\\ in \\ llli V Pogled na prcteklo desctletje in stanji> v državi, po desetktni dobi za ureditev dr= žave je tak, da ni zadovoljil ni.ti političnih, niti gospodarskih krogov, najmanj pa je mo* gel zadovoljiti nas, prosvttne delavce. Na prosvetnem polju sc nismo in nismo mogli približati konsolidaciji. Dobili nismo pctrebnih novih pozitivnih zakonov v pro* svctni stroki. Nimamo novih zakonov niti o osnovn.tm šolstvu, ne o meščanskem, nz- o strckovnem, nc o srednjem in ne o visokem šolstvu. Nimamo zakona o učiteljiščih, ne o Višjih pedagoških šolah, ne o urcditvi Glav= nega Prosvetncga Svcta itd., itd. Izmcd splešnih zakonov nimamo ne zborovalnega in nc društvenega zakona, ne zakona o av* torskem pravct in nc dr.ugih potrebnih pro* svctnih zakonov. To sc pravi v cclcm desetletju se pro* svetna zakonodaja ni ganila z mrtvc točke in se ni v zaikonodajnem oziru storilc sko.ro nič pozitivnega. V upravncm oziru razmtrc niso zadovoljevalc. Vse tc je dalo vsak;mu treznc misleče» mu misliti 'in ga napctilo, da je začel iskati globje razloge tega stanja. Res je, da preživlja parlamentarizem tudi v starih demcKratičnih državah svojo krizo in da stoji moderna demokracija pred vedno težjimn nalogami, toda ako je doživel pri nas demokratični vladni sistem tako strahovit polom kot nikjer drugod, potem priča to v tim, da se nc le politične -strankc niso zavcdak' svoje funkcije v državi, da manjka narodu poldtičnc vzgoje in njego= v«.m političnim ivoditeljem zavcst odgovors nosti do narodove celote, ampak da sta bila frudi osnova in okvir za udejstvovanje par= lamcntarizma, kiAor ju je nudila sistirana ustava, zgrešena. Centralni parlament in uprava sta se obrimenili s stvarmi in nalo= gami, ki so v kulturno homogenejših državah kot je naša, pridržane samoupravam in podrejenim upravndm organiom. Projekti državnih zakonov so bili prenatrpani detajl* n.:h določb. Pri tem so se mnenja in zahtevc strokovnih in stancvskih organizacij zapo= stavljala. ŠtatistiKa parlamentarnega dela iz leta 1926. nam ikaže jasno vs'o občutno ',<rizo. Ta*o n. pr. }; bilo vloženih 49 zakonskih na« črtov od strani vlade, Narcdni skupščini jih je bilo izročcnih 39, od kattrih jih je ta izdelala in sprejda le 7, 22 je bil'o mednarod« nih konvencij, ki so bi!e izdelane izven parlarmnta. Tako je ostalc nerešenih 20 zakon= skih predlogov. Narodni poslanci so vl'ožili okrog 60 zakonskih načrtov, a sprejet je >bil samo eden kot zakon. Poslanci so vložili 2009 vprašanj, a prejdi so le 132 o-dgovorov. Interpclacij je bilo vloženih 144, odgovorov so prejcli poslanci lc 16. To statistiko par« lamentariiiega dcla so listi prinesli leta 1926. Poznejc ni bilo miTcgo boljšc! To stanje so predvsem občutik in se ga pr'čcle zav.dati posamcznc stroke in p'osa5 m;zni stanovi, ker je trpclo njih strokovno ir stancvsko dclo in napredek. Stroke in stan(ovi so pričeli uvidevati, da so tc razme« re nezdrave, da tako nc bo smelo iti več na» prcj, ker trpi pri tem narod in drža^va. Zato so stanovi pričeli opuščati v lastnem stanu medsebojne strankar&ke borbe, so &c pri str'okovnem in stanovskem delu strnili, so si ustvarili svoje lastnc ideoloske poglede na poedina vprašanja in iz njih y^ pričel izha^ jati klic po depolitizacijd in uvdjavljanju stvarnih in strokovnih vidikov pred politič* rto^strankarsbimi pri reševanju življenskih, nacionalnih in državnih vprašanj. Porajati se je pričel tudi pri nas klic po strokovnih in gospodarskih parlamentih i,n po strokovnih in stanovskih zbornicah. Moderna demokracija naj bi v čimvečji me< ri iuveljavljala mnenje. žel}e in mišljenje stanov kot organskih celot pri reševanju raznih problcmov. V tem pravcu naj bd se tudi naš parlamentarizim spopolnil, potem !m) je dobil zdrav temelj v novi ustavi. Vladarjfev maniifest na inarod p!ravi: »Iskatd kka ttmu zJu z dosedanjimd parias mcntarniir;; sprcmembami bi značilo izgub* ljati dragoceni čas v brezuspešnih poizkusih, Iskati moramo nove metode dela in krčiti nova pota.« Listi poročajo, da j.e namen nove vlade pospešiti pozitivno delo ^na' zakonodaji in nadomestiti zamaijeno ddo. Dvojc je vred= dno, da podčrtamo iz oficioznih poročil dnevnih listov. Iz vladnih krogov je očividno lansirana skdeča vest: »V dobro poučenih !Arogih trdijo, da vlada ne misli takoj dn pres nagljcno ustanoviti gospodarski svet, ker se mora >po mišljenju vladnih krogov tudi iz ga9ptada.r.stva ilzločiti vsa jpolitika«. Droiga vest slovt: »Gotovo je to, da bo bodoča Na* rodna skiupščina parlament .stanov in stro* kovnjakov in da bodo v njej zastopani kmetje in delavci, gospodarstvo in izobra^ ženci po svoji moči.« Iz tega sledc za naše stanovske in stros kovne organizacije v bodočnosti važne na« loge. One so pa že dan:cs pokJ-icane poma« gati z vsemi svojimi silami >na ozdravljenju raz.mer. Strokie in stanovi, ki so bili d'osedaj pri soodločevanju potisnjeni precej v ozadje, lahko dobc' odročilnejšo vlogo, ako bodo pri* pravljcni 9 strokovno mv višku stoječo ini« cijativo. S tem so postavljeini vsi stan'ovi pred velikc naloge, katcrih se morajo zave» dati predvsem strokovne in stanovske orgiu nizacije. Treba 'bo odločnega napora in mnogo energij, da bomo dorasli ttj situaciji. Prete;^lost nas je izučila, da &o politično ncodvisne stanovske in strokovne organizas cijc največjega pomeoa za državo in njeno upravo ln važ>.n činitelj njene notranje kon» solidncije. Tcga sc danes dobro zaveda naše držav* no uradništvo, zato se je tudi strokovno pri= č?<k> organizirati .na nepolitičnd in nestrankar> ski bazi; ne samrj v svrho materijalne borbe, ampa; tudd v svrho p^ovzdige svoje stroike, uprave in strokovnega dc'a sploh. Ta id-L-jni temclj daj^ vsem striokovnim organizacijam visoko vrcdnost za narod in državo, tako da jim nacicnalnega in državnega pomena ne more danes nihče odrekati. Dancs nihče ne moie več zanikati, da je bdlo naše delo za preosnovo stanovsl;e organizacije v seda= njem pravcu vseskozi konstruktivno delo — kar naj bo v zadošocnje vsem onim, ki so stali v prvih vrstah našega pokreta in radi tega bili izpostavlje.ni raznim napadom. Bodi oblika našega stanovskega zastop* stva v bodcči dcmokratični urcditvi države tJ.a ali taka, ttmdji morajo ostati isti, na katerih je zgrajena naša organizacija ter mora pcstati zahteva po ustanavljanju in več.jtm upoštevanju strokovnih in stanov* skih zbornic za stvarno delo — klic bodoč= nciti!