na januar, glede na februar lani pa je bil kazalnik višji za 6 odstotnih točk. V februarju je bil delež podjetij, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 44 %, kar 47 % podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Opazno se je zvišala vrednost kazalnika prodajne cene. Zaupanje v gradbeništvu stagnira, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v februarju enaka kot v januarju, v primerjavi z lanskim februarjem pa je bila nižja za 15 odstotnih točk, hkrati pa je bila kar za 47 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje tri mesece prav tako niso ugodna. Sicer pa so se vrednosti kazalnikov obsega gradbenih del in poslovnega stanja nekoliko zvišale. Med gradbenimi podjetji je bilo v februarju 61 % takšnih, ki so kot omejitev navedla nezadostno povpraševanje, slabe vremenske pogoje pa je kot omejitev navedlo skoraj dve petini teh podjetij.. Gospodarska klima pa se precej hitro popravlja po celotni EU27. Po podatkih Eurostata so se v februarju 2010 naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej zvišala za slabo odstotno točko, glede na februar lani pa so višja za kar 17,4 odstotne točke. Prav tako so se glede na januar za 4,5 odstotni točki zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, medtem ko so se naročila v gradbeništvu poslabšala za 1,2 odstotni točki. Splošni poslovni optimizem se je v februarju v celotni sedemindvajseterici spet malenkost zvišal in sicer za slabi dve odstotni točki. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLOVANJE 4. Zmeren padec industrijske produkcije v zadnjem lanskem četrtletju Industrijska produkcija je v zadnjem četrtletju lanskega leta upadla. Po podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v četrtem četrtletju za 5,8 % manjša kot v enakem obdobju leta 2008. V celem letu 2009 je bila industrijska produkcija glede na leto poprej manjša za 17,4 %. Dejavnost rudarstva se je po SURS-ovih podatkih v četrtem četrtletju lani leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 povečala za 2,3 %. V celoletnem obdobju 2009 je bilo rudarstvo za 3,4 % manjše kot v obdobju leta 2008. Krizne razmere se še naprej najbolj čutijo v predelovalnih dejavnostih, saj je bilo v predelovalnih dejavnostih v zadnjem četrtletju leta 2009 zabeleženo 6,3 % zmanjšanje produkcije glede na enako obdobje eno leto prej, v celotnem lanskem letu pa so glede na leto poprej predelovalne dejavnosti upadle za 18,5 %. Slabe gospodarske razmere so se v zadnjem četrtletju 2009 odsevale tudi v sektorju oskrba z elektriko, plinom in vodo, saj podatki kažejo, da se je njegova aktivnost v tem obdobju glede na predhodno četrtletje zmanjšala za 6 %, hkrati se je glede na celotno leto 2008 lani produkcija tega sektorja zmanjšala za dobrih sedem odstotkov. Podatki Eurostata kažejo, da se je v mesecu januarju 2010 glede na december 2009 industrijska produkcija zvišala za 1,8 % v EU27, na območju evra pa za 1,7 %. Glede na januar 2009 pa se je v januarju 2010 industrijska produkcija v EU27 zvišala za 1,5 %, na območju evra pa za 1,4 %. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija januarja 2010 glede na december 2009 padla v šestih državah, zrasla pa trinajstih. Največji upad industrijske produkcije so zabeležili na Portugalskem in Finskem (-2,2 %), v Latviji (-1,6 %) in Španiji (-1,1 %), največji porast pa na Irskem (15,3 %). 23 5. Gradbeništvo nekoliko navzgor, kopenski in zračni promet ter prenočitve domačih gostov navzdol Po podatkih SURS-a je bila vrednost opravljenih gradbenih del v januarju v primerjavi z decembrom 2009 višja za dobrih 7 %, v primerjavi z januarjem 2009 pa je bila manjša za več kot 6 %. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur pa kaže, da je v decembru lani sektor gradbeništva zrasel z mesečno stopnjo rasti 0.76 %. Število turističnih prenočitev se je nekoliko zmanjšalo. Januarja jih je bilo 0,6 % manj kot v enakem mesecu leta 2009, a se je skupno število prenočitev v prvem mesecu letos trendno zviševalo po mesečni stopnji 0,57 %. Januarja se je število turističnih prenočitev tujih gostov zvišalo za 0,7 % glede na januar 2009, impulzni trend prenočitev tujih gostov v januarju pa tudi kaže pozitivno rast po stopnji 1,5 %. Tako se je skupna turistična bilanca padla v negativno območje na račun prenočitev domačih gostov, saj so te v letošnjem januarju glede na januar 2009 upadle za 2,3 %. Podatki SURS-a o transportu za december 2009 kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 4,4 % manj potnikov, v zračnem prevozu pa za 1,2 % manj potnikov kot decembra 2008, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v javnem cestnem prevozu za 4,4 % manjše, v zračnem prevozu pa za slabih 5 %. V cestnem mestnem prevozu je bilo decembra 2009 prepeljanih za 5,2 % manj potnikov kot v istem mesecu 2008. Potniški promet na letališčih se je v decembru 2009 glede na december 2008 zmanjšal za 3 %. V pomorskem prevozu je bilo v decembru 2009 prepeljanega za 26 % več blaga in opravljenih za 1,9 % več tonskih kilometrov kot decembra 2008. Gospodarska kriza je decembra 2009 na slovenskem avtomobilskem trgu popustila, saj je bilo glede na december 2008 v register vpisanih 6,5 % več prvič registriranih cestnih motornih vozil, med njimi za 9,3 % več osebnih avtomobilov. 6. Trend umirjanja rasti brezposelnih se nadaljuje 24 Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v decembru 2009 zmanjšalo na 941327 oziroma za več kot 4000 oseb glede na mesec prej, glede na december 2008 se je število zmanjšalo za 0,5 %. V decembru 2009 je bilo v Sloveniji 844655 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na november 2009 se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 5361 oseb ali 0,6 %, glede na december 2008 se je to število zmanjšalo za 4 %. V decembru 2009 se je število delovno aktivnih oseb najbolj znižalo v gradbeništvu in sicer za več kot 1900 oseb, sledijo pa predelovalne dejavnosti, kjer je bilo delovno aktivnih oseb manj skoraj 1500. Med zaposlenimi jih je bilo več kot 91 % zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od decembra 2008 zmanjšalo za 4,2 %. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na december 2008 zmanjšalo za 10,5 %. Med samozaposlenimi pa je bilo 57 % samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem mesecu decembru zmanjšalo za 113, od decembra predlani pa povečalo za 6,5 %. Število kmetov je v decembru 2009 ostalo nespremenjeno na nivoju 32340. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v februarju registriranih 99784 brezposelnih oseb, kar je za 193 oseb oziroma 0,2 % več kot januarja ter za 29,3 % več kot februarja 2009. V februarju se je prijavilo največ brezposelnih oseb zaradi izteka zaposlitev za določen čas, sledijo pa trajno presežni delavci in brezposelni zaradi stečajev. Iskalci zaposlitve V februarju se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6848 brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z januarjem upad za 35,7 %, v primerjavi z februarjem 2009 pa je bil priliv manjši za 16 %. Skupni odliv iz brezposelnosti je v februarju letos štel 6655 brezposelnih oseb, od teh se je 4034 oseb zaposlilo, kar je petina manj kot januarja. V obdobju prvih dveh mesecev letošnjega leta je bilo zaposlitev 9066, kar je za dobro polovico več kot v primerljivem lanskem obdobju. Po podatkih Eurostata je bila januarja stopnja brezposelnosti na območju evra (EA16) 9,9 %, kar je enako kot mesec prej ter 1,4 odstotne točke več kot v januarju 2009. V celotni sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v januarju 9,5 % in se je glede na enak mesec lani povečala za poldrugo odstotno točko. Po Eurostatovih ocenah je bilo v januarju v EU27 23 milijonov brezposelnih oseb, od tega 16 milijonov na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v januarju 2009 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili na Nizozemskem (4,2 %) in v Avstriji (5,3 %), najvišjo pa v Španiji (18,8 %) in v Latviji (22,9 %). Glede na isti mesec v letu 2009 se je v januarju brezposelnost povišala v vseh državah članicah, od tega največ v treh pribaltskih državah. 25 Stopnja brezposelnosti je še naprej visoka tudi v ZDA, kjer je v januarju 2010 znašala 9,7 %, kar je za 2,3 odstotne točke več kot leto poprej. CENE IN PLAČE 7. Pričakovane cene blaga se še naprej povečujejo Življenjski stroški so februarja porasli za 0.4 %. Bolj dolgoročna dinamika je ostala nespremenjena. Razlike v februarski rasti cen med skupinami niso bile velike. Tudi prispevki k skupni rasti cen posameznih skupin produktov, ki so se največ podražili, so bili majhni. Opazno nad povprečjem so se zvišale cene v skupinah stanovanja, rekreacije in kulture, obleke in obutve ter hrane in brezalkoholnih pijač. Cene stanovanja, ki so se povečale največ (za 1.3 %), so navzgor pognali predvsem energenti in komunalne storitve, cene rekreacije in kulture so potisnile počitnice v paketu, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa zelenjava. K skupnemu povečanju inflacije so energenti, počitnice v paketu, komunalne storitve in hrana prispevali enako, po 0.1 točke. Februarja so se cene znižale le v dveh skupinah, v komunikacijah in raznovrstnem blagu, pa še ta znižanja so skupaj inflacijo zmanjšala le za 0.1 točke. Osnovna inflacija, ki kaže rast cen brez sezonskih prehrambenih produktov zelene tržnice in energentov, se je na začetku leta praktično popolnoma ustavila, in to neodvisno od tega ali je merjena z običajnim indeksom življenjskih stroškov ali pa s harmoniziranim indeksom. Harmoniziran indeks cen, ki je primerljiv z gospodarstvi v EU, se je februarja povečal za 0.3 %. V evro območju in celotni EU je bilo mesečno povečane cen enako kot v Sloveniji, bolj dolgoročna dinamika, kot jo kaže medletna stopnja, pa je bila v evro območju opazno nižja (0.9 %), v EU (1.4 %) pa malo nižja kot v Slovenji (1.6 %). 26 Cene proizvajalcev so se februarja povečale za 0.4 %, vendar so bile še za 1.2 % nižje kot pred letom dni. Cene proizvajalcev za domači trg so se povečale nekaj manj (za 0.3 %) kot proizvajalčeve cene izvoznega blaga, vendar so velike razlike v medletnih povečanjih ostale praktično nespremenjene. Proizvajalčeve cene za domači trg so namreč bile februarja malenkost (za 0.1 %) večje kot pred letom dni, medtem ko so bile proizvajalčeve cene izvoznega blaga navkljub februarskemu povečanju še za 2.5 % nižje kot pred letom dni. Pričakovane maloprodajne cene blaga se zadnja dva meseca opazno povečujejo, februarja so že znatno presegle dolgoletno povprečje. Pričakovano normalizacijo cen blaga potrjujejo tudi pričakovane proizvajalčeve cene, saj so prav tako v neposredni bližini dolgoletnega povprečja. Le pri storitvah pričakovane cene še naprej stagnirajo precej pod dolgoletnim povprečjem (delež anketiranih, ki pričakujejo zmanjšanje cen, za 5 odstotkov vseh anketiranih presega delež tistih, ki pričakujejo povečanje cen). Pešanje evra poganja navzgor evrske indekse cen surovin. Skupen indeks se je v zadnjem mesecu (do začetka marca) povečal za 3.6 %, v letu dni pa za 29.8 %. V zadnjem mesecu so se najbolj povečale cene neprehrambenih kmetijskih surovin in cene kovin (v evrih za 7.3 % oziroma 5.8 %), zmanjšale pa so se cene surovin hrane. V zadnjem letu (ko je se je evro okrepil od 1.25 na 1.37 za dolar) pa so se najbolj podražile kovine in nafta (v evrih za približno 85 %), najmanj pa so porasle cene surovin hrane, ki so se v evrih povečale le za približno 5 %. 8. Velika umiritev stroškov dela za »nefleksibilen« trg dela Povprečne plače so j anuaija padle za 2.7 %, vendar je bilo zmanjšanje manjše od sezonskega, bolj dolgoročna dinamika, kot jo kaže medletna stopnja, se je januarja tudi sicer povečala že tretji mesec zapored. Januarja so zaradi sezone padle povprečen plače v vseh sektorjih. Najbolj so se zmanjšale v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 15.5 %), precej manj, vendar še vedno opazno nad povprečjem, pa še v kmetijstvu, gradbeništvu znanstveni in tehnični dejavnosti (za okoli 6 %). Najmanj so se zmanjšale plače v sektorjih države, izobraževanju in zdravstvu. Zaradi različne sezone mesečna spremembe le slabo kažejo tudi bolj dolgoročno dinamiko. Tako je bila januarja največja bolj dolgoročna rast plač v predelovalni dejavnosti (6.7 %) in oskrbi z elektriko, paro in plinom (3.5 %), najmanjša pa v ožji državi, zdravstvu in sektorju raznovrstne poslovne dejavnosti. Stroški dela 12 10. 4_ 2_ 0_ -2_ 27 07:1 07:2 07:3 07:4 08:1 08:2 08:3 08:4 09:1 09:2 09:3 09:4 Vir: Eurostat Marca so postali dostopni podatki o stroških dela v zadnjem četrtletju 2009; skupni stroški dela v gospodarstvu so na gornji sliki prikazani za Slovenijo, Nemčijo in področje evra. Na dlani je, da so se stroški dela v Sloveniji, po velikem stampedu do tretjega četrtletja 2008, ki ga je povzročilo pregrevanje gospodarstva, omogočila pa ukinitev davka na plačilno listo, začeli v 2008/III izrazito umirjati. Tako so v drugi polovici 2009 po dinamiki močno (za preko 5 točk letne rasti) zaostali za dinamiko stroškov dela v Nemčiji in evro območju. Prikazana dinamika stroškov dela kaže, da je trg dela v Sloveniji verjetno precej bolj fleksibilen kot se običajno trdi. Na naslednji sliki je prikazana dinamika stroškov dela v sektorjih države za Slovenijo in Nemčijo (ustreznih podatkov za evro območje v Eurostatu ni). Tudi dinamika stroškov dela v državi se je tekom leta 2009 močno umirila. Po veliki pospešitvi plač države v 2008, ki jo je povzročil nov plačni zakon, ko je dinamika presegla 14 % letno, se je tekom leta 2009 dinamika stroškov dela v državi zmanjšala na 0; torej so bili stroški dela v zadnjem četrtletju 2009 enaki kot v zadnjem četrtletju 2008! Tudi pri stroških dela države je bila dinamika konec lanskega leta v Sloveniji opazno manjša kot v Nemčiji. Vir: Eurostat FINANČNA GIBANJA 9. Navkljub nihanju so letošnji javnofinančni prihodki že opazno prehiteli lanske Javno finančni prihodki so se februarja povečali za 3.1 %. Oba indikatorja bolj dolgoročne dinamike sta se močno povečala, dinamika impulznega trenda je bila na letni ravni večja od 20 %o. Tudi v povprečju obeh mesecev so bili javnofinančni prihodki v letošnjem letu višji (za 0.3 %) kot v istem obdobju lani. Veliko februarsko povečanje obeh indikatorjev dolgoročne rasti kaže, da je verjetno ponovno prišlo do opaznega premikanja timinga vplačil. Neposredni davki in ostali prihodki so bili februarja za 1.6 % nižji kot januarja, pri čemer se bolj dolgoročna dinamika ni opazno spremenila-zmanjšala, medletna stopnja rasti je celo porasla, tako da so bili neposredni davki in ostali prihodki februarja le še za 3.4 % nižji kakor v februarju 2009. Seveda pa se preostali javnofinančni izpad, ki je nastal v lanskem letu, zelo razlikuje med davčnimi oblikami. Med neposrednimi davki ostaja najbolj okrnjen davek na dobiček, ki je še vedno za 14 % nižji kot pred krizo, med tem ko je izpad davčnih oblik, pri katerih so osnova obdavčitve različni dohodki prebivalstva, že bistveno manjši, oziroma ga sploh ni več. Dohodnina in prispevki so bili, na primer, v letošnjem februarju že večji kakor v februarju 2008 (za okoli 4 %). Posredni davki so bili v prvih dveh letošnjih mesecih zelo izdatni, v povprečju prvih dveh mesecev so bili celo za 10.5 % višji kakor v istem obdobju 2009. Februarsko povečanje je bilo še zlasti veliko , za 13 %, medletna stopnja je bila celo večja od 40 %. Verjetno je velikemu skoku medletne rasti botroval ponoven premik timinga vplačil pri trošarinah. K februarskemu povečanju posrednih davkov za okoli 44 milijonov so namreč trošarine prispevale 56 milijonov, med tem ko se je donos davka na dodano vrednost zmanjšal za 13 milijonov. Ne glede na zmanjšanje, pa je bil donos davka na dodano vrednost februarja že drugi mesec opazno višji (za 15 %) kot pred letom dni (januarja je bil za 9.8 % višji). 10. Nadaljevanje počasne rasti kreditov (v Sloveniji in evro območju) Skupni krediti prebivalstvu in podjetjem (rezidentom) so januarja porasli za 0.5 % (125milijonov). Približno enako so porasli tako krediti podjetjem kot prebivalstvu , vendar se je pri prebivalstvu dolgoročna dinamika ponovno (že tretji mesec zapored) povečala, pri podjetjih pa se je ponovno zmanjšala. Krediti in depoziti Tudi skupni depoziti (prebivalstva in podjetij) so se januarja povečali (za 0.4 %,), vendar manj kot skupni krediti (neto finančna pozicija bank se je torej ponovno obrnila navzdol, zmanjšala se je za okoli 50 milijonov). Pri tem so se depoziti prebivalstva opazno povečali (za 1.1 % oziroma 160 milijonov), depoziti podjetij pa so se zmanjšali (za 2.2 %). V evro območju je bila januarja dinamika kreditov in depozitov še naprej malo slabša kot v Sloveniji. Rast kreditov je bila v evro območju počasnejša kot v Sloveniji; pri podjetjih je bila tako tekoča kot bolj dolgoročna-medletna rast negativna (-0.1 % oziroma -2.7 %), pri prebivalstvu sta bili obe pozitivni (0.2 % oziroma 1.6 %), vendar obe opazno manjši kot v Sloveniji. Depoziti podjetij v evro območju so januarja kratkoročno hitreje padali (-3.7 %) kot v Sloveniji, vendar je bila medletna rast (5.1 %) še naprej višja kot pri podjetjih v Sloveniji. Depoziti prebivalstva so se v evro območju januarja v primerjavi s Slovenijo povečevali počasneje, tako tekoče kot na daljši rok (tekoče so naraščali po 0.3 %, medletno pa po 3.2 %). 30 11. Januarski start z neznatnim tekočim primanjkljajem Januarska tekoča bilanca je skoraj izravnana, kar je bolje kot pred letom in v večini januarjev v preteklosti. V januarju 2010 je znašal saldo tekoče plačilne bilance -8.3 milijonov €, januarja lani pa -73.3 milijonov €. Pri tem je blagovni saldo znašal -3.9 milijonov € (leto prej -46.1 milijonov €), storitveni presežek 84.2 milijonov € (leto prej 90.8 milijonov €), saldo v dohodkih faktorjev -59.6 milijonov € (leto prej -78.9 milijonov €), neto saldo tekočih transferov pa -28.9 milijonov € (leto prej -39.1 milijonov €). Plačilna bilanca januar - december januar 2008 2009 2009 2010 I. Tekoči račun -2.286,6 -340,4 -73,3 -8,3 1 Blago -2.650,2 -621,2 -461 -3,9 2 Storitve 1.609,0 1.022,2 90,8 84,2 3 Dohodki -1.039,0 -651,0 -78,9 -59,6 4 Tekoči transferi -206,4 -90,3 -391 -28,9 II. Kapitalski in finančni račun 2.394,9 31,9 431 481 A. Kapitalski račun -431 -10,6 -7,5 -6,9 B. Finančni račun 2.4381 42,5 50,6 54,9 1 Neposredne naložbe 3811 -672,9 48,4 17,5 2 Naložbe v vrednostne papirje 574,8 4.656,0 4101 1.348,9 3 Finančni derivativi 46,0 -8,8 -10,2 01 4 Ostale naložbe 1.415,2 -4.099,0 -3941 -1.362,4 4.1. Terjatve -562,3 -314,3 831 157,6 4.2. Obveznosti 1.977,5 -3.784,7 -477,2 -1.519,9 5 Mednarodne denarne rezerve 21,0 167,2 -3,6 50,8 III. Neto napake in izpustitve -108,4 308,5 30,2 -39,8 Na finančnem in kapitalskem računu je januarja 2010 znašal saldo 48.1 milijonov € (januarja lani 43.1 milijonov €), pri čemer je bil saldo na finančnem računu 54.9 milijonov € (50.6 milijonov €). V okviru slednjega je bil neto priliv neposrednih tujih naložb 17.5 milijonov € (48.4 milijonov €), neto naložb v vrednostne papirje v tujino je bilo kar za 1348.9 (januarja lani 410.1 milijonov €), neto ostalih naložb -1362 milijonov € (-394 milijonov €). Neto napake in izpustitve znašajo -39.8 milijonov €, januarja lani so bile 30.2 milijonov €. 31 Domače končno trošenje za blago in tržne storitve Prebivalstvo Investicije v osn. sredstva Širša država Skupno Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 2002 12266 9.5 0.69 5318 6.3 0.33 1742 8.3 -0.12 19328 8.5 0.51 9003 13358 8.9 0.68 5954 12.0 0.98 1883 8.1 0.45 21196 9.7 0.74 9004 14196 6.3 0.56 6783 13.9 1.11 1793 -4.8 0.12 22774 74 0.68 9005 14967 5.4 0.41 7210 6.3 0.60 1910 6.5 0.57 24088 5.8 0.48 9006 15955 6.6 0.45 7959 10.4 1.37 2073 8.5 0.50 25988 79 0.74 9007 17205 78 0.73 9631 21.0 0.99 2212 6.7 1.16 29048 11.8 0.87 9008 19243 8.8 0.00 10405 9.78 0.87 2526 14.18 1.35 32174 9.50 0.87 9009 18852 -2.30 -2.78 8369 -22.11 -23.57 2512 -0.57 2.56 29732 -8.70 -9.29 2008/111 4883 7.41 2790 9.07 586 13.15 8259 8.36 10 1712 2.43 -0.08 968 5.64 -0.59 208 10.75 0.44 2888 4.05 -0.13 11 1581 5.82 -0.31 787 -2.81 -3.31 241 13.82 1.00 2609 3.72 -1.09 12 1614 4.22 -1.18 669 -9.96 -6.95 378 17.59 3.80 2661 1.84 -2.38 IV 4907 4.09 2424 -1.82 827 14.71 8158 3.21 2009/1 1398 0.25 -0.25 561 -24.60 -5.16 172 11.26 -3.97 2132 -7.07 -2.10 2 1382 -5.68 -0.37 674 -21.21 -3.75 180 6.66 -0.58 2235 -10.18 -1.47 3 1618 2.33 -0.85 760 -15.79 -3.21 197 -1.47 0.00 2575 -4.05 -1.52 I 4407 -0.77 1995 -20.25 549 4.92 6951 -6.90 4 1584 -5.38 -0.73 661 -28.22 -3.46 213 15.35 -0.42 2458 -11.56 -1.54 5 1580 -6.67 -1.33 710 -27.01 -3.16 203 1.77 -0.39 2492 -12.99 -1.85 6 1632 -0.67 -0.20 740 -21.76 -2.65 204 -0.84 0.20 2576 -7.83 -0.96 II 4796 -4.27 2112 -25.65 619 5.12 7527 -10.81 7 1666 -1.92 0.44 738 -22.11 -1.13 208 1.78 0.39 2612 -8.36 -0.07 8 1519 -0.02 -0.09 703 -20.40 0.58 214 15.11 0.90 2436 -5.89 0.13 9 1611 -5.68 0.40 742 -28.08 -0.49 184 -6.31 -0.44 2537 -13.59 -0.08 III 4796 -2.63 2183 -23.73 605 3.29 7584 -9.43 10 1655 -3.44 0.26 766 -23.63 1.13 206 -0.71 -0.71 2627 -10.17 0.34 11 1499 -2.51 0.00 677 -17.63 0.47 214 -11.4 -2.27 2390 -8.12 -0.08 12 1699 1.86 1.19 636 -11.02 0.63 318 -15.9 -1.68 2653 -3.92 0.99 IV 4852 -1.35 2079 -18.14 738 -10.8 7670 -7.44 Izvoz Izvoz Slovenije* Izvoz Slovenije izven EU27** lzvozEU27** Izvozne cene Slovenija* * Izvozne cene EU27** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 9009 10943 5.9 0.76 3439.4 13.2 891899 0.8 102.2 -0.7 100.3 -1.1 9003 11285 3.1 0.34 3590.5 4.4 869236 -2.5 101.9 -0.3 96.4 -3.9 9004 12783 13.3 1.45 4276.0 19.1 952925 9.6 102.0 0.1 96.2 -0.2 9005 14214 11.2 0.83 4927.4 15.2 1053198 10.5 104.5 2.4 99.6 3.5 9006 16760 179 1.35 5848.1 18.7 1159833 10.1 106.4 1.8 103.4 3.8 9007 19387 15.7 0.85 6740.1 15.3 1237251 6.7 105.7 2.1 104.9 1.5 9008 19724 1.74 -0.68 7407 9.90 1308960 5.4 109.3 3.4 108.0 2.9 9009 16006 -18.85 -21.86 5773 -22.07 1090939 -16.6 1073 -1.82 107.0 -0.84 2008/111 4961 3.12 1978 14.19 336035 7.5 110.5 3.92 108.9 3.35 10 1808 0.11 -0.31 683 7.63 119273 2.8 109.1 2.63 108.9 3.62 11 1498 -13.92 -3.93 565 -750 100217 -10.7 110.8 5.22 109.5 3.79 12 1189 -14.58 -5.01 505 -5.43 99234 0.1 110.4 4.35 108.5 2.84 IV 4495 -8.97 1753 -1.48 318724 -2.7 110.1 4.06 109.0 3.42 2009/1 1190 -26.99 -5.65 368 -21.20 75468 -25.1 108.0 0.19 106.8 0.19 2 1285 -23.56 -3.94 452 -24.49 85505 -21.6 109.9 2.23 108.4 1.03 3 1394 -18.72 -4.64 520 -20.29 93386 -12.0 107.9 0.37 107.5 0.56 I 3869 -23.02 1340 -22.00 254359 -19.5 108.6 0.93 107.6 0.59 4 1292 -29.44 -2.58 499 -28.67 88090 -24.0 106.7 -1.75 106.3 0.09 5 1320 -21.56 -2.44 462 -23.64 84919 -20.7 108.6 -0.91 106.6 0.00 6 1405 -18.70 -0.21 484 -25.87 92825 -18.6 108.7 0.37 106.7 -1.48 II 4017 -23.37 1445 -26.18 265835 -21.1 108.0 -0.77 106.5 -0.47 7 1388 -21.87 0.63 523 -26.92 101328 -16.9 106.3 -4.32 107.4 -1.29 8 1055 -20.14 -0.31 428 -22.56 79570 -19.8 106.7 -3.70 106.9 -1.38 9 1483 -20.43 2.98 502 -29.29 92791 -19.2 106.0 -3.28 107.2 -2.01 III 3926 -20.87 1453 -26.55 273688 -18.6 106.3 -3.77 107.2 -1.56 10 1494 -1739 2.53 530 -22.45 99589 -16.5 104.5 -4.22 106.3 -2.39 11 1464 -2.25 2.74 509 -9.78 98023 -2.2 107.6 -2.89 106.8 -2.47 12 1237 4.02 3.24 495 -2.02 99445 0.2 106.3 -3.71 1076 -0.83 IV 4195 -6.68 1534 -12.48 297057 -6.8 106.1 -3.60 106.9 -1.90 2010/1 1215 2.06 0.11 cn > Č75 n< z > "D 3D I-O CTD > ♦ ♦ *podatki SURS, ** podatki Eurostat CJ CO Uvoz Uvoz Slovenije* Uvoz Slovenije izven EU27** Uvoz EU27** Uvozne cene Slovenija* * Uvozne cene EU27** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 2002 11548 1.9 0.40 2601.9 1.0 936972 -4.3 97.0 -5.0 96.1 -3.4 9003 12238 6.0 0.51 2874.5 10.5 935246 -0.2 94.8 -2.3 91.6 -4.7 9004 14143 15.6 1.60 2562.6 - 10.9 1027536 9.9 97.5 2.9 93.8 2.5 9005 15482 9.5 1.09 3368.1 31.4 1179850 14.8 1072 9.9 102.3 9.0 9006 18313 18.3 1.29 4278.7 27.0 1351896 14.6 115.7 8.0 111.0 8.5 9007 21236 16.0 0.87 6050.0 41.4 1422211 5.2 120.2 3.9 111.7 0.6 9008 22648 6.65 -0.05 7240.0 19.7 1550276 8.12 128.0 6.8 121.8 8.7 9009 16773 -25.94 -28.77 5527 -23.65 1198313 -22.70 117.8 -7.96 108.9 -10.53 2008/111 5771 9.40 1861 21.97 408830 13.60 130.9 8.27 1277 12.68 10 2104 4.68 -0.20 684 17.80 136851 4.20 134.8 10.95 123.6 8.61 11 1714 -11.33 -5.17 577 7.51 124167 -3.97 133.1 9.64 121.4 4.66 12 1517 -11.08 -5.66 516 6.43 110220 -5.68 126.0 3.36 115.2 -1.45 IV 5335 -5.56 1778 10.91 371238 -1.66 131.3 798 120.1 3.89 2009/1 1255 -30.89 -6.65 452 -22.15 103727 -20.94 119.8 -2.60 108.7 -7.72 2 1336 -27.71 -5.79 469 -14.86 96584 -21.04 119.4 -2.85 110.2 -6.61 3 1489 -22.25 -6.10 522 -13.36 103003 -1746 123.4 -1.52 110.1 -7.56 I 4080 -26.87 1442 -16.78 303314 -19.83 120.9 -2.32 109.7 -7.30 4 1352 -32.20 -4.05 480 -18.16 96737 -26.02 118.5 -4.74 108.8 -7.80 5 1342 -33.12 -4.66 429 -30.08 92411 -2772 116.9 -7.22 109.2 -9.15 6 1376 -29.89 -2.85 417 -3755 97458 -26.88 120.2 -5.95 110.5 -11.53 II 4070 -31.75 1327 -29.00 286605 -26.87 118.5 -5.98 109.5 -9.53 7 1425 -30.37 -0.28 434 -36.81 100503 -30.26 117.0 -10.21 110.3 -14.16 8 1219 -25.57 1.18 397 -26.80 92101 -27.18 115.8 -11.26 108.0 -15.36 9 1505 -27.84 2.18 498 -21.11 104777 -24.21 116.5 -11.61 108.4 -14.58 III 4150 -28.09 1329 -28.56 297381 -27.26 116.4 -11.03 108.9 -14.70 10 1529 -27.31 2.47 496 -27.54 104241 -23.83 115.4 -14.39 105.8 -14.40 11 1543 -10.00 2.89 511 -11.45 104823 -15.58 115.7 -13.07 108.4 -10.71 12 1401 -7.65 3.33 423 -18.16 101949 -750 115.1 -8.65 108.9 -5.47 IV 4473 -16.16 1430 -19.60 311014 -16.22 115.4 -12.11 1077 -10.30 2010/1 1252 -0.27 0.82 A pod at ki SURS. ** podatki Eurostat Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem v EU Poslovna klima Naročila, predelovalna Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno Poslovni optimizem EU 13 dejavnost EU27 EU27 pričakovanja EU27 EU27 Leto ocena medletna ocena medletna indeks medletna ocena medletna EU 27 Slovenija stanja sprememba stanja sprememba naročil sprememba stanja sprememba 9004 0.25 0.76 -15.48 6.82 -18.85 4.23 5.36 0.96 -4 2 9005 -0.06 -0.31 -18.34 -2.86 -13.7 5.15 2.44 -2.92 -7.2 -1 9006 1.05 1.11 -2.7 15.64 -6.64 7.06 12.01 9.57 1.6 9.8 9007 1.29 0.24 2.96 5.66 -8.07 -1.43 14.11 2.1 3.7 11.6 9008 -0.38 -1.67 -15.51 -18.47 -17.24 -9.17 -3.58 -1769 -10.09 -4.28 9009 -2.55 -2.17 -53.00 -3749 -45.33 -28.09 -13.12 -9.54 -26.53 -16.44 2008/111 -0.43 -1.7 -15.57 -18.9 -22.93 -18.17 -9 -22.53 -10.5 -14.2 10 -1.3 -2.2 -29.9 -29.0 -31.7 -23.5 -12.8 -26.4 -21.7 -22.0 11 -1.9 -2.9 -37.2 -38.6 -36.9 -28.1 -19.5 -33.4 -29.2 -29.5 12 -2.9 -3.8 -46.4 -46.3 -42.7 -29.7 -30.1 -37.5 -36.2 -35.1 IV -2.0 -2.9 -37.8 -38.0 -371 -270 -20.8 -32.4 -29.0 -28.8 2009/1 -2.8 -3.6 -51.5 -48.8 -43.4 -28.7 -30.6 -34.6 -34.8 -36.2 2 -3.3 -4.0 -58.8 -55.7 -476 -30.4 -24.7 -39.0 -35.7 -37.4 3 -3.4 -4.2 -60.8 -59.7 -45.5 -271 -21.4 -33.9 -36.5 -38.7 I -3.2 -3.9 -570 -54.7 -45.5 -28.7 -25.6 -35.8 -35.7 -37.5 4 -3.2 -3.6 -573 -51.1 -47.3 -28.0 -16.3 -21.9 -32.0 -31.0 5 -3.1 -3.7 -57.5 -51.8 -48.9 -31.2 -11.6 -19.0 -29.3 -27.2 6 -2.9 -3.0 -57.2 -50.1 -45.1 -24.3 -13.1 -15.8 -28.2 -23.4 II -3.1 -3.4 -57.3 -51.0 -471 -27.8 -13.7 -18.9 -29.8 -27.2 7 -2.7 -2.5 -55.2 -43.8 -41.8 -20.0 -15.2 -6.5 -26.4 -17.5 8 -2.2 -1.9 -50.4 -36.7 -42.6 -18.3 -9.2 2.3 -20.6 -10.8 9 -2.1 -1.3 -49.4 -278 -42.4 -19.7 -6.2 0.6 -19.0 -6.3 III -2.3 -1.9 -51.7 -36.1 -42.3 -19.3 -10.2 -1.2 -22.0 -11.5 10 -1.8 -0.5 -476 -17.7 -46.9 -15.2 -3.9 8.9 -18.3 3.4 11 -1.6 0.3 -46.5 -9.3 -44.6 -7.7 2.7 22.2 -19.1 10.1 12 -1.3 1.6 -43.9 2.5 -47.8 -5.1 -7.7 22.4 -18.4 17.8 IV -1.6 0.4 -46.0 -8.2 -46.4 -9.3 -3.0 178 -18.6 10.4 2010/1 -1.1 1.7 -42.2 9.3 -46.5 -3.1 -5.8 24.8 -13.5 21.3 2 -1.0 2.3 -41.4 17.4 -47.7 -0.1 -1.3 23.4 -11.7 24.0 CO Ol Gospodarska aktivnost in brezposelnost v EU Leto Industrijska produkcija EU27 Predelovalna dejavnost EU27 Gradbena aktivnost EU27 Trgovina na drobno EU27 Anketna stopnja brezposelnosti indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja EU 27 EU 15 Slovenija 2002 99.76 -0.5 99.54 -0.7 101.29 0.9 91.18 2.6 8.9 76 6.3 9003 100.4 0.6 100.09 0.6 102.15 0.9 93.69 2.8 9 8 6.7 9004 102.67 2.3 102.60 2.5 102.68 0.5 96.98 3.5 9.1 8.1 6.3 9005 103.86 1.2 104.00 1.4 103.04 0.4 100.00 3.1 8.7 7.9 6.5 9006 108.00 4.0 108.78 4.6 107.28 4.1 104.06 4.1 8.2 7.7 5.9 9007 111.61 3.3 113.04 3.9 111.27 3.7 10773 3.5 71 7.4 4.9 9008 109.13 -2.2 108.05 -4.4 103.33 -7.1 111.06 3.1 7.0 7.2 4.4 9009 91.18 -16.2 91.31 -15.2 93.35 -9.6 107.76 -3.0 8.9 9.0 6.0 2008/111 106.02 -1.1 104.53 -1.2 101.13 -1.9 110.66 3.8 6.8 7.0 4.1 10 114.1 -5.0 111.67 -5.0 107.76 -3.7 112.17 1.3 7.1 7.3 4.3 11 104.56 -12.1 105.02 -12.3 104.59 -11.9 111.77 -0.7 7.3 7.5 4.3 12 92.62 -16.3 90.93 -16.7 94.44 -14.5 136.46 -1.9 7.6 8.2 4.3 IV 103.76 -11.0 102.54 -12.4 102.26 -13.3 120.13 -0.5 7.3 7.7 4.3 2009/1 88.92 -18.9 86.12 -20.8 84.92 -12.5 100.97 -2.0 8.3 8.5 5.0 2 87.56 -20.9 86.01 -22.6 85.66 -17.6 94.67 -4.5 8.8 9.0 5.4 3 95.64 -20.4 95.12 -21.2 92.71 -15.4 103.22 -3.6 8.9 9.0 5.6 I 90.70 -20.1 89.08 -21.5 87.76 -15.2 99.62 -3.3 8.7 8.8 5.3 4 88.20 -22.1 88.84 -20.1 96.35 -4.9 106.37 -2.5 8.8 9.0 5.6 5 89.60 -19.9 90.62 -17.3 96.73 -8.8 106.93 -4.6 8.7 8.9 5.6 6 93.44 -18.5 94.94 -16.8 99.09 -11.4 106.38 -3.2 8.7 8.9 5.6 II 90.41 -20.2 91.47 -18.1 9739 -8.5 106.56 -3.5 8.7 8.9 5.6 7 90.58 -17.7 91.91 -15.8 95.12 -8.7 109.77 -3.1 8.7 8.9 6.1 8 77.68 -18.0 7792 -14.6 82.49 -11.0 105.24 -2.9 8.9 9.1 6.2 9 96.62 -14.8 99.14 -12.4 99.67 -6.4 105.93 -3.9 9.1 9.2 6.3 III 88.29 -16.7 89.66 -14.2 92.43 -8.6 106.98 -3.3 8.9 9.1 6.2 10 98.45 -13.7 99.66 -10.8 100.26 -7.0 111.26 -0.8 9.2 9.3 6.8 11 98.21 -6.1 98.61 -6.1 97.03 -7.2 109.21 -2.3 9.3 9.3 6.9 12 89.58 -3.3 87.31 -4.0 90.23 -4.5 133.19 -2.4 9.4 9.4 6.9 IV 95.41 -8.0 95.19 -7.2 95.84 -6.3 117.89 -1.9 2010/1 90.95 2.3 87.96 2.1 - - 101.05 0.1 10.1 10.0 7.3 Naročila, pričakovar ija in poslovni optimizem v Sloveniji Gospodarska klima Naročila, predelovalna dejavnost Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno pričakovanja Poslovni optimizem Leto ocena stanja medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba indeks naročil medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba 9004 5.8 3.3 -12.7 11.4 -3.0 9.0 30.2 2.6 2.0 6.5 9005 2.6 -3.2 -14.8 -2.1 -15.1 -12.1 35.0 4.8 -1.0 -3.0 9006 10.3 7.7 4.5 19.3 -6.4 8.7 36.1 1.1 9.8 10.8 9007 13.4 3.1 8.3 3.8 13.0 19.4 40.9 4.8 11.6 1.8 9008 2.2 -11.2 -19.3 -276 -6.5 -19.5 30.5 -10.4 -4.3 -15.9 9009 -22.3 -25.5 -61.7 -42.4 -61.7 -55.2 0.0 -30.5 -22.9 -18.6 2008/111 6.0 -8.7 -16.7 -25.0 7 -13.3 34.0 -12.4 -2.1 -13.9 10 -3 -13 -31 -38 -2 -18 370 -7 -16.7 -24.4 11 -19 -26 -49 -57 -19 -32 13.1 -29.9 -33.0 -36.7 12 -26 -34 -63 -66 -36 -53 -4.4 -40.4 -38.7 -42.7 IV -16.0 -24.3 -47.7 -53.7 -19.0 -34.3 15.2 -25.8 -29.5 -34.6 2009/1 -29 -38 -68 -59 -48 -47 -39.0 -69.0 -36.7 -45.7 2 -28 -38 -73 -62 -62 -47 -14.3 -55.3 -31.7 -41.7 3 -31 -42 -75 -75 -69 -53 4.9 -37.1 -30.6 -40.3 I -29.3 -39.3 -72.0 -65.3 -59.7 -49.0 -16.1 -53.8 -33.0 -42.6 4 -31 -43 -74 -69 -67 -61 0.3 -33.6 -28.0 -38.7 5 -24 -33 -72 -68 -67 -63 -6.1 -44.8 -24.5 -30.8 6 -22 -27 -68 -59 -66 -66 -21.0 -53.8 -24.5 -22.2 II -25.7 -34.4 -71.3 -65.3 -66.7 -63.3 -8.9 -44.1 -25.7 -30.5 7 -22 -27 -63 -50 -54 -65 -6.5 -41.8 -26.5 -22.8 8 -18 -25 -58 -42 -63 -70 20.3 -73 -16.6 -15.9 9 -11 -17 -55 -34 -61 -64 13.5 -25.5 -8.5 -6.5 III -170 -23.0 -58.7 -42.0 -59.3 -66.3 9.1 -24.9 -17.2 -15.1 10 -16 -13 -41 -10 -60 -58 17.7 -19.3 -14.0 2.7 11 -16 3 -47 2 -58 -39 17.7 4.6 -15.8 17.2 12 -19 7 -47 16 -66 -30 13.8 18.2 -17.6 21.1 IV -17.0 -1.0 -45.0 2.7 -61.3 -42.3 16.4 1.2 -15.8 13.7 2010/1 -12 17 -48 20 -73 -25 -3.7 35.3 -5.6 31.1 2 -13 15 -50 23 -78 -16 16.2 30.5 -5.8 25.9 co •vi Industrijska produkcija Skupno Rudarstvo Predelovalna industrija Oskrba (el„ plin, voda) Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast 9009 105.4 2.4 0.17 99.2 7.7 0.79 104.8 2 0.11 115.3 5.4 0.76 9003 106.9 1.4 0.07 104.9 5.8 0.42 106.5 1.6 0.07 111.3 -3.5 -0.38 9004 112.8 5.5 0.50 97.6 -7 -0.82 111.6 4.7 0.49 132.9 19.4 1.32 9005 116.5 3.3 0.24 104.2 6.7 0.86 115.6 3.7 0.24 130.9 -1.5 -0.09 9006 123.7 6.1 0.52 115.0 10.5 0.52 123.2 6.5 0.53 129.6 -0.9 0.06 9007 131.3 6.2 0.56 119.2 3.6 0.69 132.4 7.5 0.65 115.2 -11.1 -0.96 9008 129.1 -1.7 -0.06 117.3 -1.6 -0.32 130.2 -1.7 -0.03 116.2 0.9 0.00 2008/111 128.0 -1.0 - 99.9 -6.9 130.1 -0.6 109.2 -2.2 10 143.7 -2.8 0.4 128.7 -3.1 -1.78 145.7 -2.9 0.43 116.4 0.0 -0.92 11 122.2 -13.9 -3.38 121.0 -16.9 -4.05 121.9 -14.8 -3.47 122.1 3.7 -1.25 12 100.1 -14.3 -4.23 112.8 15.3 3.10 97.3 -16.7 -4.6 129.4 6.6 -2.98 IV 122.0 -10.0 120.8 -3.6 121.6 -11.0 122.6 3.5 2009/1 99.5 -20.0 -5.18 102.2 -8.5 1.12 97.0 -21.9 -5.57 124.7 -5.7 -1.61 2 102.2 -21.3 -3.71 117.5 -5.0 3.61 100.4 -23.2 -4.15 115.5 -2.0 -0.07 3 113.6 -15.4 -3.46 124.6 -10.4 1.33 113.0 -16.4 -3.80 112.6 -3.2 -0.78 I 105.1 -18.8 - 114.8 -8.0 - 103.5 -20.4 - 117.6 -3.7 - 4 99.9 -28.3 -3.37 109.0 -22.1 -1.04 98.8 -29.8 -3.71 102.9 -10.0 -0.66 5 104.8 -21.2 -2.90 109.7 -7.0 -2.26 104.5 -22.7 -3.09 98.8 -5.7 -0.52 6 109.6 -21.0 -1.19 108.2 -4.0 -0.62 110.4 -21.9 -1.25 99.8 -11.8 -0.50 II 104.8 -23.5 - 109.0 -11.8 - 104.6 -24.8 - 100.5 -9.2 - 7 106.0 -20.1 -0.59 106.3 1.2 3.06 106.6 -20.9 -0.31 97.8 -14.1 -2.10 8 90.5 -16.9 -0.01 93.4 13.1 -2.41 89.7 -18.5 0.10 95.6 -8.0 -1.46 9 119.5 -16.1 2.55 115.0 2.7 1.61 121.5 -16.4 3.23 96.3 -12.5 -1.54 III 105.3 -17.7 - 104.9 5.0 - 105.9 -18.6 - 96.6 -11.6 - 10 1173 -18.4 1.47 122.8 -4.6 -0.25 117.3 -19.5 1.69 109.5 -5.9 -0.32 11 121.9 -0.2 2.86 159.9 32.1 3.89 121.0 -0.7 3.01 115.4 -5.5 0.39 12 105.5 5.4 3.67 88.1 -21.9 -2.10 103.6 6.5 3.81 121.0 -6.5 0.25 IV 114.9 -5.8 - 123.6 2.3 - 114.0 -6.3 - 115.3 -6.0 - Gradbeništvo in turizem Gradbeništvo Nočitve domačih c ostov Nočitve tujih gostov Skupaj nočitve Leto tisoč ur letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast 2002 30175 -4.5 0.06 3301 -0.5 -0.08 4021 5.5 0.53 7321 2.7 0.24 9003 29653 -2.1 0.06 3305 0.1 0.09 4177 3.9 0.26 7482 2.2 0.20 9004 30509 2.9 0.22 3227 -2.4 -0.29 4364 4.5 0.33 7590 1.4 0.06 9005 33143 8.6 0.92 3171 -1.7 -0.08 4400 0.8 0.07 7572 -0.2 0.00 9006 35522 7.2 0.79 3231 1.9 0.09 4486 2 0.24 7717 1.9 0.18 9007 39383 10.9 0.80 3394 4.9 0.46 4867 8.4 0.74 8261 6.9 0.62 9008 43591 10.7 0.86 3543 4.4 0.39 4809 -1.2 -0.08 8352 1.1 0.11 9009 41929 -3.0 -0.92 3777 4.8 0.12 4526 -7.0 -0.42 8303 -2.0 -0.205 2008/111 12181 13.4 1312 4.7 2076 0 3388 1.8 10 3853 10.4 1.54 242 6.1 0.81 319 -7.3 -2.55 561 -1.9 -1.17 11 3768 2.8 -0.91 211 3.9 -0.01 210 -11.8 -1.20 421 -4.5 -0.58 12 3487 13.5 0.77 248 11.2 2.79 244 6.6 1.44 492 8.8 2.19 IV 11108 8.6 701 72 773 -4.7 1474 0.6 2009/1 2658 2.2 -0.65 217 9.6 1.11 286 -0.7 -0.73 503 3.5 0.17 2 2979 -0.5 -0.41 310 -1.6 0.18 199 -12.3 -1.54 509 -6.1 -0.31 3 3648 5.0 -0.67 245 10.9 -1.17 226 -20.4 -2.53 471 -6.7 -1.85 I 9285 2.4 - 772 5.2 - 711 -11.0 1483 -3.3 4 3609 0.2 0.34 236 4.4 1.42 302 2.7 -1.79 538 3.5 -0.51 5 3573 -5.8 -2.16 258 -2.3 -0.17 367 -170 -0.26 625 -11.5 -0.36 6 3859 0.6 -1.75 347 4.5 -0.83 431 -6.3 -0.96 778 -1.8 -0.98 II 11041 -1.7 841 2.3 1100 -7.9 1941 -3.8 7 3970 -5.0 -0.37 576 13.4 0.74 683 -10.4 0.49 1259 -0.9 0.50 8 3601 -6.9 -2.04 599 12.4 2.45 835 0.1 2.26 1434 4.9 2.11 9 3822 -75 -0.13 292 7.7 -0.05 461 -4.0 0.01 753 0.3 -0.35 III 11393 -6.5 1467 11.8 1979 -4.7 3446 1.7 10 3428 -11.0 -1.09 266 9.9 1.30 313 -1.9 0.05 579 3.2 0.51 11 3535 -6.2 -1.28 208 -1.4 -1.61 196 -6.7 -1.34 404 -4.0 -1.29 12 3247 -6.9 0.78 223 -10.1 -1.93 227 -7.0 1.29 450 -8.5 -0.10 IV 10210 -8.1 - 697 -0.6 - 736 -4.8 - 1433 -2.8 - 2010/1 - - - 212 -2.3 -0.58 288 0.7 1.55 500 -0.6 0.57 cn > Č75 n< z > "D 3D I— O cn > ♦ ♦ CJ CD Promet Letalski Cestni Pomorski Luški Leto PKM mio letni porast mesečna rast tkm letni porast mesečna rast tkm mio letni porast mesečna rast tisoč T letni porast mesečna rast 2002 794 0.5 0.04 6607 -6.1 -0.66 28580 -13.3 -1.37 10218 11.7 0.12 9003 836 5.3 0.43 7038 6.5 0.73 29010 0.4 -0.02 10483 17.4 1.16 9004 895 7 0.78 9007 279 2.13 36934 30.6 2.02 11993 12.8 1.13 9005 1018 13.8 0.89 11033 22.5 1.98 52514 41.7 3.56 12807 4.7 0.12 9006 1019 7.8 0.20 12097 9.6 0.60 49155 -6.4 -1.01 15463 22.5 1.84 9007 1185 13.7 0.88 13734 13.4 0.97 46587 -5.2 -0.31 15846 2.5 0.20 9008 1349 13.8 1.49 16262 18.4 1.50 54715 17.4 1.32 16554 4.5 0.45 9009 1193 -11.9 -0.84 51707 -4.8 -0.1 15210 -8.3 -1.4 2008/111 497 8.5 3895 7.7 13549 12.4 3946 15.8 10 110 3.2 -0.25 1495 17.2 1.5 4354 28.4 -0.29 1569 17.8 1.51 11 80 3.9 -0.56 1474 17.2 1.55 3598 36.9 0.98 1470 3.4 0.88 12 69 -4.2 -2.78 1244 17.2 1.51 4644 3.6 -0.64 1232 -14.3 -3.54 IV 259 1.2 4213 17.2 - 12596 20.0 4271 1.9 2009/1 67 -6.9 -4.16 1061 -12.7 -3.44 4755 5.3 -0.70 1435 4.4 0.45 2 59 -19.2 -4.36 1136 -12.7 -3.53 4451 -4.3 -0.07 1641 4.5 2.19 3 68 -17.1 -3.94 1235 -12.7 -3.38 4148 -22.6 -2.42 1361 4.5 -4.16 I 194 -14.5 - 3432 -12.7 - 13354 -8.1 - 4437 4.4 - 4 86 -20.4 -1.71 1303 -7.7 -2.86 3386 -24.5 -7.89 1383 -8.3 1.77 5 98 -14.0 0.42 1286 -7.7 -2.06 4970 10.1 2.06 1137 -13.0 -5.07 6 128 -11.1 0.87 1310 -77 -1.02 4956 -1.7 -0.20 1107 -13.1 -6.76 II 312 -14.8 - 3899 -77 - 13312 -5.2 - 3627 -11.3 - 7 164 -8.4 0.55 1214 -12.3 -2.00 4444 -1.0 -2.58 1031 -13.1 -3.93 8 166 -5.7 1.73 984 -12.3 -1.30 3840 -11.8 -1.47 1279 -13.0 2.60 9 123 -13.4 -1.25 1217 -12.3 -0.64 3620 -23.1 -2.67 1122 -13.0 -1.41 III 453 -8.9 - 3415 -12.3 - 11904 -12.1 - 3432 -13.0 - 10 97 -11.5 0.19 - - - 3968 -8.9 0.50 1364 -13.1 1.18 11 72 -10.1 0.90 - - - 4437 23.3 11.5 1279 -13.0 0.11 12 66 -4.9 0.67 - - - 4732 1.9 2.29 1071 -13.1 -3.52 IV 235 -9.3 - - - - 13137 4.3 - 3714 -13.0 - 2010/1 65 -3.0 0.05 - - - 4536 -4.6 0.83 1203 -16.2 -0.25 Zaposlenost Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Iskalci zaposlitve Skupaj Leto v podjetjih in organizacijah letni porast pri sam oz. osebah letni porast podjetniki in poklici letni porast število letni porast aktivno prebivalstvo letni porast 9009 631053 0.7 66797 -9.3 50413 -0.4 109635 0.8 886134 0.6 9003 639981 0.3 66164 -0.9 49739 -1.4 97674 -4.8 874991 -1.3 9004 638715 0.9 65649 -0.8 49589 -0.3 99896 -5 876909 0.9 9005 666130 4.3 65499 -0.3 50146 1.1 91889 -1 904989 3.9* 9006 675060 1.3 66597 1.7 51519 9.7 85836 -6.6 910675 0.6 9007 696116 3.1 69933 5.1 53303 3.5 71336 -16.9 995334 1.6 9008 717564 3.1 79300 3.4 55449 4.0 63916 -11.4 949473 1.9 9009 699435 -9.5 67937 -6.0 58507 5.5 86353 37.1 944594 0.9 9008/4 715774 3.4 71791 4.9 55009 4.1 69440 -14 939080 1.9 5 718901 3.3 79956 3.5 55093 3.8 61164 -13.5 940780 1.9 6 790167 3.3 79644 9.9 55151 3.8 60710 -19.4 949738 1.9 7 718454 3.9 79670 9.6 55949 3.7 61550 -19.9 941439 1.8 8 718991 3.9 79795 9.5 55365 3.6 60669 -11.5 940489 1.9 9 799608 3.9 73514 9.9 55690 3.7 59303 -11 944694 9.0 10 794566 9.7 73967 3 56393 4.4 69691 -9.9 950739 1.8 11 793446 9.9 73543 9.1 56730 4.6 63363 -7.3 950967 1.5 19 718060 1.7 79171 1.9 56836 4.9 66939 -3.9 946491 1.5 9009/1 719610 0.7 70394 0.3 57094 4.9 73911 6.7 946157 1.0 9 709743 -0.1 69739 -1.5 57039 4.5 77189 15.9 945914 0.8 3 707980 -0.8 69974 -9.9 57947 4.4 79689 93.9 945701 0.8 4 704955 -1.6 68999 -3.9 57679 4.9 89839 39.7 946050 0.7 5 701739 -9.3 68803 -4.8 57969 5.9 84519 38.9 945308 0.5 6 699890 -9.8 68689 -5.4 58307 5.7 86481 49.4 945589 0.3 7 696533 -3.1 68010 -6.4 58769 6.4 88457 43.7 944085 0.3 8 694639 -3.3 67479 -7.9 59040 6.6 88106 45.9 941566 0.1 9 695936 -3.8 66817 -9.1 59396 6.7 88366 49.0 949131 -0.3 10 691785 -4.5 66537 -10.0 59760 6.0 94591 51.1 945013 -0.6 11 691780 -4.4 65896 -10.4 60000 5.8 95446 50.6 945469 -0.5 19 687895 -4.9 64619 -10.5 59871 5.3 96679 45.9 941397 -0.5 9010/1 99591 34.7 9 99784 99.3 Cene na drobno Življenjske potrebščine □snovna inflac ja Blago Storitve Goriva Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast indeks letni porast indeks letni porast 9009 90.14 75 0.57 89.09 7.7 0.59 90.97 6.3 85.41 10.9 80.89 4.7 9003 95.58 5.6 0.41 94.16 5.6 0.36 95.51 5.0 91.50 71 83.56 3.4 9004 98.85 3.6 0.99 9759 3.4 0.94 97.97 9.6 96.85 5.8 89.40 70 9005 100.00 9.5 0.90 100.00 1.3 0.07 100.00 9.1 100.00 3.3 100.00 11.9 9006 101.55 9.5 0.91 101.55 1.7 0.17 109.06 9.1 103.59 3.5 108.45 8.5 9007 106.39 3.6 0.43 105.07 3.5 0.37 105.99 3.9 108.45 4.8 119.10 3.4 9008 119.33 5.7 0.98 110.19 5.1 0.37 111.98 5.7 114.96 5.3 199.64 9.5 9009 113.19 0.79 0.06 119.40 1.90 0.05 110.85 -0.37 117.96 3.94 117.13 -4.09 9008/19 111.87 9.1 -0.31 119.04 3.7 0.97 109.43 0.4 115.58 4.3 105.73 -9.6 IV 119.59 3.4 - 111.73 4.0 - 110.99 9.3 115.99 4.7 113.97 -1.1 9009/1 111.19 1.4 -0.90 110.99 3.9 0.13 108.69 -0.1 116.11 4.1 107.93 -9.8 9 111.77 9.0 0.00 111.97 9.7 0.14 109.46 1.0 116.59 4.1 111.98 -3.1 3 119.83 1.6 0.13 119.39 9.8 0.13 110.65 0.4 116.94 4.0 111.93 -6.9 I 111.93 1.7 - 111.55 9.9 - 109.60 0.4 116.55 4.1 110.61 -6.6 4 119.99 1.0 0.09 119.46 9.9 0.09 111.09 -0.1 116.89 3.4 113.49 -6.5 5 113.79 0.5 0.09 113.09 9.3 0.16 111.99 -1.0 117.33 3.5 114.79 -9.4 6 114.30 0.1 0.05 113.46 9.4 0.09 119.19 -1.7 118.56 3.8 118.74 -11.9 II 113.67 0.6 - 119.98 9.3 - 111.73 -0.9 117.57 3.5 115.65 -9.0 7 113.99 -0.8 -0.05 119.31 1.8 0.09 110.07 -9.7 119.97 3.3 119.65 -11.9 8 113.97 -0.1 0.05 119.45 1.7 -0.19 109.91 -1.5 190.46 3.0 190.36 -7.3 9 113.07 -0.9 0.05 119.96 1.1 -0.06 110.70 -1.3 118.60 9.6 190.86 -4.9 III 113.19 -0.4 - 119.34 1.5 - 110.93 -1.8 119.68 3.0 190.99 -8.0 10 113.91 -0.1 0.10 119.68 1.0 0.06 111.19 -1.1 118.09 9.6 119.30 -3.9 11 114.19 1.5 0.98 113.03 1.0 -0.03 119.54 1.5 11798 9.4 193.45 9.3 19 113.67 1.6 0.90 119.51 0.4 0.07 111.76 9.1 118.05 9.1 193.19 16.5 IV 113.69 1.0 - 119.74 0.8 - 111.83 0.8 118.04 9.4 191.98 7.5 9010/1 119.81 1.5 0.16 111.14 0.1 -0.14 110.58 1.7 118.59 9.1 196.96 17.0 9 113.97 1.3 0.17 Harmonizirani indeksi cen v Sloveniji (podatki Eurostata] Skupni indeks Blago Storitve Osnovna inflacija Energija Leto indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 9009 89.09 19.06 90.97 10.46 85.41 15.84 90.14 19.35 80.89 11.53 9003 94.16 5.69 95.51 4.99 91.50 7.14 95.58 6.03 83.56 3.39 9004 97.60 3.65 97.97 9.58 96.85 5.85 98.86 3.43 89.40 7.00 9005 100.00 9.47 100.00 9.07 100.00 3.96 100.00 1.16 100.00 11.85 9006 109.54 9.54 109.06 9.06 103.59 3.59 101.55 1.55 108.45 8.45 9007 106.39 3.76 105.31 3.19 108.56 4.87 105.07 3.47 119.10 3.36 9008 112.28 5.53 111.98 5.66 114.96 5.95 110.39 4.99 199.64 9.40 9009 113.95 0.86 110.85 -0.40 11796 3.93 119.40 1.88 117.13 -4.38 5 113.19 6.95 113.09 6.73 113.37 5.34 110.46 5.74 196.69 10.97 6 114.15 6.84 114.19 763 114.95 5.39 110.76 5.49 133.69 16.11 7 114.13 6.99 113.19 768 116.13 5.48 110.34 5.11 135.81 1759 8 113.34 6.09 111.53 6.36 116.91 5.33 110.60 4.76 199.79 14.93 9 113.34 5.55 119.91 5.77 115.58 5.10 111.00 4.44 19714 13.97 10 113.33 4.77 119.47 4.65 115.05 4.98 111.56 4.06 193.95 9.77 11 119.33 9.90 110.86 1.91 115.94 4.81 111.90 3.97 119.93 -3.50 12 111.51 1.76 109.43 0.41 115.58 4.31 119.09 3.71 105.73 -9.56 2009/1 111.19 1.37 108.69 -0.06 116.11 4.09 110.99 3.91 107.93 -9.77 2 111.87 9.11 109.46 1.03 116.59 4.14 111.97 9.74 111.98 -3.06 3 119.77 1.59 110.65 0.35 116.94 3.96 119.39 9.83 111.93 -6.99 4 113.09 1.07 111.09 -0.13 116.89 3.37 119.46 9.99 113.49 -6.45 5 113.74 0.55 111.99 -0.97 117.33 3.49 113.09 9.39 114.79 -9.39 6 114.34 0.17 119.19 -1.69 118.56 3.77 113.46 9.44 118.74 -11.18 7 113.49 -0.69 110.07 -9.70 119.97 3.31 119.31 1.79 119.65 -11.90 8 113.48 0.19 109.91 -1.45 190.46 3.04 119.45 1.67 190.36 -7.97 9 113.37 0.03 110.70 -1.35 118.60 9.61 119.96 1.14 190.86 -4.94 10 113.51 0.16 111.19 -1.14 118.09 9.64 119.68 1.00 119.30 -3.90 11 114.37 1.89 119.54 1.59 117.98 9.38 113.03 1.01 193.45 9.39 12 113.88 9.13 111.76 9.13 118.05 9.14 119.51 0.44 193.19 16.51 113.94 1.84 110.58 1.74 118.59 9.08 111.14 0.14 196.96 16.98 113.61 1.56 111.00 1.41 118.81 1.90 111.93 -0.04 197.44 13.81 co Industrijske cene Skupaj □prema Repromaterial Življenjske potrebščine Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast 9003 93.94 9.5 0.18 94.39 -0.6 -0.90 91.14 9.3 0.19 95.36 3.9 0.93 9004 97.39 4.4 0.44 96.53 9.3 0.34 96.56 5.9 0.63 98.14 9.9 0.97 9005 100.00 9.8 0.10 100.00 3.6 0.11 100.00 3.6 0.13 100.00 1.9 0.14 9006 109.49 9.4 0.96 100.17 0.9 0.09 103.65 3.6 0.44 101.57 1.6 0.08 9007 108.00 5.5 0.53 101.09 0.9 0.01 111.55 7.6 0.65 104.78 3.9 0.39 9008 114.03 5.6 0.38 104.79 3.6 0.50 117.98 5.8 0.39 110.67 5.6 0.39 9009 113.58 -0.4 -0.16 109.96 -1.6 -0.43 116.68 -1.1 -0.17 110.95 -0.4 -0.15 9008/11 114.71 4.0 0.15 106.57 5.4 0.97 118.09 3.4 0.09 111.64 3.7 0.01 19 114.99 3.5 -0.90 105.38 4.9 -0.93 117.91 9.6 -0.30 111.74 3.7 -0.08 IV 114.74 4.9 - 106.95 5.0 - 118.14 3.5 - 111.69 4.9 - 9009/1 113.80 9.3 -0.18 104.99 3.3 -0.33 11706 1.9 -0.35 110.96 1.9 -0.40 9 114.01 1.9 -0.47 104.46 3.0 -0.55 117.39 0.6 -0.59 110.07 0.4 -0.44 3 114.04 0.8 -0.44 104.44 1.6 -0.69 117.15 0.1 -0.51 110.99 0.1 -0.53 I 113.95 1.5 - 104.61 9.6 - 11718 0.9 - 110.18 0.6 - 4 114.09 0.9 -0.35 109.84 -1.0 -0.74 117.57 -0.3 -0.35 110.16 -0.9 -0.49 5 113.90 -0.7 -0.38 109.71 -0.9 -0.65 115.85 -9.0 -0.49 110.99 -0.3 -0.30 6 113.49 -0.7 -0.33 109.71 -9.9 -0.61 115.99 -9.0 -0.37 111.06 0.4 0.03 II 113.57 -0.4 - 109.75 -1.4 - 116.47 -1.4 - 110.50 0.0 - 7 113.98 -1.3 -0.95 109.63 -3.9 -0.46 116.19 -9.5 -0.98 110.16 -0.5 0.04 8 113.14 -1.7 -0.09 109.65 -3.4 -0.39 116.39 -9.6 -0.08 109.70 -1.0 0.17 9 113.44 -1.6 -0.09 109.34 -4.5 -0.46 116.78 -9.4 0.19 110.03 -0.9 0.16 III 113.99 -1.5 - 109.54 -3.7 - 116.43 -9.5 - 109.96 -0.8 - 10 113.61 -1.4 0.91 109.13 -4.4 -0.39 117.01 -1.8 0.93 110.39 -1.9 0.05 11 113.47 -1.1 0.16 101.90 -4.4 -0.17 116.55 -1.9 0.40 110.90 -1.3 -0.09 19 113.47 -0.7 0.90 101.83 -3.4 0.01 116.49 -0.7 0.97 110.48 -1.1 -0.08 IV 113.59 -1.1 - 101.95 -4.0 - 116.66 -1.9 - 110.33 -1.9 - 9010/1 113.79 -0.1 0.36 101.71 -3.1 0.09 116.78 -0.9 0.36 110.75 0.4 0.14 Cene v evro območju Skupni indeks Blago Storitve □snovna inflacija Energija Leto indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 9009 93.9 9.3 94.5 1.9 99.9 9.7 94.7 1.9 84.4 -0.6 9003 95.8 9.1 96.9 1.6 95.3 9.0 96.6 1.5 86.9 3.0 9004 979 9.1 97.9 1.8 978 9.6 98.5 9.0 90.8 4.5 9005 100.0 9.9 100.0 9.1 100.0 9.3 100.0 1.5 100.0 10.1 9006 109.9 9.9 109.3 9.3 109.0 9.0 101.6 1.5 1078 7.8 9007 104.4 9.1 104.9 1.9 104.5 9.5 103.6 9.0 110.5 9.6 9008 107.8 3.4 108.9 4.0 107.9 9.5 106.1 9.5 199.9 11.6 9009 108.19 10795 109.35 107.69 119.19 9008/4 107.55 3.96 108.37 3.96 106.39 9.97 105.99 9.45 191.19 10.84 5 108.93 3.67 109.99 4.51 106.89 9.47 106.95 9.53 195.51 13.74 6 108.64 3.96 109.70 4.96 107.19 9.53 106.37 9.59 198.83 16.14 7 108.47 4.05 108.76 5.09 108.07 9.57 106.03 9.56 130.53 17.13 8 108.39 3.84 108.98 4.69 108.38 9.71 106.38 9.67 196.61 14.69 9 108.59 3.64 109.19 4.37 107.67 9.59 106.66 9.57 196.16 13.51 10 108.55 3.16 109.13 3.54 10773 9.63 107.04 9.45 199.54 9.61 11 108.09 9.19 108.31 1.78 10769 9.69 107.08 9.99 116.48 0.73 19 10799 1.60 107.46 0.90 108.56 9.60 107.46 9.17 111.14 -3.58 9009/1 10709 1.19 106.91 0.94 108.16 9.40 106.34 1.83 111.11 -5.16 9 10745 1.18 106.58 0.33 108.69 9.40 106.77 1.78 111.70 -4.78 3 10786 0.58 107.30 -0.36 108.63 1.94 107.39 1.59 110.38 -8.01 4 108.95 0.69 107.68 -0.65 109.03 9.46 10781 1.71 110.66 -8.69 5 108.30 0.05 107.74 -1.36 109.09 9.19 107.83 1.49 111.09 -11.46 6 108.59 -0.14 108.00 -1.56 109.94 1.96 10789 1.35 113.87 -11.56 7 107.80 -0.65 106.17 -9.39 110.19 1.88 10733 1.93 111.86 -14.95 8 108.17 -0.17 106.63 -1.54 110.36 1.89 10765 1.18 113.88 -10.03 9 108.19 -0.33 10791 -1.76 109.58 1.76 10789 1.08 119.46 -10.85 10 108.44 -0.13 10759 -1.49 109.65 1.76 108.11 0.99 119.97 -8.40 11 108.57 0.47 108.00 -0.30 109.38 1.61 108.06 0.91 113.81 -9.36 19 108.91 0.99 107.94 0.45 110.99 1.59 108.51 0.98 113.19 1.84 9010/1 108.08 0.99 106.93 0.68 109.71 1.43 107.18 0.79 115.55 4.00 9 108.43 0.91 10711 0.50 110.19 1.39 10751 0.69 115.99 3.15 CO > čn n< z > "D 3D I— O CTD > ♦ ♦ CTI Povprečne plače Skupaj bruto Skupaj neto Število plačanih ur BTQ plača za plačano uro Leto € letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast število letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast 9009 970.94 9.8 0.77 609.59 9.7 0.78 173 0 0.01 5.62 10 0.76 9003 1044.11 75 0.51 655.38 7.5 0.51 172 -0.6 0.02 6.06 79 0.52 9004 1103.33 5.7 0.48 692.98 5.7 0.51 172 0 -0.03 6.41 5.7 0.5 9005 1156.88 4.9 0.38 735.63 6.2 0.44 170 -1.2 -0.12 6.82 6.4 0.51 9006 1212.41 4.8 0.38 773.19 5.1 0.44 170 0 -0.05 714 3.2 -0.16 9007 1284.20 5.9 0.53 834.17 7.9 0.64 170 0 -0.02 7.55 5.7 0.54 9008 1391.14 8.3 0.67 899.65 7.8 0.63 170 0.0 8.19 8.5 0.56 9009 1439.26 3.5 0.11 930.16 3.4 0.12 168 -1.23 8.58 4.9 0.59 2008/111 1392.56 9.9 - 901.50 9.2 - 171 - - 8.15 9.3 - 10 1424.08 9.2 0.61 917.64 8.4 0.93 176 0.0 - 8.08 9.3 0.16 11 1550.29 3.9 -0.25 981.58 3.8 0.10 159 -70 - 9.73 11.5 1.85 12 1457.66 8.6 0.29 938.67 78 0.31 176 6.0 - 8.29 2.7 -1.66 IV 1477.34 7.2 - 945.96 6.7 - 170 - - 8.70 7.8 - 2009/1 1416.40 6.8 0.10 917.15 6.1 0.06 169 -4.0 - 8.36 11.0 -0.21 2 1381.87 4.2 0.06 898.74 4.0 0.07 158 -4.8 - 8.76 9.6 0.75 3 1425.05 5.3 0.12 921.69 4.9 0.13 169 1.8 - 8.44 3.7 0.05 I 1407.77 5.5 - 912.53 5.0 - 165 -2.3 - 8.52 8.1 - 4 1423.19 5.1 0.4 920.67 4.7 0.39 169 -1.2 - 8.43 6.3 0.04 5 1415.38 4.1 -0.04 917.56 3.9 0.23 164 -4.1 - 8.65 9.1 2.73 6 1429.12 4.7 0.33 924.64 4.6 0.33 169 1.8 - 8.45 3.0 -1.27 II 1422.56 4.6 - 920.96 4.4 - 167 -1.2 - 8.51 6.1 - 7 1424.23 3.8 0.3 922.14 3.6 0.27 175 -1.1 - 8.16 5.0 -0.06 8 1415.08 0.7 -0.16 918.28 1.0 -0.1 164 -1.2 - 8.62 1.7 2.65 9 1433.93 2.4 0.44 929.36 2.7 0.45 169 -1.2 - 8.46 3.2 -1.27 III 1424.41 2.3 - 923.26 2.4 - 169 -1.2 - 8.41 3.3 - 10 1448.13 1.7 0.19 935.11 1.9 0.2 170 -3.4 - 8.54 5.7 2.71 11 1570.53 1.3 -0.67 999.49 1.8 -0.53 164 3.1 - 9.60 -1.3 0.61 12 1488.19 2.1 0.28 957.14 2.0 0.06 175 -0.6 - 8.51 2.7 0.35 IV 1502.28 1.7 - 963.91 1.9 - 169 -0.3 - 8.88 2.3 - Prihodki javnega sektorja Skupaj Neposredni davki in ostali prihodki □□V in trošarine Carine Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9009 9179.63 11.8 0.86 6056.97 9.7 0.75 9966.67 15.6 1.03 130.95 5.9 1.39 9003 10089.55 9.9 0.74 677788 11.9 0.89 3167.07 6.8 0.78 144.60 10.4 0.94 9004 10780.90 6.8 0.55 7347.99 8.4 0.74 3365.61 6.3 0.53 80.70 -44.9 -90.57 9005 11498.58 6.7 0.69 776763 5.7 0.43 3691.98 9.7 1.08 39.67 -50.9 10.55 9006 19395.09 78 0.48 8461.10 8.9 0 45 3889.81 5.9 0.60 51.06 98.7 9.80 9007 13491.19 8.3 0.99 8999.07 6.3 0.88 4319.16 11.1 1.09 116.89 198.9 7.95 9008 14689.00 9.4 0.54 9958.59 10.7 0.73 4604.16 6.8 -1.39 190.09 9.77 -0.91 9009 13734.30 -6.1 -0.45 9194.90 -6.9 -0.64 4448.90 -9.8 0.01 90.50 -94.0 -4.44 9009/1 1150.08 0.7 -9.93 768.43 7.1 -1.01 375.33 -10.3 -4.63 6.33 -0.3 -6.67 9 1096.37 -3.1 -1.73 748.91 3.6 -1.31 970.05 -17.6 -3.31 8.10 -13.0 -9.19 3 1078.08 -9.4 -1.64 745.08 -3.5 -9.09 394.99 0.6 -0.81 8.08 -18.5 -9.61 I 3954.53 -1.6 - 9961.79 9.4 - 970.30 -9.1 - 99.51 -10.6 - 4 113747 -90.9 -4.33 794.35 -99.9 -795 400.74 5.1 5.55 19.37 0.7 1.47 5 1067.77 -14.5 -3.96 755.95 -19.0 -3.43 303.63 -90.0 -3.35 8.19 -99.1 -757 6 1148.75 -5.6 1.98 739.79 -11.9 -0.94 407.49 8.8 6.99 8.60 -91.1 -9.88 II 3353.99 -13.5 - 9913.03 -17.9 - 1111.79 -9.0 - 99.17 -14.9 - 7 1968.80 -3.0 1.94 895.47 -9.4 3.09 435.90 -3.5 -0.91 743 -93.8 -6.85 8 1157.91 3.4 0.63 765.99 -9.9 0.81 386.83 91.9 0.13 5.09 -55.7 -7.40 9 1069.39 -19.5 1.77 730.67 -8.8 0.95 396.99 -18.9 3.79 4.66 -51.9 -10.19 III 3488.39 -4.0 - 9391.49 -4.7 - 1149.71 -0.4 - 17.19 -43.8 - 10 1993.45 -5.9 0.94 763.77 -6.9 1.91 459.97 -5.0 -1.01 7.49 -97.5 -0.91 11 1186.19 -0.7 0.19 775.96 -7.1 0.99 409.74 15.0 -1.65 8.19 -16.9 3.89 19 1997.99 -8.9 -0.63 859.73 -8.4 -0.37 369.07 -9.4 -1.36 6.13 -38.3 -3.70 IV 3637.49 -5.9 - 9398.75 -7.9 - 1917.08 0.9 - 91.67 -97.3 - 9010/1 1075.91 -6.4 -0.98 735.58 -4.3 1.90 334.65 -10.8 -5.93 5.69 -10.1 9.93 9 1108.55 8.0 1.96 793.13 -3.4 0.99 378.56 40.9 4.39 6.86 -15.4 709 Prispevki za socialno varnost Skupno Zdravstveno zavarovanje Pokojninsko zavarovanje Zaposlovanje mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9009 3509.84 10.4 0.75 1390.79 19 0.89 9101.89 9.3 0.71 1716 10.1 0.76 9003 3806.48 8.5 0.69 1513.39 8.8 0.68 9974.69 8.9 0.59 18.54 8.0 0.56 9004 4076.46 7.1 0.63 1690.14 7.1 0.61 9436.45 71 0.64 19.87 7.1 0.73 9005 4350.95 6.7 0.47 1743.90 7.6 0.49 9586.66 6.9 0.50 91.10 6.9 0.49 9006 4588.9 5.5 0.5 1899.79 4.6 0.56 9743.76 6.1 0.47 99.43 6.3 0.98 9007 4979.19 8.4 0.79 1968.69 8.0 0.76 9979.11 8.6 0.81 94.45 9.0 0.95 9008 5496.93 10.5 0.78 9169.86 10.9 0.89 3300.93 10.8 0.77 9711 10.9 1.18 9009 5597.7 9.01 -0.96 9991.8 9.58 -0.94 3347.6 1.58 -0.97 98.3 4.78 1.49 9009/1 468.03 9.9 0.95 185.13 9.8 0.10 980.55 9.9 0.41 9.35 4.5 -0.53 9 460.10 6.1 -0.09 183.17 6.9 -0.11 974.71 6.1 -0.04 9.99 0.7 -4.89 3 464.10 5.9 -0.16 183.94 5.7 -0.14 977.86 5.0 -0.18 9.30 4.3 -0.99 I 1399.99 71 - 559.94 79 - 833.11 7.0 - 6.87 3.9 - 4 469.73 4.9 -0.15 186.54 5.3 -0.10 980.99 3.3 -0.97 9.98 90.6 5.94 5 460.91 9.9 -0.35 183.09 3.6 -0.39 975.59 9.4 -0.34 9.30 1.9 -1.18 6 459.53 1.7 -0.58 189.41 9.6 -0.59 974.79 0.4 -0.65 9.33 5.7 -1.06 II 1390.18 9.9 - 551.97 3.9 - 831.30 9.1 - 6.91 9.4 - 7 461.19 0.9 -0.36 189.96 9.9 -0.95 975.94 0.1 -0.49 9.99 9.9 -1.03 8 454.31 1.5 -0.97 181.11 9.6 -0.17 970.96 0.8 -0.35 9.93 0.9 -0.98 9 455.99 -9.0 -0.49 180.97 -0.7 -0.97 971.81 -3.0 -0.41 9.51 9.1 9.16 III 1370.78 0.9 - 545.04 1.4 - 818.71 -0.7 - 7.03 4.1 - 10 464.70 -0.5 0.19 184.96 0.9 0.98 977.01 -1.6 0.07 9.73 13.0 9.01 11 464.93 -3.4 -0.31 185.34 -5.7 -0.57 976.64 -1.8 -0.14 9.95 -4.4 -1.05 19 515.59 -9.4 -0.81 909.91 -1.6 -0.68 310.84 -9.9 -0.99 9.54 -1.1 5.97 IV 1444.53 -9.1 - 579.59 -9.9 - 864.49 -9.1 - 7.59 9.5 - 9010/1 469.35 -1.9 0.99 185.06 0.0 0.31 975.03 -9.0 0.39 9.96 -4.1 -9.43 9 459.93 -1.6 -0.08 181.67 -0.8 0.01 969.07 -9.1 -0.05 9.19 -1.5 -5.94 Depoziti prebivalstva letni porast CD O CU rv rv CD ■šf ■šT rv o CD I-v od co o m m ■šf ■šT I-v CD ■šT co co o ■ŠT rv CO ■šT ■ŠT od co o CD o od m o od co od CD ■šT od CD cn od ■šT CD od co m rv CD CU rv CD cn CD cu m CD m CO ud CD CD ■šf ■šT CD ud co rv ■šf U! m ■šf o rv o mi CO CU m co ■šT co cn m o CD CD CD 01 o o ■šT CD o co o o cu rv co cu co cu CD co ■šT CD cu o co m CU co m cu co co CO co cu co co CD co co m co CD CD co co CD m m co rv co rv co rv CD co co ■šT ■šT o ■šT CD ■šT o ■šT CD o ■šT co rv CD m cu ■šT CD ■šT rv rv cu rv m m ■šT o cu ■šT cu CD co ■šT CD 55 Depoziti podjetij t is S £