Stari in mladi Slovenec. Sutvari - tvarž. 0. Siitvarif. causa, res, vzlasti v glagoliških spominkih, tvari pa res creata, opus; siitvoru m. factum iz stitvoriti - arjati facere, agere, operari, tvoru facies, forma; tvorinu, - rici - riteli; tvaritva qualitas. S. Stvar creatio, res creata, se nsl. tudi pogostoma rabi za reč t. j. res, causa, toraj je uterjena že v staroslovenščini. Siitoka. 0. Siitoka f. facultates, kar stokii, compositio, iz sutešti sufficere, — sg concurrere. 8. Steči acquirere (cf. stsl. sulgžali}, stoka acquisitio, bulg. stekli acquisivit; stokti concurrere, pes stočni canis rabidus, sicer nsl. pes stekel. Suto. 0. Suto n. geu. siita, -omi, -ehi, kar storica, stokratica, stotina centum, sutoricami i tys^ščami, -ceju, stokraticeju centies, - ričinii - kralinu cenluplus, stonačgliniku centurio. S. Stotnik je stsl. sutinikti (sat - sotnik), -ca-činyj itd. Siitgti. 0. Suting,-neši a) concrescere facere, - sg; b} comminuere. <S. Steti se, nsl. stcmem se consistere (de liquidis); stggn^ti - ga - zati tendere, stringere, sta/.i - ati affligere, sut^ga coniunctio, sut^gu Iignum quod inter iuncturas aedificiorum est, sutij,ža frigus vehemens. S.vnovica. 0. Synovica fratris sororisve filia, synovi m. gen. vi et - va, — vici filius; consobrinus, nepos; synovistvo filiatio, - vljenije adoptio. 8. Da je bilo to že stsl.! Moti pač mnoge i sinovecvica bratov ali sestrin sin (Neffe) nam. bratranec ali sestranec, bratič -čna, braternik -ica; sinovec bi si mislil je le sinov sin, nepos (Enkel); sinovlja žena nurus. 8. Res je to; dobro bi bilo ločevati, vendar je sinovec Neffe tudi serb. in polj. Sedu. 0. Sedatu- dinavii - vici canus, - dlstvo - dina - inistvo cani capilli, sedina je i senex; sedeti - ej% canescere. 8. Nsl. sed, osedeti; sedine, vino sedinasto vinum mucidum. Serii. 0. Serii adj. glaucus; seri m. rubigo, - rinu. S. Ser je nsl. flavus, serec senex, serast rothlich grau (p. pes, konj). Seca. 0. Seča caedes, seči m. sectio, bellum, acies p. ratinii, vclikti; sečivo - vice securis, ensis, - ka - čitelinu secans, secandi vim habens, -čicit- Ica carnifev, sešti s§ belluin gerrere, seklivu pungens. 8. Seč je nsl. gehack; seči, drvosek lignatio, kolosek silva palifera, sekovarh forster, hrov. sikom caesim, sečika f. cf. magy. szacska hackerling, rum. sečka pabulura sectum. Sejati. 8. Sejatva, nsl. oger. tudi sejadva, sejadev; seja, poseje furfur, s e 1 f. getraide selje; silnica getraidekasten, gostosevci gostožirci siebengestirn, eig. die dicht hingestreuten. Sialenu. 0. Part. bogoml sglenu a deo ictus; cf. nsl. š a I a iocus, čes. šaliti, lit. šelitis den narren spielen. Sa,dtt. O. S^diba - dlstvo indicium , - dinica tribunal; sadij - ijadiica - dicl - bintku iudex, s^dibina impensae in litem factae; s%dil instrumentum, vas (s(l et rad. de cf. lat. con-d-us). iS. Nsl. a) sodec, hrov. sudac, sudčija consulatus; sodja ali sodija; znamenito mi je to, da stsl. pišete i s^dlnti i s^dinl, ter imate i nsl. s o d n i den in s o d n j i dan; b) sodec, sod dolium, vas; vsoditi - posoditi niutuum dare. Samraku. 0. Sajtnračije tenebrae, -činti tenebrosus. S. S u m r a k crepusculum vespertinum fcf. nsl. sžrebna kobila, sprasna svinja, stelna krava; soržica halbfrucht, weizen u. roggen; sodrug, soteska; hrov. suton dammerung, sugluh surdaster).