Preve krame, premalo okusa
Pravijo, da ima vsako mesto svoj obraz. Glavne poteze mu riejo ulice in arhitektura, stranske pa izlobe. Te niso le okno v nae proizvodne zmogljivo-sti, ampak tudi okno v nao ustvarjalnost, domisel-nost, estetiko, predvsem pa v dogodke, ki se ob doloenem asu odvijajo v mestu.
Tujec, ki pride v Ljubljano, si bo najbr s pomojo izlob ustvaril sliko ne le o mestu, ampak tudi o nas samih. Zato je e kako pomembno, kak-ne so nae izlobe. Ko so se ljubljanski trgovci ob letonji prireditvi Kmeke ohceti izre-dno potrudili, se je marsikdo vpraal, zakaj, hudia, pa se tako ne trudijo vse leto? e ve: na mestnem komiteju za gostinstvo, turizem in cene so storili korak naprej in ustano-vili komisijo, ki enkrat mese-no obide glavne trgovske ile v srediu mesta in ocenjuje izlobe.
Poleg predstavnika komite-ja so v komisiji e predstavni-ki splonega zdruenja za tr-govino, ljubljanske turistine zveze, sveta potronikov, drutva aranerjev, drutva oblikovalcev in Dnevnika. Izlobe ocenjujejo od ene do sto tok in kdor bo na koncu leta zbral najve tok, bo do-bil simbolino nagrado. Tako naj bi vzpodbudili trgovce pa tudi druge za lepi videz nae-ga mesta. Doslej smo bili na-mre vse prevekrat pria izlobam, ki so spominjale na zloglasni Ponte rosso, se pravi na kramarski videz naih izlob, kamor trgovci stlaijo blaga, kolikor ga morejo. To, seveda, ni povei araner-jem, a prevekrat so zmagova-li in e zmagujejo prvi, e, izloba je razstava tistega, kar imamo.
Ni udno, da imamo ob naj-prometnejih ulicah izlobe,
ki so natlaene z vsemogoim blagom brez smisla za red in barve ter opremljene za na-meek e z gromozansko veli-kimi cenami ali pripisi ugo-dno, prodajamo na obvezni-ce, na potroniki kredit in tako dalje. A izlobe te vrste je prerasel as. Dananje izlobe naj bi pokazale tisto, kar je moderno, kar je lepo s hkrat-no obelebo praznikov ali pri-reditev. Slednjih v Ljubljani ne manjka in ob letonjem vinskem sejmu je bila marsi-katera izloba domiselno do-polnjena s predmeti ali okras-jem, ki je govorilo na temo vina in grozdja. Tudi jesen je lahko primerno predstavljena kot je bila na primer v Volni v Nazorjevi s srajco, s koruzo in plakatom o varevanju -vse v zlato rumeni barvi.
Sicer pa nekoliko opiimo zadnje ocenjevanje ljubljan-skih izlob, ki ni prineslo kdo-vekaj presenetljivega. Poglej-mo najprej nekaj primerov, ki jih ne bi smeli posnemati. Izlobe Jugoplastike na Mi-kloievi cesti so tako kot ob poprejnjem ocenjevanju e vedno kazale lutke - invalide, nekaj praznih katel, nekaj srajc, zavitih v celofan, da ne govorimo o nametanih torbi-cah v stranski izlobi. Neoku-sni sta tudi obe v trgovini Galeba, saj halje brez barv-ne usklajenosti prosto visijo celo v vitrinah ob vratih, da ne govbrimo o prahu in listi-ih s cenami na njih.
V svetu zelo cenijo starine in jih obijano kaejo tudi v
lepih lueh. Naa Antika pa je naravnost alostna, revna in celo zanemarjena.
To je nekaj slabih zgledov, vendar je komisija ugotovila, da je ob tokratnem ocenjeva-nju e nekaj trgovin naredilo popravni izpit in so se bolj po-trudili kot poprej. Dan repu-blike so skoraj vsi dostojno oznaili, le nekateri so upora-bili e kdove koliko stare in okorne grbe. e najbolj so pohvalili Modno hio, ki je v izlobo postavila lutke v pio-nirski uniformi in jim dodala e otroke risbice.
Sicer pa si je najve tok nabrala trgovina Ona-On v ubievi ulici. Za eno od izlob je dobila kar 80 tok, ker je predstavila komplete, ki so se lepo dopolnjevali v vinsko rdei barvi in uinko-vali dokaj zrano, moderno. Po 70 tok sta si zasluili izlobi v Modni hii in pasai Komune z modeli Jutranjke. Maksimarket je dobil za izlo-bo s skupino lutk, obleenih v modno rdee-zeleno kombi-nacijo 50 tok.
Komisija je potem pohvali-la Metalkino predstavitev smuarskih oblail in izlobe Manona zaradi obutka do barv. Ve jim je bila tudi Kocka na Gallusovem nabre-ju s predstavitvijo igrak iz le-sa. e drugi pa so pohvalili Sadje zelenjavo na Mikloie-vi 32, kjer se poslovodja pose-bej trudi, da sadje v izlobi privabi kupca tudi v trgovino.
Naslednje ocenjevanje
izlob bo tik pred novim le-tom in aranerji imajo novo prilonost, da se potrudijo, se-veda, e imajo dovolj besede v lastni hii.
A. Adami
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si