gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. fećai XIII Ljubljani sredo 27. junija 1855 List Vipavsko vino ajde Naj pavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči da hud sovražnik vina je vro kraj, in vsakdo ve, V) Novice" tudi enkrat govoré od vipavskega čina. Celo malo hram o v (keldrov) je v Vipavi tako vina, pa ne za tega voljo hvalo prepevale 9 CL Ti • • /» • 5 da mu po nevrednem napravljenih, da so na hladném ampak da dajo le „cast komur cast Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo cast 5 To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mno- hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po zih Krajncov in tudi druzih prazna vraza veca ni stanovi ten da r) Vipa vroćini vre in vre tako hitro in dolgo, da nazadnje ali kakor se navadno govori, da se „ne derži dolgo". Će se je v člověku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi po udari na birso, kar se pa zgodi vsakemu vinu v < okoljšinah. Če pa pride „Vipavec" kmalo iz cih v drug bolj hlad ▼ • v r , ■ kraj 5 dom se pa derži , kakor sku no či. dopoveduj tacemu kar koíi hočeš, ne boš ga snje uče, ravno tako dolgo in je ravno tako dober odpravil od babjoverstva. Taka se godi tudi vipa v se bolj y rečemo, da ni kakor marsiktero drug Sicer pa tudi ves Vipavec" ene baže; ampak so skemu vinu. Ćeravno so gotove skušnje do do brega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska do- poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov lina se tako dobro derži kakor vsako drugo vino fgoric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlj jiiic* , sc lanu uuuiu UČILI naivui vaaivu uiu^u vmu, ----j i • r"*"™" .««ww.. , »» j * «v v " vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vi- tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz A VT/Ifl ćb wior) YïAnintin*riinA ttim n TTî n n l^n ir\ il n wi Irfrw** c niant, ifi nrfd spHanîim nnmaniliflnipm vina síť» vpà kot pavca med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še • Vf I ! * , It • V • n n n I A au Ain A U í I rv H n ma H n /\ ^ n a X? ^v « že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, u*; — r - -----j— — — oslaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske ali drugara prodati, da ga kerstijo s kakošnim šta- poletinske vročine, jih navadno za tega ^oljolezimce ne na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina 5 jars kim ali dolenskim im en om, in potem ga lahko prodajo. Kerčmar ji in pivci ga hvalijo, da je kaj. Koliko „Vipavca" fzimske vina ) zovejo se je prekeršenega ze po Krajnskem i z veliko pohvalo popilo še derži zmiraj neumna zabavljica, Tii pač resnično veljá stari pregovor: „svet po sili imena vipavskega pa da se „ne derži"! Nekaj koristnega drevja 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa!" — v njegov v naših gojzdih in na vertih blizo i2 do 16 čevljev lastni prid, ker blago je dobro in toliko vredno, ka- visok in 3 čevljedebel; po hribih in planinah pa ni ne kor vsako drugo, le ime se mu mora drugo dati. Tako tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, je na svetu z marsiktero stvarjo. , gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej ■I I ĚĚĚtĚ ■Mi MH ■ ■■■ ■ HHI WĚĚM I der Pa nekaj mora o ti vraži vendar le resničnega težák. Ljudje ga rabijo za i • TTi // • • 1 A i t V#v# «li i • a v biti.da se je ravno„Vipavca"přijela? , pa to grebenače, vitle, za »V jv ^^ I bravci reci. Res, da je nekaj utegnejo nasi žaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je k It n -1 U i A í O lr a F7 n lm A It /\m /ln 1 v v Iiir rv v -r mi ■ mrt /\ Ě /\ 1 -1 ^"ii /I « rv mm T » nekaj da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal. je tako, za kurjavo, ker dajè veliko vročine. Cenijo tudi ogel To Zato njegov Sad je tega germa bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnicaprav ko mesca oktobra dozori spozna rumenkljato meso in t do Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pra- vejicah. Dobre so gloginje, da gloginje — je valjovito, rudeče kot krí, ima suho zern; pozimi obvisi na V « V z njimi se presici vijo, nič raje „na birso" ne udarja, kakor vsako drugo tajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je 9 da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok vsadijo v ta namen Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo. naj dobro prekuha mlade deblica, ko so čevelj visoke ; 9 da v tukajšni gorki jeseni mostze naj jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali Vi tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro seje iz čistilo v sodcu, je že tako izgotovljeno, kakor so druge Vil tedaj ka tih neprehodljiv 9 živ plot. 9 vina, in posebno marun, se le v 2. ali 3. letu. pavsko vino, kadar se je izčistilo v sodcu. nima Druga versta tega drevja je širokoperjasti ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima 11 • T • 1 V » 9 v svojem daljnem vrenji nič druzega se dognati kor to, da sladkor (cuker) gl°g večje in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj 9 ki je v nj e m 9 ^tioi/i, na- javnu iano iftuciftc, ivaivui ica ucic^a vuij popoinoma velike rasti pa lepega listja redijo ga po razveseljnih predela v vinski cvet. Vipavec je tedaj ze pred gojzdičih in javnih vertih. pretekom pervega leta popoinoma gotov, tako da vinorejcu sedaj nič druzega ni storiti, kakor to, da ga proda 9 ali pa da posebno skerb ima, da Tega rodu je tudi črensaali sramsa (Elsen baum). Jugoslaveni ji pravijo brek inja. Ona zra ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun 9 štajar ste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega ske in pa tudi druge vina, nemske itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodno sti; s ci m nek bo pa V ipavec svoje vino prihodnje zobatega perja. Les je bel, gost, sedá terpežno bar vati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porab ljiv; iščejo pa plačujejo ffa dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti. pa tudi poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati 202 in sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred se jemo kor y stvari, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja, je viditi kakor da bi ogenj is nješvigal. Toraj je toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, ka- Elmov ogenj toliko lepši in toliko veči plamen kolikor več večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje elektrike je v zraku, ker se je po tem več v električnih sploh globoko in težko zemljo. — truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega in sveti se lepši. drevja 5 ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji nasi pri kladno biti. Dostavljamo pa se tole: Naj pri dni To pa se niso vsi prikazki, ki jih hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in me gle ni vertinci. kmetovavci sadijo in sej ej o drevja ingermovja Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiča kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo; kaj ti pripisujejo y ker se malokdaj pokažejo ; ko pa pridejo y zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strasni so pa res strasni. Vsak se utegne na deželi kakor tudi dragoti lesa v okom pride. Na vad n ega in večj ega po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno okrog verte, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to kmetovanje" na 307. strani in dalje; od hitro ra- vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali v o stecega drevja govorili smo tukaj smo dodali popis • v manjsega deni. Včasih se megle nizko vatopijo, dež gré. se bliska koristnega in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré mi v lanskih „Novicah" ; drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko naravuoat proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo drevje ali germovje, ktero je njihovim potřebám in zem- Kadar se tak rep nad vodo naredi, ljiščem najbolj prikladno ali vgodno vzdigne dostikrat tadi J. S. Tadi pustota se dá v rodoviten vert predelati vodo z vertincom kvisko. Zdaj je viditi, kakor da bi šla voda po vertincu v megle, ali pa nazaj iz megie v vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec do tal. Po Pod Učko goro (MoDtemaggiorel v Istrii stojí farovž na Vra nji. Kdor ta kraj pozna, vé, da je žalostěn, pu-stoten in kamenit, podveržen verh tega ěe veliki suši, ne- tleh gre z repom sem in tje, kakor da bi pometal. Sinal sem pripoveaovati od takega vertinca. ki so vidiii při mili burji in mnogoverstni uimi, in da kdor na taki Logatca na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili napolji, so kar oatermeli. Zito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razme- pustoti kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In vendar je iz neplodne pustotě te gosp. fajmošter MatijaMužina, verli družbenik krajnske in goriške kme- íijnke družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril plodeu in tal. Jez ga nisem se nikoli vidil; poznajo ga pa tudi pri nas doma. Oče lepo vredjen vert , kteri je razdeljen v vert za zele njad itd. in pa v vert za samo sadje, kterému je okoli 26 mi pišejo: „Od tistega vertinca tudi nekaj vém. „Tako se tudi v naših krajih godi. Od cerkve tje po trav-„nikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel voz pa tudi več; pa sem sam vidil na jeko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta reč sežnjev na dolgo in okoli 18 seznjev na široko dolocenih, in „žeru, „je taka ko iz kterega je krajnska družba přejela že večkrat žlahuih hrusk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih „se „ta hadi IU se začudit, bi še zbolel. Mi pravimo pritisne". y da y lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodi!i še tù in tamna Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokaza! faranom svojim, da tudi iz kamenja Kakor dolgo si clovek ne prizadeva natornih prikaz kov zapopasti, ivu morajo vraže pomagati. Ali pa ni ža da ima „hudič" še dandaaasnji toliko s stvar lostno slisati y zamore človek sadunosen vert ustvariti, ce ga je le prava živa volja, in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in po-vikšaoje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez jenjem po svetu opraviti 1 Na Dunaji. Simon Subie. Starozgodovinski pomenki dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bil kadaj mi Plil f da iz pastote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela Ovetlica Lotos in njeni pomen na noriskih rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) ^ft ^fe ^^^ Cveta loto s nobeno dru^o verozakonsko castje ne gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, pozna razun egiptovskega in etraškega. Da pa Noričani niso posebna slava pa še takim, ki pustotě preoarejajo v nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan. Ako pa prejemala cepiče žlahnih hrušk iu nešpelj, ktere razvese-Ijujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges conaumere" vajeni. Slava pridnim verte in m no z i jo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kdo zamore dokazati egiptičnostali etruščinost Nori- čanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval S i- kakor častiti goep. Muž ina! Kaj pa je Elm natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec.) o v ogenj? Skušnje nas v r uce y v ce kaka stvar elektriko dobro vodi, da se je lahko veliko v nji nabere in jo spuša kar je je od več. Posebno pa elek- mumijah hranjena najde trika tam uhaja, je stvar špičasta, in ponoći je viditi ta cvet li m bar, li lija, kakor Nicolaj Thuri *) piše: „ vam Veneris nomine Po'abi colebaot, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat". Lei ja, 1er, li m bar je laková ali čebulja rastlina in je bila Aphr»-diti posvećena, ktera se je za tega voljo velela 'Axidahç 2) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženakega rodivnega or- zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih Po pomenu imena je tel ja po- gana i 3 noćni cvet, sansk. lila noc gerški Ieiqiov od XaQœ, kakor da bi ogenj iz nje poganjal Ko pride megla ki kriti zato je tudi bila srebernosjajni mesecni boginji Ja- hna veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari ki spi 4 caste, obuđi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te Nr. 5 od „bodeče palme44 nam ni došel. Prosimo ga nam še enkrat poslati, da ga vverstimo temu sostavku v přístavek. Vred. noni Lucini, pomocnici porodnic, posvećena Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figo-vega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frobnleitena na Štajerskem, na kterem stoji ime Mene la. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva * Kmetijska ljubljanska družba je přejela obris gosp. fajmoštro- Čandika vega verta na Vranji, kterega so ji pri ti priložnosti poslali, ko so ji odrajtali letni donesek kot družbenik krajnske kmetijske družbe. Glavni odbor je naročil vredništvu, naj se castitemu gosp. fajmoštru v „Novícah" očitna hvala in zahvala izreče za lepo njih prizadevanje o sadjoreji in dobrovoljno podpíranje tudi nase sadjoreje, kar je vrednístvo v gori spisanih verstícah rado Bhavany Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljino perje v dražbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višna — Radogosta Nicol. Thurius cap. XI. . Athaeneus 15. 681. 3) Kreuzer „Symbolik" I. 510. storilo. Vred. 4 Kreuzer ,,Symbol." II. 567. 203 obražen, deržajoć v vsaki peroti list figovega drevesa« Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami per vín je? zaznaioki Shivino 1 Učnik. Pověj mi, Lukec, koliko elementov ali 5 opominjajo na združeno častje Višnuvo in Lelja, 1er, li mbar je bil starému Slovencu svet c?et gorab ne raste y i na priliko, limbarska gora, Lim bar je y na Štajerskem in Kranjskem* Ze pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje Učenec. Eleníientov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda zato je imenovai tudi gore po njem, akoravno po četerti četeiti y tret ji zrak, in Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Ceterti: moje škornje. ^ v Balant. S. Teržičanski. na starih dnarjih ljubljanskega mesta pricuje za castje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebuo dr. Schleicher začeli ločiti Novičar iz austrijanskih krajev I Zadru je 6. dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri litvanščinood slo vanščine, ven kteri je grenadirski bataljon domaćega našega régi dar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta 2), kteri pravi: 5.da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega 1 o-čeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govori o tej raz-meri tudi visokoučeni Jakob Grimm 3 Razun gori imenovanega mitologiškega imena Mene la še nahajamo druge imena na noriških kamuih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Pi ci u s 4 po častji božanstva lltvanskega P i ci us, kteremu so mladenci darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri po-labskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic češki in slovenski phallus. Dalje A us co 5) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih menta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (baodero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom y 9 P° opravljeni veliki maši pa višji škof Go d ea s i z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih ve-ličastvo!" Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajt-nanta. Opoldne so oíicirji v kosami gostili vojake, ki so n Laib. Zeit.« v dražbi Perunovi. Tudi lastno ime At val opominja na litvanskega boga Ai tvar o s. Posebno pa še poznaj® slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima ra-zan leljevega perja in figovega listja tadi krona-nega 6) orla, smo našli ime Mene la, od kterega Muhar bili prav zidane volje. Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo ; zato žito počasizori, pa rež bomo vendar kmalo y želi in, kakor se kaže, je še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. 1% Tersta piše „Triest. Zeitda v ondašnjem laškem pise: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf časniku „11 Diavoletto" je bila te dní ob prihodu milostlji- andern Romersteinen nur Men alia und Me ni li us vor- vega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a kommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji na- lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natis- hajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere njeoa, ktero jo bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, v Gorici gosp. dr. Stefan Kociančič zložil in ž njo samo malo pokvarjeno v Le le mene. Narod je izvirni po- pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. men pozabil, in toraj si besedo prikrožil, kakor mu je bila nar bolje priležna za izgovarjanje. li y M en a li a, Menelia, Men u le pa je tudi bilo priime La i me 7), v kteri se vse Iz Pole v Istri 20. junija K. Us 'i* Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz smo imeli dolsro časa, pa tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše boji mo ; gorko lastnosti indosiavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvi- je bilo zadnje doi tako, da je bilo v morji 209—21° R. šeuo mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, v Ljubljaoi ste pa vendar 14 dní popřej češnje imeli ker se zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše, so mi ljuba mati y HB^lka kor tukaj; vina bo malo, v nekterih krajih se tertne bo rekli : n Glej 5 da te kje Lama Baba ne zgrabi (Dalje sledi.) tt le zni bojé. Tukaj v s t r a i i. Ce mi ne verjamete, pa pridite Smešoice Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina bila pri nas tako velika, da so lovci večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. Dalje pise, da je pri njih velikokrat taka megla da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala ko jo je nad glavo deržal. y 9 in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to nazna-njeoo. Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi votle, okoli kraja jih pa nič ni. Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od". Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po městu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribni- čana sta z navadno kramo tukaj bila. Še nekaj. Mnogo Tudi se bere v tem časopisu, da je neki mož iz Bakaranov in druzih Horvatov, ki so popřej tukaj pri ar deržave Ke utuk i tako čadovitno znal petje petelina opo- seuala delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustav nasati, da se je celó sonce zmotilo in enkrat za dve uri pred danilo, kakor sicer. ljeno Fr. P...Ž. 5 na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Ter sta za delavce v podkopih v Krimu, proti temu, da bodo i 2 4 Glej Muhar „Gesch. der Steierm." I. Abbildungen Taf I. fig. I. in Tafel XII. fíg. 9. Dr. Pott „Etymolog. Forschung" II. 601. Jakob Grimm „Gesch. der deutschen Sprache". I. 170. Apiani „Inscript." CCCLVII. p, Na celskih kamenih. Muhar „Gesch. der Steierm." I. 349. Nar butt „histor. narod. litewskiego" str. 47. Dr. Hanusch „Slav. Mvth." str. 238. plaćani vsaki dan po 3 al komaj so se odpeljali tako se govori — so jim oblekli rudeče hlače in jih mestrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke věstí in ubogi Horvatje bodo nehoté Kanonenfutter" zoper Ruse. » *) Zal nam je, sedaj bi bil pa že prepozen druzega. da omenjenega spisa nam niste mogli pred poslati; Prosimo namesto njega vćasih kaj Vred. 204 Braslovč poleg Celja ee pise v poslednji listštaj. stvo se nek pomišljuje ma jih v sedanjih okoljsinab toliko kmetijske družbe, da v nedeljo sv. Trojice strašna toča, ki je na več krajih Štajarskega veliko škodo naredila, je dati. Iz Poljskega maršira en oddelk rusovskih grena- dirjev naravnost k armadi ra Cernaji; so pa ti grenadirji v 6 soseskah okoli Braslovč vse Da polji tako čisto pokon- nek pravi junaci io perva izbrana (Elite) armada, ki jo Zvedeni možje terdijo, in pa činkvantin (to je, tista laska koruza, ki v 60 da ob hudi vročini prihodnjega mesca se je turške kuge v dnevih zori) so bili edini sadovi, ki so se dali se saditi. Krimu bati, ako se zavezniki ne preselijo iz tistih krajev, Odbor štaj. kmetijske družbe se je po čvinkvantin berž ober- ki so sedaj čez in čez pognojeni z mertvimi. — Iz Pariza čala, da so mogli vdrugič njive obdelati. Fižol. proso rusovska vlada pošilja na bojiščc. nil v Verono pa kolikor ga je pervikrat dobil, je bil se sliši, da je knez G hi ka poslal pismo cesarju Napoleona berž pokupljen; novim naročilom se je pa zamoglo še le v kterem protestira (se zoperstavlja) zoper vse, kar se sred tega mesca vstreči. da Iz Notrajnskega. V nedeljo 17. dan t. m. je bila huda ura v Koća h, Slavini, St. Petru in Košani; toča je lepo polje strašno poškodovala, in trešilo je v dva možka iz Koč ; enega je ubila, druzega pa hudo poškodovala. zdaj v Moldavi in Valabii godi; čudno je, pravijo je Napoleon ta protest obderžal. — Med angležko ia ru-sovsko armado se je vnelo še posebno razpertje, zato ker so Rusi na angležki ladii „Kosaku pomorili majhno množico angležkih mornarjev kteri so se, kakor an^ležka vlada terdi 5 Novičar iz raznih krajev Po vradnih naznanilih je potovanje Njih veličanstva cesarja v Galicii tako določeno, da pridejo 10. julija na Dunaj nazaj. Govori se, da pozneje bojo sli s cesarico oa Las ko. — Za koncno posvetovanje o osnovi konkordata, ki je bila v Rimu s pripornočjo dunajskega višjega brez sovraznega na mena priblizali bregu Han-go-u; Rusi pa pravijo drugač. Ci ga v o je pravo? je težko razsoditi, ker vsak drugač govori, — to pa je gotovo, da angležka vlada po vladi danski terja od rusovske, naj kaznu je hudodelnike. Kaj bo iz tega, se ne vé. V Moskavi se je 4. marca t. m. opoldne veliki zvon, 800 centov težek, ravno ko so ž njim zvonili, v Ivanovem turnu skofa izdelana t je zvolj • V • posebna komisij Od 16 odtergal in 3 nadstropja^ prederl; 5 oseb je pri ti priči ubil, 7 pa zlo ranil. Na Španjskem še zmiraj vre, m, ce m. je po visjem povelj ništvo in vojaško vprego popolnom kupovanje kónj za top ta vlj more za nov dokaz veljati, da austrijanska vlada se to za ne bi v y liki želj ojsko spusala Ministerstvo kupčijstva je pri ti pri ko je dovolilo obilnišo posetvo tobak Tiroljskem ravno se še skriva razpertje med ministroma Esparterom in O'Donellom, je vendar gotovo. Čudno je, da se Rusom pripisuje podpihovanje puntarskega početja. — Po več pa-peževih deželah v Raveni, Forli in Ferari se klatijo roparske derhali, tako, da si mestjani ne upajo na deželo zgovorilo, naj bi se po tobaka přidělovalo Goto sterstvo resu o posvetuje, kako bi se dal K dit vsih deželah cesarstva več je, da se ravno zdaj miniraš pogoj- Poleg zel ez nice od Miirzzuschlag-a do Lju bljane je gosp dr Hlubek kteremu je na ti poti zasaja Zenit\a kneza Lazara Narodna serbska. gr Poslovenil M. V. drevja izrocena, lánsko leto zasadil 114.241 germov in 4414 dřeven, med kterimi jih je 1570 za deržaje tele- (Konec.) graf ni h strun K cesarstva; nižji zdravniki v veliki boln je sedaj po c krajih našega dunajski so bili Přejde petek, in sobota přejde Rano dojde pa nedelja světla. Sini moji devet Jugovicev Jaz že lahko pijem kupo vina. lov spravlja na planino, Samo mislim, sinki moji dragi. --rs. V , , , m mm « « « » dan povabljeni za ozdravljanje kolere v Galicijoidoh tar přejme na dan '5 ? kirurg pa polovico Car na Ter pokliče starega Bogdan Z Jugom pride devet Jugovicev S cim bi mogel Laza obdariti? Povodnji Ko sedeli so na stolih zlatih na Tiroljskem v gornji in doljni inski, pusterski in adi-ški dolini, v Vincgavi in Vorarlbergi so po razlivih Ine Adiga , Drave, Leha, Kislaka in mnozih hudournikov tako ? strašne, da tacih nikdar ne pomnijo; tudi iz Laškeg • V 1 V • . n . y . _ . m iz vec okrozij na Francozkem se bere od Jugu pravi devet Jugovičev: Lahko ga je obdariti, oče! , Mi imamo dokaj konj in skolow Mi imamo pera in kalpake. Zdaj pa pravi car mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj in skolov, med žganje sladkora, Ima Lazo pera.in kalpake, Verh sedel je car mogocni Stepar Zraven njega stari Bogdan sivi, Zraven Juga devet Jugovičev. Jim nataka zvesti slug;a Lazo, Jim nasul ie dinj Iz boj v v h povo- Jim prinesel vina začernelca. > v Krimu smo dobili te dni imenitne Kedar so pa se apili novice. 18. dan t. m. je bil sila nesrečen dan za zavez-nike, posebno pa za Francoze. Tistega početja, kterega se je prejsni vojskovodja francozki Canrobert tako dolgo i branil se je P da je Marsikaj je stari Jug govoril Kak nekteri so junaci verli. Jug izvleče knjigo staroslavno Ino pravi iz nje zadnje čase: dnje raje odstopil od višjega poveljstva, Vidite li, mili moji bratj / tari A ' _ a « « —