llllllllllinillllllllll"tlllllllllllllllll!lllmllttM!IM"MI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
lllllllIllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIllllll
Glasilo koroških Slovencev.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiii
Leto XXXIV.
Celovec, 5. maja 1915.
St. 36.
Z bojišč.
Uradno poročilo.
Dunaj, 29. aprila. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: 29. aprila 1915.
Splošen položaj je neizpremenjen.
Na bojni črti na Ruskem Poljskem in v Karpatih v več odsekih hudi topovski boji. Naša artiljerija je streljala s prav dobrim učinkom proti ruskim bivališčem in poslopjem za municijo.
V dolini O por je po večurnem neuspešnem artiljerijskem streljanju poizkusil sovražnik ponoči sunek proti postojankam naše pehote na višinah, je bil pa po kratkem boju na celi bojni črti zavrnjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer, feldmaršallajtnant.
Uspešni boji v Bukovini.
Črnovice, 29. aprila. Po hudih arti-Ijerijskih bojih so Rusi zapustili Bojan, predzadnje opirališče sovražnih postojank. Učinki naših možnarjev so bili uničevalni. Sovražne kolone je napad tako iznenadil, da je imel ruski generalni štab komaj časa za beg. (Bojan je v Bukovini ob reki Prut čisto ob ruski meji. Op. ured.)
Tudi Novosjelica naša.
Bukarešta, 29. aprila. »Universul« poroča: Novosjelica, ki je bila dolgo časa v ruskih rokah, je zopet v posesti avstro-ogr-skih čet.
Naš podmorski čoln »U 5« potopil irancosko križarko.
Francoska mornarica v Jadranskem morju je opustila vsak poizkus zoper naše obrežje v Jadranskem morju, odkar so Angleži in Francozi začeli obstreljevati darda-nelske utrdbe. Francoska mornarica je v bližini Krfa izbrala svoje novo opirališče in zapira pred morsko ožino Otranto vhod v Ja-
Podlistek.
Moji doživljaji v ruskem ujetništvu.
Objavil nadporočnik Ladislav pl. Janik huzarskega polka št. 13 v Streffleurjevem vojaškem listu z dne 10. aprila 1915.
(Dalje.)
23. so se Rusi odpravili dalje. Z zadnjim pogledom sem se poslovil od svojih čevljev, obljubljenih rubljev seveda nisem videl. Nazadnje je prišel po slovo še neki Cerkes in je vzel pri tej priliki s seboj še mojo popotno palico. Tedaj sem se lahko oddahnil, zakaj prav zares nisem ničesar več imel, kar bi mi še lahko vzeli.
Prihodnje jutro je prišel v hišo neki žid. Hotel je v Jedlice, nedaleč od Kresnega. Pridružil sem se mu in ker se mi je zdel pošten človek, sem mu tudi povedal, kdo da sem. Ker so bili čevlji, ki sem jih dobil od Rusa, strahovito razdrapani, sem jim odrezal golenice, da sem jih rabil lahko kot gamaše, in spodaj sem obul platnene telovadne čevlje, ki mi jih je darovala kmetica. Za kosilo sem vtaknil v žep polovico repe, in tako sem lahko šel dalje. Med potjo smo srečavali povsod ruske trenske vozove, po-
dransko morje. Dne 26. aprila ponoči je pa šel iskat naš podmorski čoln »U 5« sovražne ladje. Ponoči ob pol 2. uri je 20 milj od Santa Marija di Leuca na južnovzhodnem koncu Italije torpediral francosko oklopno križarko »Leon Gambetta«, da se je v najkrajšem času potopila. Od posadke 720 mož je bilo rešenih le 108 mož, med njimi 10 častnikov. Francoski mornarji so spali in so se ponoči čutili popolnoma varne, ker podmorski čolni ponoči ne morejo rabiti periskopa in torej ne napadajo. »U 5« pa, ki mu je poveljeval vitez pl. Trapp, se je poslužil od meseca razsvetljene noči in torpediral sovražno ladjo, ki jo je izborno zadel v del, kjer so stroji, tako da ladja ni mogla več zavoziti k obali. Rešilni čolni, ki so jih mornarji spustili v morje, so bili tako napolnjeni, da sta se dva prekucnila. Laški torpedolovci, ki niso daleč v stran stacionirani, so slišali najbrž pok in so pripluli blizu ter rešili, kolikor je bilo mogoče. Preživeli mornarji pripovedujejo junaštva oficirjev, ki so pomagali moštvu pri reševanju. Konteradmiral Fenet pa se je na krovu križarke »Leon Gambetta« ustrelil.
Nemško poročilo.
B e r o 1 i n , 29. aprila. Wolffov urad poroča:
Zapadno bojišče.
Naše postojanke na zapadnem bregu kanala severno od Ypema ob potoku Yserlee pri Steenstraate in Het Sas že od včeraj popoldne neprestano, pa zaman napadajo. Vzhodno od kanala: se je z zelo velikimi izgubami za sovražnika ponesrečil napad, ki so ga napravili včeraj zvečer proti našemu desnemu krilu skupaj Francozi, Algerijci in Angleži. Število v bojih severno od Yper-na, zaplenjenih sovražnih topov se je zvišalo na 63.
Od sovražnika povzročene eksplozije min ob železnici La Bassee-Bethune in v
vsod smo videli zapuščene utrdbe. Strahoviti boji so se morali vršiti tod zadnje dni. Možje, žene in otroci so nekje popravljali slabo cesto. Tudi k nama je pridirjal kozak in nama je ukazal, da delava. Žid je začel prositi in beračiti, na kar ga je kozak res izpustil, a mene je hotel po vsej sili tirati na delo. Dobri žid je tedaj začel prositi tudi zame, a jaz sem med tem gladil zmršeno grivo kozakovega konja in sem ga krmil s svojim koščkom repe. Morda sem se imel zahvaliti uprav temu, da je kozak izpustil tudi mene. Sedaj sva bila previdna, sva krenila s ceste in sva hodila čez polja. V velikem blatu so se pa popolnoma izgubili moji podplati, da sem moral hoditi dalje bos. Sem-tertja sva dobila v kaki samotni hiši košček kruha.
Zvečer sva dospela v Jedlice, kjer sva se nastanila pri neki dostojni židovski družini. Tam so me sprejeli zelo prijazno in so me tudi oskrbeli z vsem, kar so premogli. Bil je božični v^čer. Zvonilo je k polnočnici. Različne govorice so se prenašale. Mnogo ruskih vojakov je neki odšlo proti Dukli. Drugi so pripovedovali, da se je od tam vračalo mnogo vojaštva. Od Jasla semkaj se je slišalo gromenje topov iz ne prevelike daljave. Zopet sem začel upati.
Drugo jutro mi je žid predlagal, naj grem k nekemu premožnemu Poljaku, ki stanuje od glavne ceste nekoliko v stran, ker tja bržkone ne pridejo Rusi. Tam lahko
Champagni severno od Les Mesnila so bile brezuspešne.
Pri Les Mesnilu so bili ponočni francoski napadi proti postojankam, ki smo jih včeraj ponoči zavzeli, z velikimi izgubami za sovražnika odbiti. Francoski ujetniki od tam so bili v žalostnem razpoloženju. Tresli so se strahu, ker so jim njihovi častniki pravili, da bodejo takoj ustreljeni, če bodo od Nemcev ujeti.
Na višinah ob Mozi južnovzhodno od Verduna smo svoje postojanke potisnili naprej za par sto metrov in jih utrdili.
V Vogezih je položaj neizpremenjen.
Vzhodno bojišče.
Južno od Kalvarije smo zasedli vas Kovale in višino južno od vasi.
Pri Dahovu južno od Suhačeva smo zavzeli neko rusko opirališče.
Najvišje armadno vodstvo.
Uspešni boji v vzhodni Galiciji.
B e r o 1 i n , 29. aprila. »Berliner Tag-blattu« se poroča iz vojnega časnikarskega stana: Uspehi zveznih čet v dolini Orava spadajo k največjim uspehom te vojne. Podolgovati Zvinin zapadno od Grave ima več vrhov ter pada na jugu strmo. Pogorje Ostri pa ima globoke zareze, ki razdeljujejo pogorje v težko dostopne posamezne utrdbe. Šlo je torej za zavzetje gorskih močno utrjenih postojank, katere morejo doseči le dobri turisti. Na levem bregu Grave ima nemški kor sedem višin, od 824 do 1109 m visokih. Ruske in nemške postojanke loči dolina potoka, ki se steka v Oravo. Tam leži vas K o z j o v a. Nemški oddelek feldmaršal-lajtnanta Hofmana, krit od nemškega kora na levem krilu, je prodrl v dolino Orava do Koz j ove.
Obenem je avstro - ogrski oddelek Hofmanov napravil celo vrsto naskokov in zavzel ostale vrbove pogorja Ostri, to je šest
počakam, da se dogodki razbistrijo. Peljal me je nato k Stanislavu Ascuku. Bila je to poštena, prijazna družina, ki sem mogel pri njej ostati šest dni. Ko so izvedeli, da sem avstrijski častnik, so bili z menoj zelo vljudni. Postal sem kmalu med njimi popolnoma domač, da so mi tekli dnevi zelo prijetno. Toda moja nervoznost in moj nemir sta rasila od dne do dne. Neprenehoma sem stal zunaj in poslušal, od katere strani prihaja gromenje topov, pa se je oddaljevalo vedno bolj in bolj. V dolgih zimskih večerih smo se čestokrat pri čaju razgovarjali o krvavih bitkah. Opisal sem jim, kakšni so strelski jarki in na mizi smo prirejali cele bitke. Dostikrat smo šli na pokopališče, kjer smo obiskali groba dveh honvedskih infan-teristov. Včasi se je zglasil pri nas kak Rus in zahteval jesti, potem je odšel.
Nasprotujoče si govorice se slišijo povsod, nazadnje se trdi z vso odločnostjo, da se Rusi umikajo do Sanoka. Tedaj nisem imel več miru. Dne 31. decembra zjutraj sem se poslovil od prijazne družine, ki mi je dala na pot še majhen omot. Stari mi je napisal še legitimacijo — bil je namreč občinski tajnik — in ker ni imel drugega, je pritisnil nanjo klavnični pečat. Bilo je precej toplo vreme. Dva majhna gimnazijca sta se mi ponudila za vodnika in čvrsto in zaupno smo stopali dalje. Vsake toliko časa smo stopili v kako hišo, da smo počivali. Prebivalci so ogorčeno pripovedovali o ruskih nasil-
vrhov, visokih od 887 do 1026 m. S tem obvlada južna armada dolino Oravo.
Bitka pri Ypernu.
L o n d o n , 29. aprila. (Kor. ur.) General French poroča:	Bitka severno in severno-
vzhodno od Yperna je trajala včeraj cel dan. Angleži so s Francozi ustavili nemško ofenzivo. Niso je več obnovili. Od včeraj zjutraj zapadno od kanala Ysere ni več nobenega Nemca razen pri Steenstraate, kjer so se utrdili pri mostu.
Turška zmaga na Galipoli.
Atene, 29. aprila. Tukaj danes objavljena poročila turškega glavnega stana o veliki zmagi nad angleško-francoskim izkrcanim korom na Galipoli so presenetile. Moralni vtis turških uspehov je velik. Časopisi, ki so naklonjeni trojnemu sporazumu, objavljajo poročila iz angleškega vira, v kg-terih se skuša poraz izkrcanega kora zmanjšati. Neki telegram iz Soluna trdi, da je bilo na Galipoli izkrcanih komaj 20.000 mož, ki so stali nasproti desetkratni turški premoči.
Sovražne priprave za napad.
Haag, 29. aprila. Po poročilih iz Le Havre se nahaja sto velikih prekmorskih parnikov prekoatlantske družbe in družbe Messagerres maritimes v vodovju otoka Lemnos. Pri Tenedu se je prejšnji teden nahajala menda mornarica 32 bojnih ladij. Meni se, da šteje izkrcana armada zoper Dardanele nad 50.000 mož. Del izkrcane armade pri Aleksandriji je menda operiral zoper Smirno, kjer se ceni moč turških čet le na 3000 mož. Na Lemnos je bilo menda izkrcanih 16 baterij francoskih 75 milime-terskih topov.
Pri tretji armadi.
»A Nap« poroča iz vojnega poročevalskega stana: Že več dni se mudimo na najbolj eksponiranem mestu v Karpatih, pri tretji armadi. Armadni poveljnik Boroevič nas je prisrčno sprejel ter nam označil dva armadna zbora, ki sta prestala težke, a uspešne boje in ki jih sedaj obiskujemo. Najprej smo prišli do graškega armadnega zbora, kateremu poveljuje korni poveljnik fml. Krautwald v. Amrau. To so skoz in skoz prvovrstni, izborni, pravi elitni vojaki iz Štajerske, Kranjske in Koroške, ki junaško in navdušeno branijo meje Ogrske.
V Bardevu vlada absoluten mir. Prebivalstvo se je izvečine vrnilo, manjši del prebivalstva pa se bo še vrnil, kljub temu, da stoji sovražnik komaj 10 km od mesta. Naš položaj pa je tako ugoden, naše pozicije so tako močne, nasprotno pa je slabši položaj Rusov in njih nezmožnost tu tako očitna, da se prebivalci mirno in z zaupanjem vračajo. Ob saroški meji se sploh ne boje novega prihoda Rusov, dasiravno je sovražnik ravno tu najgloblje vdrl na ogrska tla. Na podlagi
stvih in ropih; tako tudi, kako so morali njih žene in otroci vlačiti topove na neko višino. V mnogih hišah sem videl tudi puške-manliherice. Rusi so jih bili nanosili tja. Semtertja se je pred nami pojavilo nekoliko čerkeskih jezdecev, drugače pa nismo videli nobenih čet.
Prišli smo na cesto v Duklo, po njej je vozilo mnogo municijskih in trainskih vozov proti mestu. Postajal sem vedno nemirnejši. Kaj pa, ako se Rusi ne umikajo? Bilje že večer, ko smo dospeli na naš cilj — v Duklo. Dukla je bila natlačeno polna ruskih vojakov. Spremljevalca sta me hotela peljati najprej k svojim tam bivajočim dedom, pa njih stanovanje je bilo prazno in oropano. Kam sedaj? Mala moja vodnika sta me spremljala do hiše neke znane jima družine. Pogledal sem skozi okno noter, soba je bila polna ruskih vojakov. Tedaj sem se poslovil od svojih spremljevalcev in sem stopal proti neki hiši, na stranskem holmu stoječi, da tam poskusim svojo srečo.
Zaman! Prav tedaj, ko sem prišel gori, sta gnala dva Rusa kravo skozi vrata. Bil sem obupan, zakaj ponoči nisem smel nikakor okoli tavati. To bi bilo silno sumljivo in gotovo bi me bili ujeli. Na koncu vasi je bilo židovsko pokopališče. Stopil sem k pokopališkemu čuvaju. Hiša je bila polna Židov, okoli mrtvega trupla stoječih in vekajočih. Niso me hoteli sprejeti.
(Dalje prih.)
dosedanjih izkušenj in opazovanja razmer se da brezdvomno konstatirati to-le:
1.	Ruska ofenziva v Karpatih se je končala s končnim neuspehom.
2.	Ne da se več dvomiti, da naša arti-Ijerija nadkriljuje rusko.
3.	Premor v karpatskih bojih, ki je posledica retabliranja ruskih čet, se obrača za nas vedno na bolje, ker Rusom očitno primanjkuje municije. Sam sem opazoval to dejstvo ob saroški meji. Naša artiljerija, ki je postavljena pri Zboru, je začela učinkovito streljati na Ruse, ti pa so komaj odgovarjali.
Razno iz vojne.
Rusi proti poljskim legionarjem.
Krakov, 29. apr. Kakor povzema so-cialdemokraški »Naprzod« iz ruskega lista »Gubernskaja Wied«, imenujejo poljske legionarje na Ruskem »gališke strelce« in jih smatrajo za člane roparskih tolp. Pred nekaj časom so v nekem gališkem mestecu izsledili osem legionarjev v starosti 17 in 18 let ter jih privedli k ruskim častnikom, katerih eden je nagovoril legionaše:	»Vas bi
se moralo kot upornike kaznovati s smrtjo. Vi ne tvorite nobenega dela avstro-ogrske armade, ampak imate le namen, da napravite na Rusko Poljskem vstajo. Torej ste tudi uporniki proti svojemu lastnemu narodu. Ker ste pa zapeljani otroci, se hočemo pokazati usmiljene in Vas pustiti pri življenju.«
Eno ravnanje z ujetniki na Nemškem in Ruskem.
Nemška vlada je po španskem poslaniku v Petrogradu vprašala, kako da se ravna tam z nemškimi ujetniki; ruska vlada je odgovorila po isti poti, da se z nemškimi ujetniki na Ruskem postopa ravno tako, kakor z ruskimi na Nemškem.
Francoski ujetniki na Nemškem dobivajo kruh iz Francoske.
»Baseler Nachrichten« poročajo dne 28. aprila: Švica vnovič posreduje pošiljanje francoskega kruha francoskim ujetnikom na Nemškem. Francozi so izmladega navajeni na veliko kruha in hudo občutijo šted-Ijivost s kruhom na Nemškem. Drugi sploh nemškega kruha niso mogli. Preteklo soboto je odšla prva pošiljatev 400 kruhov, po pet kil težkih, preko Pont Aliere v Basel, oddana od dobrodelne družbe v Parizu. Od tu so pošiljatev odposlale na določen kraj nemške oblasti. Če bo prvi poizkus zadovoljiv, se bo s pomočjo švicarske pošte krušni promet redno vršil.
Iz življenja velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča.
Zdravnik amerikanskega Rdečega križa, ki se je na, svojem potovanju ustavil v Berolinu, opisuje, kakor čitamo v »Pester Lloydu«, življenje v ruskem glavnem stanu. Vrhovni poveljnik, veliki knez Nikolaj, stanuje v asbestovi hišici, ki ima tri sobe. Hišica se da lahko razložiti in zopet sestaviti, kar je udobno zato, ker veliki knez noče stanovati v tujih hišah in si vsled strahu pred kakim atentatom ne da streči po neznanih ljudeh. O velikem knezu se razširjajo vsakovrstne vesti, ki vzbujajo smeh pri človeku, ki le količkaj pozna, življenje v glavnem stanu. Veliki knez ni dobi’oživec in marsika-terikrat, če je bilo treba, se je zadovoljil z navadno hrano navadnih vojakov. V tem se razlikuje od carja, za katerim vozijo povsod cel kuhinjski park. V kraljestvo bajk spadajo tudi vse pripovedke, da surovo ravna s podrejenimi generali in da jih celo lastnoročno klofuta. Nasprotno je res, da postopa tudi z nesrečnimi generali prijazno in jih kaznuje le s tem, da jih pošilja na nevarna bojišča, kjer morajo svojo reputacijo popraviti s kako važno akcijo. To se je zgodilo baje tudi generalu Plankeviču, ki bi bil moral pri Lodzu zajeti nemški armadni zbor, a se je zakasnil in tako omogočil Nemcem, da so prebili ruski železni obx'oč. Veliki knez mu je po nekaterih tednih naložil, da bi s svojo divizijo zavzel močno utrjeno avstrijsko pozicijo v Karpatih. General se je pokoril povelju in v boju je padla njegova divizija in z njo tudi general. Veliki knez včasih sam zaslišuje ujete častnike. Bil sem — pripoveduje zdravnik —sam priča takemu zasliše-
vanju. Pripeljali so pred velikega kneza dva letalska častnika, ki sta se morala spustiti na rusko ozemlje in je bil eden njiju ranjen na rami. Veliki knez ju je povpraševal po moči in poziciji nemške vojske,-toda častnika vkljub grožnjam nista hotela povedati ničesar. Veliki knez je prenehal z zaslišava-njem, ukazal, naj dajo ujetnikoma vina, in je dal ranjenca obvezati po svojem osebnem zdravniku. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič nima prijateljev okoli sebe* Je trdosrčen, odbija ljudi od sebe in malo ceni človeško življenje. Ko so mu poročali o izgubah pri porazu na Vzhodnem Pruskem, je preslišal število človeških žrtev in potem potožil: »50 topov se da težko nadomestiti«.
Car v Odesi.
Odesa, 29. aprila. Car Nikolaj je došel sem včeraj. Obiskal je z velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem Przemysl in Lvov.
Nevtralni brez odškodnine.
Graška »Tagespost« piše:	Petrograjski
dopisnik »Corriere della Sera« je imel razgovor z neko diplomatsko osebnostjo, ki je izjavila: Izid velike vojske je podan že v sklepu Rusije in njenih zaveznikov, da nadaljujejo boj do skrajnosti, dokler ne bodo uničeni nemški načrti po svetovnem nad-vladju. Stališče Bolgarije in Rumunije pride pri tem k večjemu le toliko v poštev, ker bi lahko pospešili razvoj dogodkov.
Pri tem je izključeno, da bi mogla kaka nevtralna država računati nad odškodnino za svojo nevtralnost. Rusija, Anglija in Francija računajo le na svojo moč. Če bi se ena ali druga nevtralna država priklopila trosporazumu, bi ta to simpatično pozdravil, na odškodnino pa morejo računati le tiste nevtralne države, ki so kaj žrtvovale, in sicer po merilu teh žrtev.
Ogrski državni zbor.
Ogrski državni zbor je zopet sklican in vrši v najvažnejšem času svojo nalogo, za kar avstrijski državni zbor žal nima priložnosti. Pri nas nadomestuje vse § 14.
Ogrska poslanska zbornica je v tretjem branju sprejela zakon o razširjenju črnovoj-niške dolžnosti od 18. do 50. leta in o uvrstitvi ogrskih črnovojnikov v avstrijske polke.
Grof Tisza govori.
Grof Tisza je .poudarjal v svojem govoru, da hočejo z zakonsko predlogo dokazati, da so pripravljeni izvojevati vojno tudi z največjim trudom. Naša monarhija je prevzela nalogo, da sama zadrži pretežno večino ruske armade. Ko se je potem začela združena ofenziva naše in nemške armade, je bila ruska premoč prevelika. Morali smo se umakniti, in nato so nameravali Rusi veliko ofenzivo, s katero so hoteli zadeti srce Nemčije. Naša armada je potem v družbi z nemško odbila ruski napad in se udeležila zmagonosne ofenzive do črte ob Bzuri, Nidi in Dunajcu. Nato je bila teža ruskih sil zopet potisnjena zoper nas v Karpate, in naravno je, da nam tam sedaj pomaga naš zaveznik. Ministrski predsednik je slavil junaštvo ogrskih polkov in je izrekel svoje prizpanje in občudovanje tudi nad vojaštvom drugih narodnosti na Ogrskem, zlasti je slavil bratski, viteški narod Hrvatov, katerega sinovi so ostali zvesti tra-dicionelnemu junaštvu svojih pradedov.
Nato so govorili razni govorniki, med njimi Hrvat H r e 1 j a n o v i č in Slovak J u-r i g a, ki je poudarjal patriotizem Slovakov in junaštvo slovaških polkov. Slovaki so pripravljeni na vse krvave in materieine žrtve za ogrsko državo, toda Madžari naj to tudi upoštevajo in ustrežejo narodnim željam Slovakov.
Razširjenje volilne pravice.
Poslanec R a k o v s z k y je utemeljeval svoj predlog, da se naj na Ogrskem razširi volilna pravica v interesu državljanov, ki se borijo na bojišču. Njegov predlog naj bo priznanje za brezprimerno junaštvo in po-žrtovalnost naših vojakov na bojišču.
Tisza drugih misli.
Grof Tisza pravi, da je vprašanje, ali je razširjenje volilne pravice primerno sredstvo, da dokažemo vojakom svojo hvaležnost. Po njegovem mnenju volilna pravica ni plačilo, ampak državnopravna dolžnost,
ki jo država prenese na posameznike. Splošno volilno pravico da smatra za Ogrsko za narodno nesrečo, zato prosi, da se predlog poslanca Rakovszkega ne sprejme.
Rakovszkega predlog je bil nato odklonjen.
Goljufije pri vojaških dobavah.
V ogrski zbornici so bile vložene interpelacije o goljufijah pri vojaških dobavah. Poslanec Farkaš, ki je bil častnik na bojišču, je dejal, da mora vsakdo občutiti gnus, da so gotove osebe zavoljo dobička pošiljale armadi slab materijal in zanič živila»
Poslanec Huszar pravi iz lastnih doživljajev, da noben težko ranjen vojak ni tožil zavoljo rane, pač pa je čul najhujše ogorčenje vojakov, ki so trpeli v zimi vsled slabe obleke.
Grof Tisza je tudi mnenja, da naj se zlorabe pri vojaških dobavah ne prikrivajo.
Dobemig o nalogi Nemcev.
Dobernig o nalogi Nemcev.
»Neues Wiener Tagblatt«, 27. aprila, poroča iz Inomosta, 26. aprila: Včeraj se je vršilo tu posvetovanje nemškonacijonalnega deželnega strankarskega vodstva za Tirolsko pod predsedstvom poslanca dr. Erlerja, katerega se je udeležil tudi poslanec Dobernig. Poslanec Dobernig je govoril o različnih vprašanjih sedanjosti in bodočnosti in rekel med drugim:
»Čeprav so avstrijskim poslancem sedaj usta nekako zaprta, se vendar ne smejo dati ovirati, da zastopajo dvoje velikih nalog, kjer in koder morejo:
1.	Za trajno okrepitev državnega čuta in za korenito pre-osnovo notranjih razmer.
2.	Za kolikor mogoče tesno gospodarsko zbliža n je avstro-ogrske monarhije z Nemčijo, pa le proti brezpogojni ohranitvi državne samostojnosti.
V prvi vrsti imajo Nemci nalogo, da sodelujejo pri tej nalogi. Rešitev je mogoča le, če Nemci opuste v tem času vsako strankarstvo in se zedinijo v eno veliko nemško - avstrijsko ljudsko skupino.
»Neue Freie Presse« pristavlja temu poročilu še: 0 izvajanjih poslanca Doberniga se je vnela živahna debata. Enoglasno so sklenili, da razvijejo na temelju programa, kakor ga je začrtal poslanec Dobernig,^ živahno agitacijo v posameznih delih dežele.
Italija.
Pogajanja diplomatov.
Milan, 29. aprila. (Cenz.) »Corriere della Sera« poroča: Pretekli teden se je lahko opazovalo, da so se pogosteje vršili pogovori med zunanjim ministrom Sonninom in diplomati trojnega sporazuma in nemško-avstrijskimi. Preteklo sredo je imel Sennino dva daljša pogovora s knezom pl. B u 1 o w o m in baronom Macchio (avstro-ogrskim poslanikom), nakai je takoj sledil živahen razgovor s S al an drò (ministrski predsednik). V petek ]e Sennino zopet sprejel barona Macchio. V soboto dopoldne se je podal atašč nemškega poslaništva na konzulto in je imel tam krajši pogovor. Včeraj se je ministrski predsednik peljal v avtomobilu na konzulto in je tam živahno s Sonninom razpravljal.
Pogodbe s trojnim sporazumom ni.
C u r i h, 29. aprila. »Tribuna« in »Giornale dTtalia« odločno zanikujeta trditev francoskih listov, da je med Italijo in državami trojneea sporazuma takorekoč sklenjen dogovor. »Tribuna« se je obrnila z vprašanjem na angleško poslaništvo in dobila tam pojasnilo, da, čeravno se ne sme vsega povedati, se vendar lahko izjavi, da je vse, kar se je govorilo ali pisalo o dogovoru med Italijo in trojno zvezo, le živahna domišljija. »Giornale dTtalia« svari svoje čitatelje prod vznemirljivimi vestmi. Ruskega poslanika pričakujejo v Rimu 12. majnika.
Rim, 29. aprila. Poslanik Tittoni in zunanji minister Sonnino sta se ob petih popoldne bodala v kvirinal in sta imela s kraljem daljši pogovor.
Rim, 29. aprila. Osrednje vodstvo socialdemokratske stranke je glede vprašanja, če bi na mobilizacijo odgovorilo z generalnim štrajkom, odobrilo dnevni red, ki izključuje štrajk.
Džievne novice in dopisi.
Majnikova pobožnost v Celovcu. Letošnje pridige pri majnikovi pobožnosti v celovški stolnici ima vsak dan ob 7. uri zvečer vlč. g. Janez Messmann, lazarist iz dunajske misijonske hiše.
Smrtna kosa. Dne 28. aprila je umrl v Lipaljivasi upokojeni župnik, kn.-šk. duhovni svetovalec Franc Seraf. F o m a s. Bolehal je dalje časa. Rojen je bil 21. avgusta 1849 v Vilamovicah v Galiciji in bil posvečen v duhovnika 16. julija 1876. Kot mestni župnik v Beljaku je 1. 1906. stopil v pokoj. N. p. v m.!
Izvoz živine. Na Solnograškem in Kranjskem so kompetentne oblasti sklenile prepovedati vsak izvoz živine iz dežele. To prepoved je pa centralna vlada na Dunaju na Kranjskem kakor na Solnograškem razveljavila.
Nadrevident Kejžar v Mariboru je prestavljen v Ljubno. Mariborski Slovenci so mu priredili lepo odhodnico.
Dr. Mravlag obsojen. Poslanec dr. Korošec je tožil mariborskega odvetnika dr. Ernesta Mravlaga zaradi razžaljenja časti. Graško deželno sodišče je obsodilo dr. Mravlaga na 300 K, oziroma 30 dni zapora ter na objavo sodbe.
Župnik Muršec oproščen. Župnik Franc Muršec iz Frama pri Mariboru, ki je bil lani dne 3. avgusta aretiran in po štirimesečnem preiskovalnem zaporu zopet izpuščen, je bil pri obravnavi pred vojaškim sodiščem v Mariboru dne 28. aprila oproščen. Zastopal ga je dr. Pegan iz Ljubljane.
Dr. Zdešar — še ni prost? Graški »Volks-blatt« poroča: Profesor dr. Bayer, ki je bil osem mesecev v vojnem ujetništvu na Francoskem, je snoči došel v Gradec. Vest, da bi bila izpuščena tudi grof Czernin in superior dr. Zdešar, se žal ne potrjuje.
Dr. Francu Kotniku, poročniku pri 7. pešpolku, je cesar izrekel svojo naj višjo pohvalo.
Zbirajte pisemske znamke za invalidni fond. Vojnooskrbni urad se je odločil za to, da napravi poseben nabiralni urad in s pozivi in s podporo časopisja povabi javnost, da pospešuje nabiranje s pošiljanjem starih in novih pisemskih znamk vseh vrst, obrabljene in neobrabljene. V poštev pridejo pri tem pisemske znamke vseh držav na svetu (navadne avstrijske in ogrske znamke od 50 vinarjev navzgor), pač pa vse vrste voj-nopisemskih znamk. Nabirališče vojnopo-možnega urada za pisemske znamke se zanaša pri tem na izdatno podporo velikih tvrdk, bank in filaklostov samih, ki bodo v nekaterih slučajih gotovo cele zbirke ali vsaj del zbirk darovali za dobrodelni namen. Zlasti pa pričakuje vojnopomožni urad v tej patriotični zadevi marljivo sodelovanje od strani šolske mladine. Zbrani material naj se strokovno pregleda in potem primerno uporabi za fond za invalide. Po tej akciji, ki od posameznika ne zahteva nobenih materielnih žrtev in jo vendar lahko vsak pospešuje, hoče vojnopomožni urad dati vsakemu priložnost, da po svoje pomaga invalidnemu fondu vojnopomožnega urada. Pošiljatve naj se naslovijo na nabirališče pisemskih znamk c. jn kr. vojnega ministrstva — vojnopomožni urad, Dunaj, IX., Berggasse 16.
Ranjeno dekle na ulici. Ponoči 29. aprila proti 2. uri zjutraj je našel neki stražnik v Celovcu na Salinovi cesti ležati 23 let staro Marij o Heinisch z ranami na roki in nogi. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Ranil jo je menda neki Andrej Pichler, s katerim je pohajala v tako pozni uri.
Vlom. Na postajališču južne železnice ob Lendkanalu v Celovcu je nekdo zvečer od
1.	do 7. aprila okradel blagajno, v kateri je bilo 50 K 80 v. V urad je prišel s ponarejenim ključem.
Policijski pes Fix Harras iz Št. Vida je res izborna živalica. V Celovcu je nekdo udrl v telovadnico koroškega telovadnega društva in odnesel telovadne čevlje in nekaj druge telovadne obleke. Zatekli so se zopet
k Fix Harrasu, ki je zasledil vlomilca v osebah dveh šolarjev.
Prva smrtna obsodba po izbruhu vojske v Gradcu. V Vrbi ob jezeru na Koroškem je ponoči pešec domobran. polka št. 4 Ivan Po-podi iz Trbiža napadel Franca Grilla, ga vrgel na tla, pokleknil mu na prsi in ga tolkel kriče: »Denar sem, če ne, si mrtev!« Iztrgal mu je denarnico z 212 kronami; ure in verižice mu ni mogel iztrgati. Drugi dan sta prijela dva orožnika Popodija v vojašnici. V blazini so našli še v listnici 192 kron. Graško domobransko sodišče je obtoženca obsodilo na smrt na vešalih in v izključitev iz armade. Zagovornik je naznanil ničnostno pritožbo.
Praški kruh ... V posebnem razglasu se obrača praški mestni fizikat proti nezdravemu kruhu, ki resno ogroža zdravstveno stanje prebivalstva. Fizikat konštatira izrecno, da kruh, ki ga pečejo praški peki, povečini ne ustreza zakonitim predpisom ter vsebuje zdravju škodljive primesi, tako da se po ugotovitvi zdravstvenih oblasti želodčni in črevesni katarji v Pragi znatno množijo. Preiskava je dognala, da pečejo mnogi peki kruh, ki sploh ne vsebuje ni-kake pšenične ali ržene moke, temveč sestoja iz zmesi fižolove moke in v oblicah kuhanega in razmečkanega krompirja, kateri je primešano nekaj koruzne moke in zmlete žagovinel Praški listi zahtevajo, da se peke, ki izdelujejo tak kruh, tako kot prave zastrupljevalce ljudstva aretira in radi zločina proti varnosti življenja obsodi. — S tem pozivom praških listov je treba le soglašati in tudi povsod drugod uvesti naj strož jo kontrolo obrtnega izdelovanja kruha. Dunajski peki vporabljajo n. pr. zelo pridno stare zaloge moke za živinsko krmo (»št. 8«), ki daje kruhu neprijeten grenek okus. Seveda so dognali tudi že slučaje, da je bila primešana krušni moki »skromna porcija gipsa«, fino zmletega peska, lesa itd.
Gos za 50 kron. Na trgu v Plznu na Češkem je bila prodana pred nedavnim časom nenavadno težka gos za 50 kron. Tehtala je 13T kilograma.
Kokošjereja in vojska. V »Mein Sonn-tagsblatt« piše Viktor Schmidt pod gorenjim naslovom med drugim tudi to-le: Kakor sem izvedel pod roko, hočejo »pri zeleni mizi« dovoliti ljudstvu na deželi, da sme rediti samo neko gotovo število kokoši, to se pravi, da hočejo kokošjerejo skrčiti. Veljavnega vzroka za to naredbo sicer ni nikjer, pa to je vseeno. Oni, ki so si izmislili ta lov, tudi nič ne vprašajo, ali bo s tem ljudstvu pomagano ali ne. Res je sicer, da bi prišlo tako veliko perutnine na trg in da bi se vsled tega cene znižale (sedaj se prodajajo kure po 2 K kilo), ali pa bomo imeli potem v bodočnosti dovolj jajec za prehrano ljudstva in dovolj plemenskih živali za nadaljnjo rejo, o tem pač niso gospodje razmišljali. — Avstrija je morala doslej, tudi v mirnih časih, dobivati jajca iz inozemstva, ker je bilo naše perutninarstvo premajhno. Odkod naj torej dobimo jajca, ko niti misliti ne smemo še dolgo na kak uvoz in ko se na takšen način zatre vsako domače dobivanje jajec? Morda bodo oni »merodajni krogi« sami legli jajca? Ako bi ne bili časi tako žalostni, bi se moral človek smejati. Skrb perutninarskih zadrug bodi torej, da tej nakani odpomore in ljudstvo pouči, kako se ima v vsakem slučaju ravnati. Krušni listki nam pač najjasneje pravijo, kako je z nami, in mimogrede bodi omenjeno, da tega ni prav nič bilo treba. Sedaj imamo pričakovati še mlečne in mesne listke, in da jih res dobimo, za to bodo že skrbeli gotovi krogi. Človek niti misliti ne sme, kam peljejo takšne odredbe.
Malo kruha, malo mesa, malo mleka in nič jajec, o čem naj ljudstvo živi, s čim naj se prehranijo zlasti ubožnejši sloji?
Že sedaj se govori, da bo stalo jajce 40 h in še več, mast nekoliko kronic, nekateri, ki imajo vpogled, govore celo o 15 K pri kilogramu. Upajmo, da nas to vendar ne zadene in da bo vlada še pravočasno posredovala. K sklepu svetujem perutninarjem, naj sejejo solnčnice. Seme solnčnic je prav dobro za perutninsko pičo, poizkusil sem si pomagati z njim že prošlo zimo, ne da bi bil opazil, da bi škodilo. Ker vsaj za sedaj še ne delajo iz njega moke, tedaj je njega pridelovanje, prodajanje in uporablj evan j e vsakemu prosto. Solnčnice ne potrebujejo posebne
strežbe in nam nudijo ob cvetju krasen pogled. Samo paziti je treba, da se v njih bližini preveč ne naselijo vrabci.
Velikovec. Ravnatelj na deželni poljedelski šoli pri Velikovcu, g. Robert Pawlik, je predaval v velikovški meščanski šoli pred sicer malim, pa izbranim občinstvom v soboto dne 24. aprila o predmetu, kako da se naj preživlja ljudstvo za časa vojne. V prvem delu se je pečal z žetveno' statistiko zadnjih let v naši monarhiji in v Nemčiji, v drugem delu s sestavinami živil z uporabo na sedanji čas. Govornikova gospa in gospa dr. Hòflerjeva, ki pridno delujete v kuhinji rezervne bolnišnice na Goldbrunnhofu, ste oskrbeli za poizkus razna prav okusna jedila samo iz turščične moke, da se tako dokaže, da se tudi s turščično moko da prav dobro kuhati. Žal, mnogi za predavanje niso vedeli in je želeti, da je g. Pawlik ponovi.
Strmec. P a d e 1 je kot junak na bojnem polju dne 11. aprila 211etni Franc Kavalirek, p. d. Vomikov v Štavfah. Služil je pri 7. pešpolku. Bodi mu lahka tuja zemlja!
Marija na Žili. (Napa d.) Zvečer v soboto dne 24. aprila je bil tukajšnji organist A. Erat, ko se je vračal sam iz mesta, od nekega vojaka napaden in oropan 14 K. Upajmo, da napadalca izslede in da ne uteče zasluženi kazni. Posebno varno sedaj v naših krajih res ni!
Prehranitvena vprašanja v vojnem času.
V »Mein Sonntagsblatt«, ki izhaja v Novem Tičinu na Moravskem, piše inženir Oton Mareš pod gorenjim naslovom to-le: Samo ob sebi je umevno, da se mora v sedanjih časih podvreči vsako privatno in tudi narodno gospodarstvo vobče zahtevam vojne. Vendar pa se množijo pri najvažnejših potrebščinah, in to predvsem pri prehra-nitvi, napake za napakami, tako da ni v tem oziru nikdar dovolj razjasnil. Seveda se morajo oddajati najboljša živila našim bojevnikom, da lažje prenašajo vojne težave. Mi zaostali pa se moramo zadovoljiti z živili, ki preostajajo po oskrbi naših čet. Po tem dejstvu moramo uravnati in predrugačiti našo hrano. To se do sedaj še ni zgodilo pri vseh družinah, mnogo jih je, ki gospodarijo še po stari navadi, ne da bi pomislili, da mora pomagati vsak posameznik splošnosti pri varčnem in pametnem upotrebljevanju živil, kolikor jih je še na razpolago.
Umna potrebljevalna tehnika mora temeljiti na eni ali hkratu na več naslednjih točkah, pri katerih se morajo različne naredbe prilagoditi premenjevalno zdaj eni, zdaj drugi nujnejši potrebščini.
Te naredbe bi bile:
1.	Skrčenje pri uporabi živil;
2.	boljše izkoriščenje živil;
3.	pomnoženje že znanih živil;
4.	privzetek novih živil.
Te točke bi se dale pač težko natančno ločiti druga od druge, ker se dajo izvesti največkrat le vzporedno in vzajemno.
Glede skrčenja pri uporabi živil moramo razločevati naravno, takorekoč nezavedno skrčenje in pa zavedno. Naravno skrčenje bi moralo nastopiti pri uporabi žita za kruh. Sicer država za silo že lahko pokrije potrebo žita, vendar je treba v tem oziru največje štedljivosti. Potrebno je torej — in kakor znano, tudi postavno predpisano —-da se kruh meša z drugimi mokami, na primer z ječmenovko. Ta se sicer ne da speči tako lepo kakor žitna in ržena moka, toda ima, in to je poglavitno, prav takšno redilno vrednost. Tudi turščična moka se da do-
bro uporabiti za kruh, to vedo zlasti Kraševci, južni Ogri in Bošnjaki, ki drugačnega kruha skoro ne poznajo. Kruhu se pridene lahko tudi krompir, in sicer cel ali zmlet v moko. Ta pridevek ima posebne prednosti, in marsikateri ga pridevajo kruhu celo v mirnih časih. Krompir učini namreč, da se da kruh bolje speči in da se dalje časa vzdrži. Ta dejstva so tudi nagnila vlado, da je ukrenila z odredbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 1. 1., da smejo peki rabiti za kruh samo mešanico, obstoječo iz 70 odstotkov pšenične ali ržene moke, ostanek pa mora biti ječmenovka ali krompirjevka. V po-množitev žitnih zalog se je privzel tudi ječmen; prepovedano je ječmen izvažati in iz njega napravljati slad. Ječmen se da tudi prav dobro uporabljati namesto kave.
Tudi uporaba krompirja se v tem letu veča. V mnogo večji meri kakor dosedaj se uporablja za človeško prehrano, pa tudi za krmo domače živine se ga potrebuje več, ker se ne morejo dovažati različna umetna krmila. Zato je treba z njim varčevati in ga uporabljati res samo v te namene. Nekateri mislijo, da je v to že dovolj, ako vlada prepove iz njega delati špirit. Pa se motijo. Le majhen del vsega pridelka, in sicer 5 do 8 odstotkov odpade na žgalnice. Poleg tega odpade pri tej prepovedi tudi usedlina, ki je že v mirnih časih naj večjega pomena za živinorejo, ker tvori meso, mleko in maslo. Veliko večjega pomena je, da se obvaruje kroimpir pokvarjenja, zakaj pokvari se ga vsako leto okoli 10% cele letine, s čimer se dosedaj še ni računilo. To izgubo je treba kolikor mogoče zmanjšati. Ako se nam posreči obvarovati samo nekoliko odstotkov, tedaj smo pridobili znatne množine redilnih snovi. Obvarujemo ga pa s sušenjem. Boljša bi bila prepoved izdelovanja špirita iz melase (melasa je rjava, gosta, zelo sladkor-nata usedlina, ki se dobiva pri izdelovanju sladkorja; opomba prevaj.!), ker tu ni nika-kih ostankov, ki bi prišli živini v prid. A melasa sama ima veliko krmilno vrednost in lahko nadomesti veliko množino redilnih snovi, ki jih sedaj živinoreja pogreša. Na Nemškem so že prepovedali žganje melas-nega špirita.
Tudi na boljše izkoriščanje mesa moramo misliti. Kolikor ga je odveč in kolikor ga ne moremo hkratu porabiti, naj se kon-servira, oziroma posuši.
Potrebno bi bilo, da bi bolj izrabljali sladkor, ki ga imamo v 'obilici vsled dobre letine in prepovedanega izvažanja, saj je znano, da je sladkor izborno živilo. Uživajmo torej sadne konserve itd. Sirovi sladkor uporabljajmo pri kruhu, neprijetni njegov okus se pid peki popolnoma izgubi. Sladkorni kruh ostane dolgo časa vlažen in svež, je nekoliko temnejše barve in ima lepo rjavo skorjo. Osladni okus se popolnoma zenači s soljo, ki se pridene kruhu. Nad 5% sladkorja ali 10% jedilnega sirupa (melase) se ne sme pridejati. Sladkor se najprej raztaja v vodi, ki je pripravljena za testo, potem se primeša moka. Dobra mešanica za sladkorni kruh bi bila morda tale: 900 g.ržene moke, 100 g krompirja, 100 do 150 g melase = 50 do 100 g sirovega sladkorja, 5 do 10 g soli.
Tudi zelenjad bi se morala bolj uporabljati. Različne kmetijske družbe so že začele misliti na to, in upati je, da bode uspelo, kar bodejo ukrenile. Predaleč pa se tudi tukaj ne sme iti — posebno se to dogaja po mestih — ako se ukazuje, da ne sme ostati neobdelan najmanjši košček zemlje, ako se hočejo za zelenjadni vrt pripraviti celo stav-bišča. Ne sme se pozabiti, zelenjad potrebuje dobro predelane, redilnih snovi bogate zemlje, sicer je škoda semena! Tu naj ima najprej besedo strokovnjak, sicer je povsod neuspeh in izguba!
Nazadnje je treba privzeti tudi novih živil. Nočem tu govoriti o moki iz slame, ki jo je iznašel neki berolinski kemik in ki se je o njej pisalo nedavno po časopisih. Nič novega — že dostikrat so iznašli takšno slamnato moko — pa še vedno se je izkazalo, da ni za ljudi. Bolje je, da se slama prav pripravi in porabi za krmljenje živine.
Vojni čas nas je pa opozoril na neko živilo, ki ga priporočajo strokovnjaki že nekaj let kot posebno uporabno: na drožje iz piva. Po svojih kemičnih sestavinah se približujejo drožje najbolj meSu in ga torej lahko deloma nadomestijo. 1 kg drožij ima toliko redilne vrednosti kakor 3'3 kg mesa, a je bistveno cenejši. Zaradi fosforovih spojin, lecitin, ki jih imajo v sebi drožje, so to di-jetična živila, ojačevalna sredstva, ki jih zdravniki radi predpisujejo. Drožje se posebno izvrstno uporabljajo za juhe, omake, raguje itd., pravtako za napravljanje trpežnih krušnih jedi, čokolade, ki se je na bojišču tako dobro obnesla.
Samoobsebi je umevno, da bi se dalo še mnogokaj nasvetovati. Navedeni zgledi pa že dovolj kažejo, kako različno je mogoče umno uporabljati z razpoložljivimi živili. In vse je treba upoštevati, in upoštevati mora vsak posameznik. Ker samo tedaj bo mogoče vzdržati, vzdržati — do zmage!
Književnost.
Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915 M. R. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Izredno nizka cena za to 224 strani obsegajočo knjigo znaša samo 1 K 20 v., v platno vezana 1 K 80 v., po pošti 20 v. več. Kakor pove že naslov, ne bo služila knjiga samo ob času draginje in pomanjkanja živil, katero je prinesla s seboj svetovna vojska, temveč bo postala vsaki gospodinji, nenadomestljiva svetovalka za poznejše dobre čase, katere nam Bog dodeli! Knjiga se strogo ogiblje dajati navodila za razkošje in potrato, vpošteva pa povsod varčnost in šted-Ijivost in uči gospodinje, kako si pomagajo z malimi sredstvi in živili, kateri so vedno in povsod na razpolago, ne da bi trpel pri tem okus in pravilna, človeškemu telesu potrebna prehrana. Knjiga bo nudila vsaki gospodinji mnogo novega, pa tudi nekaterim jedilom, ki so jih imeli naši predniki v časti, moda pa jih je zavrgla, bo pripomogla zopet do zaslužene veljave.
Želeti je, da bi si to knjigo nabavila vsaka gospodinja, ki je ali želi postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoje družine, pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tudi veliko pripomogla, da se knjiga hitro razširi.
Lavretanske litanije Matere božje za mešani zbor, oziroma eno-, dvo- ali triglasni zbor zložil Franc Ferjančič. Cena 30 vin.
Te litanije, ki so ravnokar izšle, bodo dobro došlc našim pevskim zborom. Z njimi pa ne bo ustreženo samo pevovodjem in pevcem, temveč tudi občinstvu, ker se bodo litanije po svojem ustroju in značaju povsod hitro udomačile. Meseca majnika in za vse Marijine praznike bodo prav dobro došle. Dobe se v Katoliški Bukvarni v Ljubljani.
Loterijske številke:
Gradec, 28. aprila. 12. 24. 47. 46. 55. Line, 1. maja. 36. 66. 2. 45. 4.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
■     uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ■	----
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.