Narodnos t. n. Da si SloTenci stojo narodnost in pravo svobodo reSirao, nam je neobhodno potreba mogočnega zaveznika, in ta najbližji zaveznik so naši slovanski bratje Hrvati in Dalmatinci, kterih prekrasni jezik je uašemu tako podoben, kot brat bratu. Želja tedaj po zedinjenju 8 Brvati je tako naravna in pravična, in za nai narodni obstanek tako važna, da je zares ali sovražnik Slovencem ali pa politišk bebec, kteremu se pred to zvezo koža ježi in se Hrvatov boji. Popolnoma resniČDO je, da ta zveza, kakor povdarja 3. točka razglašenega jugoslovanskega programa, nnikomur ninaškodo in krivico, nam pa v korist in pravico." Kar se tedaj v tem oziru godi in dela, mora odobravati vsak pošten narodnjak. Kolikor pa nam Slovencem politiška zveza s so rodnimi brati na jugu iz narodnega, literarnega in gospodarskega ozira ugaja, tako tudi sreče želiiuo drugim narodom, ako si po ožji zvezi med sebo svoj pozemeljski stan zbolj šajo. Držimo se namreč tudi v politiki kristjanskega načela: nKar kočeš, da se tebi godi, privoši tudi drugim." Toda ravno ta politiaka doslednost je mnogokrat le na videz doslednost, v svojem jedrn je pa krivica, ki jo marsikdo iz neprevidnosti zagovarja. Tako se bvali mnogokrat in nam v izgled poatavlja to, kar so Italijani s svojo poguninostjo doaegli. Odpravili so ne le več poavetnih vladarjev , nego pograbili so tudi papežu vao njegovo deželo, ter si prisvojili rimsko mesto, da je zdaj ?sa Italija pod eno krono zedinjena. Mi pa mislimo, da ta doslednoat vendar le predaleč sega in več tndi, kakor je po pravici. Pomniti je namreč, da je med nami io Italijeni velik razloček. Prvič iščemo mi zedinjenja 8 sosednimi brati v Avstriji ne zunaj nje Dežele jugoalovanske imajo Ie enega vladarja, njih politiško zdrnženje toraj nikomur krivice ne dela, anipak bila bi neka prenaredba, ktero tirja korist Avstrije same, ki bo nasproti nemški zvezi primorana, v svojih posameznih narodib iskati si zaslombe in jakosti, ako hoče čvrsto stati. Vse dragače je to na Italijanskem, in posebno v papeževi deželi. Ta je naj stareja dežela pa italijansKem; papeži so bili v njej vladarji pred tisoč leti, ko še o sedanji italijaneki vladarski hiši ni bilo ne duba ne sluba. Kakor ne bo nikdar pravica, če mene postavnega posestnika kak posilnik prežepe in si nioje posestvo prilasti: tako je in ostane očitna krivica, da plane močnejši kralj nad papeža in mn nja deželo vzame. Dokler še prarica na svetu količkaj reljave ima, se djanje italijanskega kralja ne more drugače imenovati, kakor krivica, rop in posilstvo. Edor vse to iz narodnega ozira odobrava, on bi ne smel ugovarjati, ako jutre italijaneki kralj ali prav za prav italijanska drhal reče: mi čemo tudi južno Tirolsko, Istrijo z Gorico in Trstom, potem celo Dalmatinsko obmorje z mesti vred, ker se po vseb teh krajih italijansko govori. Drngič se Italijanom t papeževi deželi t narodnem oziru ni nikakoršna krivica godila, tako da jim v tem ozira zedinjenje z vnaujimi Italijani čisto nobece koristi ne donese. Nasproti pa mislimo, da bodo vsled tega zedinjenja t goBpodarekem oziru mnogo na bujem, kajti so davki papeževih podložnikov naj nižji v celi Evropi bili. Stvar je čiBto naraTna. Majhne države ne potrebujejo velikih stroš- kov, veče države jih potrebujejo Teč; podložoiki toraj plačujejo toliko več, kolikor veča je država. Vse drugaoe je to pri Slovencih. Nam se vseskozi v narodnem oziru buda krivica godi. Razcepljeni in Nemcem ali Italijanora prikleDjeni omagujemo stoletja sem tako, da so že lepi kosi nekdanje naše doniovine popolnoma ponemčeni ali poitalijančeni. Kar Das je še na Štirskera, Koroškem in t Istrii Slovencev ostalo, siTio oeituo preslabi, da ae sanii potujčevanju ubraoimo. Hnje ko nemškatarjenje in italijančenje pritiska, nevarniši je tudi naš stan. Marsikteri narodnjak, ki se je doigo v blagor Slovencem z nasprotniki boril , je slednjič, videvii da je vse zastonj , obmolknil. Sploh pa ni bujše osode za narod, kakor če se mora vedno bojevati za svoj obstanek. To ni živijenje, marveč so poslednji mahljeji umirajočega. Mi Slovenci pa hočemo živeti, in da amo za življenje, gpričuje naša strpnost, a ktero se že stoletja sem narodne stnrti branimo. Oa se je konečno abranimo , nam podajejo bratje iz jnga roko in mi jo Teseli sprejeraamo. — Za Tse to ni šlo na Italijanskem, iz narodnega atališča toraj ne inoremo ploskati junaštva, da je desetkrat močnejša italijanska armada papeževo pottačila. To je sramota pa oe junaštTo. Tretjič moramo očitno pred svetom izreči, da nad narodno idejo stoji še druga ideja, in to je ideja nravnosti, ki je naj boljši zaklad vaem olikanim narodom. Človek ni aamo Slovan, Nemec, Madjar ali Italijan, on je tudi — kristjan — katoličan! Kakor smo preje vedeli, da smo kristjani, otroci božji, nego li, da smo Slovenci: tako nas bodo enkrat, ko pas narodnost čisto nič več mikala ne bo, zanimali le oni iDteresi, oni, ki jib iz verskega kapitala pričakujemo. Boga in cara, Slovenci ne pozabimo; vse za nebesa in pa za doraoviDo storimo ! Tako bode naša slava slovela, ki daje Slovanom toliko lepo ime — je pisal naj veči narodnjak, nai neumrli Slomiek (Drobt. 1. 1862). Kolikor je glavarju kat. cerkve posretne o b 1 a 8 t i potreba, da je sroboden, neodvisenv svoji visoki službi , to mn mora želeti vsak katoličan, Tsak katolšk narodnjak. V takib rečeh mora biti narodna ideja pod idejo nravnosti, sicer bi se od paganov čisto nič ne ločili in — taka politika ne bi nikdar sreče imela! Viši, kakor je narodnost, natn mora sv. vera biti. In tisti, ki so verni katoličani, bodo tudi naj zvestejši Slovaoi, ker ee iz pravega namena poganjajo za — narodnost.