Marec/sušec - 2016, leto XX, številka 1. Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci Trinajsta runda - slovo Dejana Zavca Naj šunke, pirhov bo obilo, to naše velikonočno je voščilo. Vesele velikonočne praznike vam želi Uredniški odbor. Spoštovane občanke, spoštovani občani! Veselja, radosti in sreče ob velikonočnih praznikih vam želijo: Župan Alojz Kaučič in delavci občinske uprave. 2 Člani KED Juršinci so za novo pustno obleko izbrali kostum orhideje. Nogometna reprezentanca ŠD Juršinci. Odbojkarice OŠ Juršinci postale medobčinske prvakinje. Marec 2016 - 3 - Marec 2016 SpoštovAni občAnKe in občAni! Ljubiti jutra v naših slovenjegoriških krajih, da se zaljubiš v dneve neskončnih priložnosti in noči spokoja in zadovoljstva, da živimo v miru in osebni sreči. To je kredo naše usode, priložnosti. Začeti dan s pozitivno mislijo, z idejo, ki bo razveselila domače, prijatelje, sodelavce … Z mislijo, da živimo dobro, ker smo zdravi, ker nismo lačni, ker imamo družino, sorodnike in prijatelje, ki jih imamo radi in jih lahko spoštujemo. Z mislijo, da ni temnega dneva, ki ga ne bi premagali, če hočemo in želimo. Z mislijo, da je dobro biti, da se splača vlagati v ljudi, s katerimi se srečujemo, da vendar živimo čudovito, dobro življenje v naši občini. Imamo pitno vodo, dihamo zdrav in čisti zrak .. Lahko smo jezni in užaljeni, lahko pa smo veseli in srečni. Lahko gremo na sprehod, se veselimo ob aktivnostih naših društev, ob uspehu in razvoju naših najmlajših, naših otrok. Spoznati in priznati moramo, da nam pravzaprav manjka malo – ali nič – za srečo, le zavedati se moramo vsega, kar imamo. V obdobju velikonočnega praznovanja vam,občanke in občani, sporočam, da bo Občina Juršinci še naprej sledila zgornjim željam, ki pomenijo spoštovanje vrednot in skrb za kvaliteto življenja, tako v razvojnem vidiku kot na družbeno-socialnem področju. Še naprej bomo v okviru svojih pristojnosti in možnosti delali za srečno in varno življenje v naši občini, ker to moramo in znamo. To je usoda, to je priložnost, to so nam v teh krajih pustili naši predniki! Dovolite, da vsem skupaj zaželim blagoslovljene velikonočne praznike. Preživite jih radostno s svojimi domačimi in prijatelji. vaš župan Alojz Kaučič velikonočno praznovanje prihaja v naše domove z mešanimi občutki. Občutki spraševanja, dvomov in razmišljanja o našem vsakdanu, s katerim kdo ve zakaj, nismo zadovoljni. Nismo zadovoljni in se sprašujemo, obsojamo in bentimo nad vladami, davki, reformami, politiko, ki je pravzaprav ne poznamo in ne razumemo. Obupujemo nad vremenom, nad ljudmi, ki so nam blizu in jih imamo radi, pomilujemo sami sebe, a vendar živimo. Jezni smo nad Občino, ki bi nam morala dajati, a ne zna ali - dragi moji - ne more, ker nima ali ne sme. V tem prazničnem pričakovanju se sprašujem: »Kje smo? Smo se izgubili?« Vem, zagotovo sem prepričan, da način, ko smo velikokrat brez razloga nezadovoljni, ni naš način življenja, takšnega nam niso dali naši predniki. Ti so nam dali korenine današnjega življenja na drugih osnovah dojemanja družbenega sobivanja. Dali so nam različnost sprejemanja in razumevanja. In to osebno bogastvo razumevanja moramo v občini Juršinci izkoristiti za boljši jutri. Naj bo različnost v dojemanju norega vsakdana, ki nam kroji jutri, da bi nas utrujala in poneumljala, priložnost, da rečemo »to ni za nas«. IZDAJATELJ: Občinski svet občine Juršinci ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko UREDNIŠTVO: Dragica Toš Majcen, Ksenja Žmauc, Sandra Kukovec, Anica Žmauc, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-21-41 Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 750 izvodov. TISK: Tiskarna EKART d.o.o. Sp. Jablane 19, 2326 Cirkovce. SpoštovAne bRALKe, SpoštovAni bRALCi! Prisrčno pozdravljeni na straneh pomladne številke Juršinskih novic. Zima, ki je bila letos dokaj blaga, se je umaknila najlepšemu letnemu času, ki kar kliče k življenju. Narava je oživela in tudi mi smo ponovno oživeli z njo. Že hitimo okrog domov in urejamo okolico, čistimo in skrivnostno opazujemo naravo. Sonce nas prijetno greje in nam vliva nove prepotrebne energije za vsakdanje delo. Včasih se nam zdi, da je pomlad nov začetek, čeprav pravzaprav v našem življenju ni ne začetka in ne konca. Pomlad nas postavlja le v točko kroga, ki daje nov zalet. Je energija, ki združuje ljudi. Je čas, ko svetle, tople, sončne in cvetoče misli potolažijo ljudi ter zmanjšajo njihove skrbi. Zakaj ne bi bila pomlad začetek nečesa novega? Postavimo si vrednote tako, da bomo v njihovem izpolnjevanju našli lastno zadovoljstvo in navdušenje ter zadovoljstvo in navdušenje tistih, ki so nam blizu. Pred nami je prva številka Juršinskih novic, v kateri boste našli veliko prijetnega in zanimivega branja. V besedi smo zajeli dogodke, prireditve, družabna srečanja, vabila in aktivnosti, ki so se zvrstili od božiča dalje v občini Juršinci. Ob prihajajočih praznikih vam želimvesele in blagoslovljene velikonočne praznike tako v svojem imenu, kot tudi v imenu uredništva Juršinskih novic. odgovorni urednik Damjan šimenko 4 Marec 2016 - tRinAJStA RUnDA – SLovo DeJAnA ZAvCA Navijači Fanclubasmo se v soboto, 12. 3.2016, ob 18.30 z dvema avtobusoma še zadnjič podali proti mariborski dvorani Tabor, saj se je ob 20. uri pričela prireditev Trinajsta runda, uradno slovo našega super šampiona Dejana Zavca. Začetek je bil spektakularen, s predstavitvijo dvanajstih pomembnih borb Dejanove bogate športne kariere. Program prireditve je vodil Dejan Vedlin iz Radia City in član skupine Reporter Milan. Nastopila sta tudi člana skupine Reporter Milan, Matjaž Šalamun – Šalca in Tine Križanič – Lepi Sale, kista s humorjem dodobra nasmejala Dejanove navijače. Na predstavitvi šoleborilnih veščin Tomaža Barade so se predstavili od najmanjših do najstarejših v veščini taekwondoja in dekleta z elementi aerobne vaje BianceBarada. Na prireditvi so nastopili tudi mladi boksarji Dejan Zavec teama, ki so prikazali veščino boksa. Del vadbene skupine12 rund z Dejanom Zavcem so prav tako pokazale nekaj svojih aerobnih vaj. Tudi glasbe ni manjkalo. Nastopili so: Natalija Verboten s pesmijo Knockout, pevka Ditka s pesmijo Ne bodi kot drugi in 6 PACK ČUKUR. Vmes pa smo si lahko ogledali še posnetke izpovedi ljudi, ki so Dejanu v času njegove športne poti stali ob strani. Prireditve se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je Dejanu podaril svileno slovensko zastavo. Dejan je od Olimpijskega komiteja Slovenije prejel tudi častno plaketo, ki jo prejmejo le najzaslužnejši športniki v državi, kar nam je Dejan s svojimi dejanji in dosežki dokazal. Prireditev je bila izjemno čustveno nabita, kar si je izjemni slovenski boksar vsekakor zaslužil. Po prireditvi smo se člani Fancluba vrnili na avtobuse in potem je sledilo še nadaljevanje slavja v GymCaffeju. Člani Fancluba in vsi navijači smo Dejana pričakali in mu po polnoči voščili še ob 40. rojstnem dnevu. Dejan si je kot vedno vzel čas za vsakega posebej in s stiskom rok ter z lepimi željami smo navijači razveselili našega junaka. marija in Jožef mohorič KomeDiJA AgenCiJA ZA SAmSKe nAvDUšiLA JURšinSKA DvoRAnA poKALA po šivih Gledališka skupina KUD dr. Antona Slodnjaka se je konec februarja in v začetku marca predstavila s premiero in štirimi ponovitvi komedije Agencija za samske. Na vseh predstavah je bila dvorana nabito polna, tako da nekateri na žalost niso uspeli priti v dvorano. Polna dvorana zadovoljnih obiskovalcev je za igralce in vse, ki so kakor koli pomagali pri predstavi, največje darilo. Zelo lepo je igrati v polni dvorani, čutiti zadovoljstvo obiskovalcev in slišati njihov smeh. S tem so nam pokazali, da so v našidružbi res uživali in vsaj malopozabilinavsakdanjetežave. Upamo, da so se iz predstave naučili predvsem to, “kako razumeti ženske”! Veseli smo čestitk obiskovalcev in ocene naše igre, ki je po besedah večine “posebna,” ker je drugačna, aktualna in polna preobratov. Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad filmčkom, videoprojekcijami, glasbo, postavitvijo scene in seveda nad domačimi igralci. Za vse to se iskreno zahvaljujemo avtorici besedila in režiserki predstave, Ksenji Žmauc, ki ima idej, znanja in smisla za režijo več kot dovolj. Igrali so: Slavica Žmauc, Cvetka Vratič, Lidija Kunčnik, Dragica Toš Majcen, Darko Bogša, Rok Osterc, Roman Frlež, Andrej Holc, Anica Žmauc in Klavdija Majcen. Za tehnične zadeve so poskrbeli tonski mojstri: Rok Osterc, David Osterc, David Holc in Damjan Šimenko. Film sta posnela Robert Osterc in Rok Osterc, izdelal pa ga je Robert Osterc. Člani skupine se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršni koli način pomagali pri izvedbi komedije. v imenu gledališke skupine:Lidija Kunčnik 5 - Marec 2016 biti gASiLeC ni tAKo pRepRoSto, Kot Je viDeti Zadnja leta gasilci na Slovenskem uživamo veliko vrednot, kot so: nesebična pomoč sočloveku, solidarnost in tovarištvo. Zavedamo se, da takšno prepričanje med ljudmi ni nastalo čez noč, ampak je plod odličnega dela skozi vso skoraj 150-letno zgodovino gasilstva na Slovenskem. Gasilci nismo junaki, kot bi to radi nekateri v določenih trenutkih naredili iz nas, čeprav smo vedno pripravljeni pomagati sočloveku in s tem zapustiti svojo družino, da bi rešili tujo. Takšna dejanja so za nas samoumevna od trenutka, ko postanemo prostovoljni gasilci. To je naš način življenja, za katerega je potrebna želja pomagati ljudem. Junaki se skrivajo med preprostimi ljudmi, junak je na primer delavec, ki pošteno dela za petsto, šesto evrov mesečnega dohodka, s katerim skuša svoji družini omogočiti kar se da človeku dostojno življenje, pri tem pa dobRo vzgaja svoje otroke. Junak je tudi upokojenec, ki mu pokojnina (s polno delavno dobo) ne zadošča za normalno in dostojno jesen življenja. Podobnih junakov je med preprostim ljudstvom še veliko. Verjemite pa, da za dobrobit vseh ljudi dajo ti ljudje več, kot njihovi sosedje, katerih hiša je obdana s kovano ali z inox ograjo. Imajo pa slednji veliko povedati, ko vidijo gasilce, ki »samo preizkušajo svoja vozila med rednimi gasilskimi vajami«. Te vaje ne pomenijo, da zgolj porabljamo težko pridobljena sredstva za delovanje naših gasilskih društev. Vsi namreč vemo, da so redne mesečne vaje nujno potrebne za delo s sodobno gasilsko tehniko, kakor tudi za taktiko, vzdržujejo pa tudi tovariške odnose med nami, gasilci. Vodja mora dobro poznati sposobnost svojih tovarišev ter pravilno oceniti situacijo. V nasprotnem primeru lahko pošlje svojega tovariša tudi v smrt. Sama beseda tovariš v gasilstvu ne izvira iz komunističnih časov, kot si marsikdo napačno razlaga, ampak se je beseda tovariš začela pojavljati skupaj z omembami prvih gasilnih društev na Slovenskem še iz Avstro-Ogrskih časov v 19. stoletju. V Avstriji in Nemčiji se gasilci prav tako med sabo kličejo »Kamerod« ali v Italiji »compagnon. Gasilski tovariš namreč pomeni, da svojemu tovarišu gasilcu popolnoma zaupaš, tudi svoje življenje, če je to v intervenciji potrebno. Z vsem spoštovanjem do ostalih društev, ampak napaka v našem primeru lahko pomeni, da vodje odgovarjajo s svojim premoženjem, v najslabšem primeru pa se lahko zgodba zaključi tudi veliko bolj tragično. Gasilke in gasilci iz PGD Gabrnik smo del velike gasilske družine, ki je sestavljena iz skoraj 160.000 gasilcev. Naše delo in uspehi so popolnoma primerljivi z društvi, ki so bodisi starejša, številčnejša, bolje opremljena. Iz leta v leto dokazujemo, da je za uspeh potrebno samo tovarištvo. Komaj smo zaključili velike projekte, že so pred nami novi cilji, a o njih boste izvedeli kaj več ob naslednji priložnosti. Mogoče se bo sedaj kdo vprašal, zakaj sploh postati gasilka ali gasilec in zakaj nadaljevati to plemenito poslanstvo. Če bi spoznali zadovoljstvo in srečo ljudi, ki smo jim pomagali, ko so le-ti pomoč resnično potrebovali, bi nas razumeli! Lahko pa nas kljub temu spoštujete, cenite in poskušate razumeti, kajti biti gasilec, je naše poslanstvo, naše življenje. To smo mi! Gasilci s ponosom! Gasilke in gasilci iz PGD Gabrnik želimo vsem občankam in občanom občine Juršinci blagoslovljene velikonočne praznike. Želimo tudi, da bi se bolje odzvali vabilom na naše dogodke in prireditve ter vas vabimo, da nas obiščete na naši internetni strani www.pgdgabrnik.si miran mUhič pgD gabrnik S ponosom! 6 Marec 2016 - JURšinSKe oRhiDeJe smo nastopili na ptujskem karnevalu in kot vsako leto smo se uvrstili med dobitnike nagrad. Prav tako smo se veselili nagrade v Vidmu, kjer smo nastopali v ponedeljek. V torek smo se odpeljali v Cirkovce, ker tam šenikoli nismo sodelovali. Vljudno so nas sprejeli, nam pa je bilo lepo. Vedeli smo, da je to zadnji dan pustnega rajanja, zato smo veselo plesali in se na koncu veselili zmage. Vsako leto znova smo ponosni na svoje delo. Lahko je izbrati idejo za kostum, težje pa je izdelati celotni izdelek, ampak člani KED Juršinci se zavedamo, da le s pridnim in z vztrajnim delom ter z dobro voljo lahko dosegamo dobre uvrstitve. A.Ž. Sredi novembra lanskega leta smo za novo pustno obleko izbirali med različnimi idejami. Odločili smo se za kostum orhideje. Naročili smo blago in kar hitro pričeli izrezovati, šivati in sestavljati. Sešili smo zeleno obleko in nanjo pritrdili vijoličaste cvetove orhidej. Za izdelavo smo porabili 350 metrov blaga, 400 metrov žice ter veliko drugega materiala. Uredili smo prevozno sredstvo in sestavili program za nastop. Bolj kot se je bližal pust, več dela smo imeli, več časa smo preživeli skupaj. V soboto, devetega februarja,smo nastopili na prvi pustni povorki v Cirkulanah, kjer so nam podelili nagrado za šesto mesto. V nedeljo tRADiCionALni novoLetni pohoD vAščAnov gRLinCev in DRAgovičA V soboto, 9. Januarja, smo se vaščani Grlincev in Dragoviča ponovno odpravili na ponovoletni pohod. Zbirno mesto je bilo pri Kristjanu Golobu v Dragoviču. Predsednik Vaškega odbora Grlinci, Ivo Furman, je vse prisotne najprej pozdravil in seznanil s potekom poti. Še pred odhodom je vsak naredil nekaj požirkov toplega čaja ter se okrepčal s kosom peciva, potem pa smo dobre volje »vzeli pod noge«. Najprej smo se napotili proti Zagorcem. Prvo postojanko smo imeli pri družini Brumen, kjer nas je gospodar Ivan pogostil. Naprej nas je pot vodila po zagorskih Zasadih do Vinotoča pri Matjašičevih. Tu sta nas čakala malica in kozarec domačega. Po dobri malici smo veselo nadaljevali pot proti Gomili. Ustavili smo se ob mejnem kamnu, ki stoji ob cesti v Senčaku. Ta kamen razmejuje štiri sosednje fare (občine): Sv. Jurij ob Ščavnici, Mala Nedelja, Sveti Tomaž in Sveti Lovrenc v Slovenskih goricah. Ob tem mejnem kamnu naj bi se nekoč sestajali »rihterji« (župani) teh sosednjih občin in večkrat naj bi na posebni štirioglati mizi špilali tudi karte. Mizo so imeli postavljeno tako, da je vsak sedel v svoji občini. Žal se je zapisnik izgubil, tako da se danes ne ve, kateri »rihtar« je kaj »zašpilal«. Pot smo nadaljevali proti Gomili. Ustavili smo se še pri Holčevi vinski kleti. Gospodar Stanko nas je vse povabil v klet. Sprejeli smo povabilo, saj do Gomile, ki s 352 metri nadmorske višine velja za najvišjo točko Srednjih Slovenskih goric, ni bilo več daleč. Na tej višini nam je še kako teknila kisla juha, s katero nas je pogostil Robi Miklič, najemnik lokala v turističnem domu na Gomili. Tu smo naredili tudi malo daljši postanek. Z Gomile smo po tem nadaljevali pot proti Sakušaku, rojstnemu kraju našega znamenitega rojaka Janeza Puha. Ne daleč od Puhovega muzeja nas je v svoji kleti pričakal vinogradnik Darko Bogša in nam v pokušino ponudil pridelek preteklega leta. To nam je dalo novih moči proti Grlincem in Dragoviču. Pozno popoldne smo se vrnili do Kristjana Goloba in pohod končali na kraju njegovega začetka. Vsi smo se z lepimi vtisi vrnili domov. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, čeprav je proti koncu poti začelo rahlo rositi. Pa nič za to. Iz Grlincev je že dišalo po vaških kolinah. Pohodnikom bi se še kako prilegle! vaški odbor grlinci 7 - Marec 2016 pRve vAšKe KoLine v gRLinCih Ideja o prvih vaških kolinah se je porodila našemu sovaščanu Frančku Pignarju, mlajšemu. Moramo priznati, da nas je kar presenetil s to idejo, a se ni dal in je vedno, ko smo prižigali lučko na adventnem venčku, znova in znova podajal ideje, kako naj to izvedemo, dokler se nismo vdali in rekli: »Pa imejmo koline!« Na prvem sestanku so »padle« odločitve in zadolžitve. Prostovoljcev za pomočnike je bilo ogromno: Branko, Ignac, dva Romana, Ivan, Milan, Franček, Joško, Matej, Bogdan, Janko, dva Robija ... Le kdo bo glavni mesar? No, saj veste, da brez gospodinje oziroma gospodinj tudi ne gre. Glavna gospodinja je bila Marta, pomagali sta obe Silvi, pa tudi Roman se je »vštulil« kar v kuhinjo. Ja, pa da ne pozabimo še na ta glavnega, na prašiča. Tega sta že od pomladi nadvse dobro krmila naša gospodinja Marta in gospodar Milan. Kmetija Kostanjevčevih v Grlincih je ena večjih, mlada dva pa se že nekaj let ukvarjata s prašičerejo. Redita večje število prašičev in enega za na »ves« pa se je že našlo. Sicer pa to ni bilo prvič, da sta nam podarila prašiča, saj sta za eno od vaških srečaj tudi prispevala odojka, tako da smo preskrbljeni in se jima res zahvaljujemo. Saj veste, ko se je na »vesi« vedelo, kje bodo koline, so »pubeci« radi kaj ušpičili: zabili hlev ali založili vrata v hlev s kmetijskimi stroji ... Gospodar Milan je zato za vsak slučaj do enih zjutraj stražil, da ne bi bilo zjutraj kakšnega presenečenja. Strah bi pognal v kosti tudi njihov pes čuvaj, tako da so naši vragolij polni »pubeci« kar odmislili potegavščine. Pa je že bila tu sobota. Mesarji so bili točni. No, glavni mesar Darko je že tri dni prej nabrusil nože. Koline so se začele s »šilčkom«, saj brez enega ali dveh »šilčkov« res ne gre – za mirno roko, saj veste … Gospodar Milan je že dva dni postil »tistega, ki so mu ure štete«, ampak tako pač je, in že se je slišal strel, sledil je vbod, kri je bilo potrebno vzeti za koline, potem pa »hajd na škamrli«. Pot do tja je bila kar naporna, na eni strani prašiča gor, na drugi pa skoraj dol. No, ko so naši mesarji ujeli ravnotežje – mislim s prašičem, so ga dvignili na »škamrli«, še enkrat potegnili nože, pa gremo na delo. Koža je bila hitro sneta, kmalu smo gospodinje dobile jetra in malo pečenke za prvo »jűžno«. Kuharji smo bili nadvse pridni in ob 11. uri je bila na mizi že prva pojedina: zelje, jetra, cel krompir, za tiste »špirave« pa meso. Komaj smo se pri gospodinji Marti in gospodarju Milanu spravili za mizo, saj nas je bilo kar dvajset. Hrana je teknila, vendar nas je čakalo še veliko dela. Pri tolikih mesarjih si je glavni mesar Darko vzel malo počitka, delo pa predal pomočnikom. Ampak so se znašli – no, dobro da je bila tu Silva Žmauc – in klobase so bile že gotove, pa še koline, meso za razsol smo dali na stran, gospodinje pa smo itak že pekle pečenke ter ostale dobrote za večerjo. Vmes je Jelica postregla z domačimi krapci, Majda z roglički, sovaščani z vinom … in dobre volje ni manjkalo. Večerja je bila pri Branku Koscu. Zbralo se nas je čez štirideset. Večerja je bila točno takšna, kakršna za ta domači praznik mora biti: najprej juha z domačimi rezanci, ki jih je naredila Katika, potem pa pečenka, zrezki, pražen krompir, solata, na koncu še klobase in koline. Komaj smo ženske v kuhinji »sfolgale«. No, priznamo, da brez glavnega kuharja Bineta (po novem je to vzdevek za Romana Frleža) ne bi zmogle. To je bil poseben dogodek v naši vasi. Ker je kar nekaj hrane ostalo, smo drugi dan še »pojűžnali«. Naši moški se večkrat dobijo na vasi, ko kosijo travo okrog vaške kapele in vaškega središča, zato so nekaj mesa »vsolili«, da bodo imeli za »jűžno«. Naše prve vaške koline so odlično uspele, zato naši moški pravijo, da jih bomo drugo leto spet imeli. Se veselim. Želim, da se zbere čim več vaščanov, saj je to še en način, da se na vasi dobimo in malo poveselimo. Če vas mika, pridite tudi vi pogledat. Za kakšno »jűžno« pa že bo! Dragica toš mAJCen KULtURno DRUštvo hLAponCi vSAKo Leto obišče StAReJše vAščAnKe Ob dnevu žena in materinskem dnevu se člani Kulturnega društva Hlaponci tradicionalno spominjamo vaščank, ki so dopolnile 80 let. Trenutno jih je v vasi Hlaponci 14. Podarili smo jim rožo in skromno pozornost. Obiskali smo tudi vaščanko Liziko Šegula, ki prebiva v domu upokojencev v Juršincih. Zaupala nam je svojo življenjsko zgodbo. Lepo je bilo z njo poklepetati in ji prisluhniti. Povedala nam je veliko lepega o njenem življenju danes in nekoč. Veliko je znala povedati o preživljanju časa v domu. Zgodba vsake matere in žene je zanimiva in edinstvena, predvsem pa posebna. Spregovorili smo tudi o materinstvu. Biti mama je najtežja služba na svetu, zato člani Kulturnega društva Hlaponci želimo vsem ženskam izraziti spoštovanje za dolgoletno uspešno opravljanje le-te. Vse matere in žene so se zelo razveselile našega obiska. Povabili smo jih na proslavo, ki so jo pripravili mladi člani društva. Ob materinskem prazniku voščimo in želimo vse lepo materam, predvsem tistim, ki niso bile deležne našega obiska. D. š. 8 Marec 2016 - ZimSKi večeR nA vASi LJUDSKE PEVKE KUD dr. Antona Slodnjaka so lani aprila izdale že peto zgoščenko, ki ima naslov Lepo je na svetu živet. Na njem so stare ljudske pesmi. V svojem 16-letnem delovanju so obeležile veliko nastopov, prav posebej pa so ponosne na sodelovanje v oddaji Fonoteka, kjer so v tekmovalnem delu med oseminštiridesetimi skupinami zasedle tretje mesto. Zapele so pesmi: Lepo je na svetu živet, Sem pevala kot ptičica, Imamo to žlahtno vinsko kapljico, Fašenk de priša ter Julika Hanzek. Kvartet BAKUS je bil prav tako med nami. V sedanji sestavi delujejo sedem let. Kljub obveznostim, ki jih imajo člani, najdejo čas za pesem. V letu 2013 so pripravili prav poseben koncert ob peti obletnici delovanja. Zapeli so pesmi: Kje je moj mili dom, Drevi pa grem na vas, Jas pa vem kako in Naj bo pomlad. Koncert »ZIMSKI VEČER NA VASI«, ki smo ga organizirali člani Kulturnega društva dr. Antona Slodnjaka Juršinci, smo pričeli z ansamblom TRIO KOVAČEČJAK, ki je z maršem priigral na oder. Temu je sledil še valček posvečen Slovenskim goricam in dobra volja obiskovalcev je kar vela iz dvorane. S prireditvijo smo želeli skozi pesmi, glasbo ter spremljevalno besedilo obiskovalce spomniti na tiste večere na vasi daleč nazaj, ko je življenje drugače teklo. Velikokrat so družine sedle za mizo, otroci navadno okrog peči, najraje pa so zlezli na peč. Molitev, pesem, glasba jih je povezovalo, zato so ti zimski večeri bili nepozabni. Ob večjih opravilih je bilo druženje še obilnejše, saj so se zbrali sosedje, sovaščani, tako da je delo bilo narejeno hitreje in da je bilo veliko lažje. OTROŠKI MLADINSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR SVETEGA LOVRENCA JURŠINCI pod vodstvom Lidije KODRIČ KMET deluje tri leta. Namen zbora je s pesmimi, kvalitetnimi duhovnimi besedili, lepo glasbo in mladostno razigranostjo slaviti Boga in potrkati na srca poslušalcev. Njihov nastop na našem koncertu je bil prvi teh vrst, po odzivu sodeč ne zadnji, saj so obiskovalci bili očarani in so jih pohvalili, skupaj z njimi pa tudi tiho prepevali. Pesmi, ki so jih zapeli in so le del njihovega bogatega repertoarja, so: Kaj ste zvezdice kovali, Svetla zvezda, Prižgimo si lučke (le-ta je delo Lidije Kodrič Kmet) Stvarniku, Pričeval ljubezen bom, Res velik si, Bog. Nastopila je tudi gimnazijka Julija TOPLAK s Kukave. Z igranjem na diatonično harmoniko je pričela pri desetih letih po programu Vsak se lahko nauči. Veliko nastopa na raznih tekmovanjih, kjer dosega odlične uvrstitve. Največji uspeh je dosegla letos novembra, saj je zmagala na tekmovanju Štajerska frajtonarica 2015 na Hajdini, kjer je pridobila naslov Absolutna zmagovalka Štajerske frajtonarice 2015. Zaigrala je valček Ko harmonika zapoje (F. Mihelič), ter polko Polko za prijatelja (S. V. Avsenik). Petošolka Julija NOVAK iz Gabrnika je na koncertu zapela pesem Saše Landero: Daj dotakni se me tam. Pravi, da je petje njeno največje veselje in izziv. Z zapeto pesmijo se je res dotaknila naših src in želimo ji uspešno glasbeno pot. Koncert je vodil Rok OSTERC, ki je s svojo preprostostjo naravnost očaral občinstvo. Vezno besedilo je spisala Dragica TOŠ MAJCEN. Spomnila se je na različne običaje. Koncert je zaključil TRIO KOVAČEČJAK s pesmimi, ki jih je prepevala kar vsa dvorana. Organizatorji smo bili veseli, da so naši obiskovalci ta koncert tako lepo sprejeli. Obljubljamo, da se bomo potrudili in pripravili še kakšnega s podobno vsebino. Kulturno društvo dr. Antona Slodnjaka JURšinCi 9 - Marec 2016 običAJi neKoč Na koncertu Zimski večer na vasi smo se lahko spomnili na običaje, ki so ljudem nekoč krajšali večere. Kateri so ti običaji? V zimskih večerih se je »cejzalo perje«, to pomeni da so od vse perjadi, ki je bila na kmetiji ubita, skrbno spravili perje. Zbrali so se pri dogovorjeni hiši. Ženske so »cejzale perje«, moški pa so najraje igrali karte – šnops. Cajzati perje pomeni trgati pere na male koščke. Manjši so bili mehkejša je bila pernica ali »pojšter«. V starih časih buče niso imele takšnih koščic kot dan danes. Bile so »oblečene«. Tako so se zvečer dobili na kmetiji, pri gospodinji, ki je imela veliko »tikvi« in so ženske koščice luščile. Vsako posebej je bilo treba oluščiti – sleči, kajti le iz take se je stisnilo pravo bučno olje. Ob luščenju »košic« so rade zapele. Žganje kuha ali kuhanje žganja je bilo moško opravilo. Pobrano sadje se je dalo v kadi, da je »odvrelo«. Če se je vmes premešalo, je bilo za kuho godno že v tednu dni. Tako je bilo pozno popoldansko ali večerno sedenje ob kotlu in »fraklnu, šilcu ali štamerlu lanskega« priložnost za družabnost na vasi. Seveda pa kuhanje »šnopsa« ni bila tako preprosta reč, saj je bilo potrebno sedeti ob kotlu in paziti, da se ne prismodi, teči pa je moralo po kapljicah. Prva kuha je imela le 20 odstotkov alkohola, in če je na ognju zagorela, je še imela vedno dovolj moči. Prava »kačja slina« je bila iz drugega prekuhavanja. Dobra domača slivovka, kot rečemo žganju iz sliv, hrušk in jabolk, ima od 46 do 52 odstotkov alkohola. Ne pravijo žganju zastonj kačja ali hudičeva slina. »Prav tako spoštljivo in previdno, kot je treba z njim ravnati pri kuhi, tako je treba z njim ravnati z dajanjem na zob, kajti žganje zna dobro plezati iz želodca v glavo in celo v lase ti zleze«, so v časih v šali rekli. Tudi otroci so imeli v zimskih dneh svoj praznik. Na tepežni dan, 28. decembra, imenovan tudi »pametva«, so bili otroci zelo zgodaj na nogah. Niso se mogli »včakati«, da bodo vzeli v roke leskove šibe in šli tepežkat od hiše do hiše. Če katera hiša na vasi ne bi odprla vrat malim tepežkarjem, v prihodnjem letu ne bi imela sreče. Medtem, ko so otroci tepežkali odrasle, so čebljali pesmice, na primer: »Bote zdravi pa veseli, pa drugo leto bolj debeli«. Znan je tudi verz: »Da bi dosegli sivo brado in dočakali leto mlado, vino pijte, ne vodo; zelje jejte, ne meso«. Na pred večer svetih treh kraljev so trikraljevski koledniki hodili od hiše do hiše z veliko zvezdo, pritrjeno na palici. To naj bi bila zvezda, ki je prve svete tri kralje pripeljala v Betlehem. Koledniki so bili užaljeni, kadar so od kake hiše šli praznih rok. Če so k hiši prinašali dobre želje za zdravje srečo in blaginjo, so zato želeli od hiše kaj odnesti. S pesmijo so znali gospodarja in gospodinjo omehčati na prav posebne načine: »mi smo vam zapeli no lepo pesmico, če bote nam kaj dali, znabiti klobasico, če niste še nič klali, pa nekaj drugega bo«. Koline ali »furež« veljajo še vedno za enega večjih domačih praznikov. Gospodar se reši skrbi, da mu bolezen ne bi pobrala debelega prašiča, kar se je včasih pogosto zgodilo, gospodinja pa je bila zadovoljna, ker ji ga ne bo treba več »fojtrati«. Otroci so se veselili okusnih klobasic. To delo je opravljal v glavnem hišni gospodar, ki je za pomoč prosil sosede. Ko so bile koline, otrokom ni bilo treba v šolo, saj so imeli svoja opravila. Pravijo, da je gospodinja morala »krmljenko« suniti v oči, da se ni upirala in jo je gospodar lažje zabodel. Verjetno se dobro spomnite, da je mesar pri jemanju kože moral biti še posebej previden, da je ni vrezal. Daleč nazaj so iz nje še delali doma obutev, kasneje pa so kožo prodali, da je gospodinja lahko nakupila«fasingo« za v kuhinjo. Zvečer po večerji so po navadi »rihtarja bili«, govorili vice in še kaj. Nekoč je bila navada, da so kolinarje zvečer obiskali tudi našemljeni koledniki. Trkali so na okno in peli: »Meni so sosedje pravili, da ste prašiča zadavili. Naj bo prasec ali prasica men spodob se klobasica.« Za pust se je na vasi naredil bal. Mlado in staro se je zbralo na eni od kmetij. V »taveljki« hiši so naredili prostor – posteljo in drugo pohištvo odnesli, prišel je domači godec in bal se je začel. Plesalo se je in pelo pozno v noč, bilo je veselo. Dragica toš majcen KReAtivne ZimSKe DeLAvniCe v hLAponCih Članice Kulturnega društva Hlaponci so v zimskih večerih veliko ustvarjale in izdelovale, predvsem so se posvetile izdelavi najrazličnejših velikonočnih izdelkov. Njihove izdelke so si lahko ogledali obiskovalci proslave ob dnevu žena, ki je bila 8. marca, saj so pripravile razstavo svojih najlepših izdelkov. Obiskovalci, predvsem seveda obiskovalke, so bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. 10 Marec 2016 - pRoSLAvA ob mAteRinSKem DnevU hLAponCi V nedeljo, 20. marca so otroci vasi Hlaponci pričarali svojim mamicam in babicam čudovit program. Ni manjkalo ne lepih besed, pesmi glasbe in plesa. Pripravili so lepo razstavo velikonočnih izdelkov prav tako pa so poskrbeli da je vsaka mama, babica dobila drobno pozornost. Zarja velikonočnega jutra naj nas vedno znova napolnjuje z upanjem, da je življenje močnejše od smrti, močnejše od sovraštva. to upanje naj nam daje smisel in pogum, da bomo z vedrim pogledom zrli v prihodnost. Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. vaški odbor in Kulturno društvo hlaponci pReDAJA CeSte vinšAK »šAmpRLiJA« SvoJemU nAmenU Občinski svet Občine Juršinci se je v letu 2014 odločil, da del svojih proračunskih sredstev nameni za razširitev in obnovitev Ceste Vinšak, ki je bila nujno potrebna obnovitve. Dela so potekala v dveh etapah in tako se je cesta dokončala v letu 2015. Cesta je za vaščane Vinšaka, Rotmana in tudi druge občane Juršincev zelo pomembna, saj je povezovalna cesta z občino Dornava in je zelo prometna cesta. Vaščani so investicijo sprejeli z veseljem, saj so že nestrpno čakali obnovitev te ceste. Tako so ob predaji ceste pripravili pogostitev pri g. Ivanu Vičarju in njegovi družini. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi županu občine Juršinci, Občinskemu svetu Juršinci, Vaškemu odboru Rotman, g. Branko Kralju, za ves trud, za vsa prizadevanja za obnovitev ceste, ter vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k uresničitvi te investicije. Želimo si, da bo cesta varna za vse voznike in pešce, zato: SREČNO VOŽNJO. v. K. JURšinSKi StReLCi nA DRŽAvnem pRvenStvU veteRAnov v StReLJAnJU Z ZRAčnim oRoŽJem V Organizaciji SD Kidričevo, se je 13. marca odvijalo odprto državno tekmovanje veterank in veteranov v streljanju z zračnim orožjem, katerega se je udeležila tudi ekipa SD Juršinci in sicer v kategoriji 50+. Ekipno so dosegli 6. mesto. Ekipa veteranov, ki jo sestavljajo Mirko Moleh, Dušan Krajnc in Janko Berlak, pa tekmuje tudi v regijski ligi, kjer so osvojili 3. mesto, posamezno pa je Mirko Moleh osvojil 3. mesto, Janko Berlak 12. in Dušan Krajnc 13. mesto. na sliki od leve: mirko moleh, Dušan Krajnc in Janko berlak. 11 - Marec 2016 ZgoDovinSKA nogometnA teKmA ZA RepReZentAnCo JURšinCev 27. februarja smo v Juršincih dosegli nov mejnik. Prvič v zgodovini so občani Juršincev odigrali tekmo velikega nogometa za reprezentanco Juršincev, nasprotniki so bili igralci NK Grajena. Tekma je potekala na umetni travi na Ptuju zraven mestnega stadiona. Ekipo Juršincev je sestavljala igralce iz različnih klubov, od Podvincev, Rogoznice, Vidma, Dornave, Cerkvenjaka, Grajene, pa vse do Slovenje vasi. Ognjeni krst je doživel tudi selektor Matej Benko, sicer se mu je stolček majal že v peti minuti, ko so gostje po nezbranosti naših fantov zadeli iz hitrega protinapada, ampak po glasnejših navodilih igralcem se je igra izboljšala. Po zadetku smo videli dobro, hitro in kreativno igro naših reprezentantov, bili so nevarni, ampak iz lepo izigranih akcij vseeno ni bilo pravega zaključka. V 25. minuti smo končno doživeli krstni zadetek za Juršince, akcijo sta izvedla brata Brumen, Kristjan je lepo podal iz kota, Denis pa je v slogu izkušenega igralca zabil žogo v gol za zgodovinski zadetek naše izbrane vrste. Nismo dolgo čakali za novo akcijo, ko je po lepi kombinaciji rutinirano zaključil Nedeljko. V zaključku polčasa je okvir vrat zatresel še Horvat. Po okrepčilu med pavzo, je sledil hladen tuš, saj so gostje zadeli po prostem strelu. Naši fante pa so ponovno dokazali, da so iz pravega testa in so z evrogolom Kristjana, ki je zadel v stilu Milana Osterca, ponovno prešli v vodstvo. Kasneje so še naši fantje imeli nekaj lepih priložnosti za zadetek, a jim je zmanjkalo nekaj športne sreče. Na koncu so z rutinirano igro tekmo pripeljali do konca. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji zgodovinskega dogodka. štefAnov tURniR: ZmAgA ZA eKipo šiC bAR V Juršincih je 26. decembra potekal eden najmočnejših božičnih turnirjev v Sloveniji. Na že 12. tradicionalnem Štefanovem turnirju se je predstavilo 24 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Zaradi časovne stiske so člani ŠD Juršinci morali omejiti število ekip na 24. Številčno občinstvo je lahko uživalo ob nogometnih vragolijah številnih zvenečih imen iz sveta futsala in nogometa. Z žrebom je imelo kar nekaj ekip kanček smole oz. na drugi strani sreče. Zagotovo so imeli najtežje delo v skupinskem delu igralci ŠD Juršinci in Bar Petra – Boki, saj jim je žreb v skupinskem delu namenil zmagovalce iz Šic bara. Iz skupinskega dela se je iz vsake skupine v četrtfinale uvrstila le ena ekipa. Kar nekaj favoritov se je poslovilo že v skupinskem delu. Včetrtfinalusmolahkospremljalidvoboje:Miklavškipodmladek:DBS Engineering; Manar GT – Meteorplast:Uber alles; Šic bar:Mesarstvo Valenko; Transport Maučec:KMN Tomaž. Najtežje delo v četrtfinalu so imeli igralci Transporta Maučec, saj jim je nasproti stalo vodilno moštvo druge slovenske futsal lige. S kančkom sreče se jim je po streljanju 6-metrovke uspelo prebiti v polfinale. V polfinalu sta se ekipi Manar GT-Metorplast in Šic bar brez večjih težav uvrstili v finale. Tako smo po dveh letih dobili nova finalista. Po prikazanem na celotnem turnirju sta si oba finalista več kot zaslužila nastop v finalu. Dvorana se je pred finalom lepo napolnila, saj so navijači pričakovali pravi nogometni spektakel. Obe ekipi sta namreč bili sestavljeni iz kar nekaj sedanjih ali bivših reprezentantov in igralcev, kateri si ali pa so si kruh služili v tujini. Za Manar GT-Metorplast je bil to že letošnji 11. turnir, na dosedanjih 10 turnirjih so osvojili prav toliko zmag, zato ni čudno, da so veljali za zmagovalce. V prvem polčasu smo lahko spremljali ne preveč atraktiven nogomet, videlo se je, da je vložek velik. Čeprav je imela ekipa Šic bara manjšo terensko pomoč, se to na semaforju ni poznalo. Pred drugim polčasom smo pričakovali napeto tekmo, predvidevali smo, da bo napeto do zadnjega sodnikovega žvižga. A na žalost trenerja Draga Bračka (Manar GT) temu ni bilo tako. Na začetku drugega polčasa so nerazumljivo na klop potegnili golmana. Žal se je to izkazalo za vse prej kot dobro potezo, saj je po treh minutah v drugem polčasu bil rezultat 3:0 za Šic bar iz Ljutomera. Čeprav so se igralci Manart GT na vse pretega trudili, jim je na koncu zmanjkalo časa. Končni rezultat je bil 6:3. Nagrade in pokale sta podelila Dejan Zavec in podžupanja občine Juršinci, Dragica Toš Majcen. 1. mesto: Šic bar 2. mesto: Manar GT-Metorplast 3. mesto: DBS engineering 4. mesto: Transport Maučec Naj peterka turnirja: Tjaž Lovrenčič (Manar GT-Metorplast), Denis Kramar (Šic bar), Luka Ciglarič (Šic bar), Žan Flis (Transport Maučec), Dario Lovrec (DBS engineering) šiC bAR, zmagovalci štefanovega turnirja 12 Marec 2016 - S StARoDobniKi nA bLAtno JeZeRo Potem smo se odpravili na zaslužen počitek. Tisti, ki smo imeli zraven šotore, smo udobno zaspali, za ostale pa se je začel nočni boj s komarji. Že nekaj let je tradicija na Kükavi, da se takoj po postavitvi klopotca tisti, ki imajo bolj vzdržljive starodobnike, odpravijo na Madžarsko. Letos smo si za cilj zadali dvodnevni izlet do Blatnega jezera. Pot se je pričela z zelo vročim vremenon na Kükavi 99, zato smo se opremili z zadostno količino “tekočine”. Pot nas je vodila čez Ljutomer proti Lendavi, nato čez mejni prehod Dolga vas in po Madžarski do Blatnega jezera. Naslednje jutro smo zapustili kamp in se odpravili do bližnje črpalke, kjer smo se malo okrepčali in se nato odpravili nazaj proti Kükavi. Pot nazaj ni potekala brez zapletov, saj so enemu motorju pošle moči. Na srečo smo imeli s sabo vleko, tako da je na svoj račun prišla tudi spremljevalna ekipa. Vmes so sledili številni postanki, da smo lahko okrepčali sebe in naše jeklene konjičke. V poznih večernih urah smo prispeli do Blatnega jezera, kjer so nas presenetili številni komarji, zato smo bili primorani čim prej poiskati ustrezen kamp. Naslednja misija je bila najti dobro večerjo. Po njej smo hoteli izvesti nočno kopanje v Blatnem jezeru, vendar smo to idejo opustili in se zadovoljili z bazenom v kampu. Pot se je končala v eni od juršinskih gostiln, kjer smo že kovali načrte za naslednje leto. b. R., S. š. 13 - Marec 2016 otvoRitev AvtoKLepARSKe DeLAvniCe 23 oktobra je napočil naš težko pričakovan dan ko smo prerezali trak za otvoritev avtokleparske delavnice. Oktobra smo tudi praznovali peto obletnico našega obstoja, ker pa smo se želeli zahvaliti našim stalnim strankam, prijateljem, sosedom, sorodnikom in seveda tudi našim ličarjem smo pripravili manjšo pogostitev. Mi vedno ponavljamo da se dobro z dobrim vrača in to smo lahko danes občutili. Z pridnimi rokami in božjo pomočjo nam je uspelo. Mi se bomo trudili po najboljših močeh še naprej da bomo zadovoljili želje naših strank. branko Jožica Rakuša DeLovnA AKCiJA nA KUKAvi Od meseca januarja do marca smo vaščani Kukave proste ure izkoristili za delo na vaški hiši, Kukavi 99, in tako nadaljevali z našim projektom. Najprej smo začeli z izolacijo sten s tervolom, nato smo izolacijo prekrili s paropropustno folijo, na koncu pa smo stene zakrili še z deskami, kar je dalo čar notranjosti vaške hiše. Z delavnimi akcijami na Kukavi 99 še nismo končali, saj nas čaka še veliko dela. Jožica Rakuša Svetovni DAn čebeL - obiSK pReDSeDniKA čebeLARSKe ZveZe v JURšinCih Čebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi. V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenije, na pobudo čebelarske zveze Slovenije, organ- izaciji Združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj so predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734–1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takrat najboljših poznavalcev čebel. Cilj akcije je, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in ostala zainteresirana javnost. 5. februarja 2015 so Juršince obiskali predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Boštjan Noč, z zaposlenimi, s prepoznavnim vozilom. Na tej poti so bili prisotni tudi član UO ČZS Janko Šarman, član UO ČZS Andrej Pihler, svetovalec JSSČ Tomaž Samec. Prisotne smo sprejeli: župan Alojz Kaučič, direktorica Občine Juršinci Saša Golob Hodnik, ravnateljica šole Jelka Svenšek, podžupanja Dragica Toš Majcen, predsednik Čebelarskega društva Juršinci Franc Križan ter ostali člani Čebelarskega društva Juršinci: Simon Toplak, Vinc Horvat, Alojz Horvat ter Zlatko Podhostnik. D. š. 14 Marec 2016 - 210 Let oš JURšinCi Zgodovina naše šole se je začela pisati daljnega 8. marca 1806. Malo je šol, ki imajo tako dolgo in zanimivo preteklost, predvsem pa je pomemben pomen njene vloge v okolju. Pred desetimi leti smo obeležili 200-letnico, takrat smo v zborniku celovito predstavili življenje in delo šole skozi njeno preteklost. Letos, po desetih letih, pa obletnico dopolnjujemo z desetletjem novih nalog in izzivi šole. Na spletni strani šole bo objavljena zgodovina šole, ki je vsebina ZBORNIKA OB 200-LETNICI ORGANIZIRANEGA ŠOLSTVA V JURŠINCIH. Na koncu je priložen dodatek za leta od 2006 do 2016. Upam, da vam bo branje o preteklosti naše šole vzbudilo tudi spomine na vaše šolske dni. šolsko poslopje, zgrajeno leta 1895, prizidano leta 1909. šolsko poslopje danes. Slavko feguš obeLeŽitev 25. obLetniCe SAmoStoJnoSti RepUbLiKe SLoveniJe Na šoli smo v tem šolskem letu in ob 25. obletnici osamosvojitve začeli obujati spomin na dogodke pred četrt stoletja. To je bil dogodek brez primere v zgodovini Slovencev. Tako mladim generacijam pokažemo, da so vrednote »osamosvojiteljskega« časa zelo potrebne tudi danes, potrebne pa bodo tudi jutri. Čas je za več optimizma, mlajšim generacijam moramo pokazati skupno prihodnost in izpostaviti, kaj nam prinaša. Skozi šolsko leto bomo učencem predstavili cilje, vsebine komuniciranja in ključna sporočila te pomembne obletnice. V okviru obeležitve 25. letnice samostojnost je v avli na ogled priložnostni plakat, ki opozarja na nekatere ključne dogodke naše preteklosti. Slavko feguš UčenCi oš JURšinCi nA obiSKU pRi vARovAnCih DomA pRi goZDU Učenci 4. razreda so se družili z varovanci doma pri gozdu in skupaj igrali tombolo. 15 - Marec 2016 poStALe Smo meDobčinSKe pRvAKinJe v oDboJKi Treniramo že od četrtega razreda. Začele smo čisto brez znanja, o smo hitro napredovale, saj smo imele treninge dvakrat tedensko. To se je najbolj pokazalo na tekmovanjih, saj smo se zmeraj uvrstile visoko. Bile smo ponosne nase. Treninge nam je omogočil športni pedagog Stanko Podvršek, ki nas je tudi treniral. Zadnje leto se nam je pridružila trenerka iz ŽOK Ptuj, Karmen Stanet. Trenirati smo začele tudi na Ptuju, ampak le enkrat tedensko. Kljub temu smo zadnje leto še najbolj napredovale, kar smo dokazale na letošnjih tekmovanjih, kjer smo podirale rekorde. Zelo smo izpilile servis, ki je naša največja odlika. S takšnim igranjem smo premagale številne šole z odbojkarskimi ekipami. Igranje odbojke je naša strast, zato se zahvaljujemo za prijateljske tekme z ostalimi ekipami osnovnih šol. V prvem krogu tekem so bili rezultati naslednji: Juršinci : Cirkulane 2:0 Juršinci : Majšperk 2:0 Juršinci : Kidričevo 2:0 V drugem krogu tekem so bili naši rezultati prav tako odlični: Juršinci : Markovci 2:0 Juršinci : Ljudski vrt 2:0 Juršinci : Žetale 2:0 Tako smo si priigrale finale, kjer so bili rezultati neverjetni, saj smo osvojile pokal in zlate medalje. Postale smo medobčinske prvakinje: Juršinci : Žetale 2:0 Juršinci : Cirkovce 2:0 Juršinci : Videm 2:0 Urška novak, 9. razred hARmoniJA ZvoKov v CAnKARJevem DomU 29. 2. 2016 smo si učenci od 5. do 9. razreda OŠ Juršinci ogledali zanimiv koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. Krasil ga je že naslov, Glasbena torta, ki je obetal nekaj slastnega. Iz Juršincev smo se odpravili ob 7 30 in po nekaj več kot dveurni vožnji prispeli pred Cankarjev dom. Prireditev je bila v Gallusovi dvorani, ki deluje veličastno. Na koncertu so nas mladi glasbeniki Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani popeljali v prekrasen svet klasične in zabavne glasbe. Predstavili so nam veliko glasbil in nanje tudi vrhunsko zaigrali. Koncert je povezovala simpatična Ana Marija Mitić, ki je na marsikateri obraz, tudi največjih skeptikov, priklicala nasmeh in v njih vzbudila zanimanje. Z glasbo in besedo so nas popeljali skozi različna umetnostna obdobja, od baroka naprej. Na koncu smo slišali še, tudi nam priljubljeno zvrst, jazz, katera me je skoraj dvignila s stola. Ustvarjalce koncerta smo na koncu nagradili z gromkim aplavzom. Iz dvorane smo odšli široko nasmejanih ust in polni pohval. Koncert je bil zanimiv in poučen ter ga ne bomo tako kmalu pozabili. Po koncertu smo si ogledali še osupljivo razstavo »Our body«, na kateri smo pokukali v naše telo in odkrili marsikaj zanimivega. 29. februar je vsake štiri leta, zato je drugačen od ostalih dni. Če pa imaš na ta dan še takšen kulturni dan, kot smo ga imeli mi, pa si ga gotovo zapomniš. evelin munda, 7. razred 16 Marec 2016 - KULtURA v beSeDi in gLASbi Raziskovalci Prešernovega življenja ugotavljajo, da je France Prešeren za Slovence mit. Slovenci se pogosto zadovoljimo z mitom o Prešernovi neizmerni dobroti, mehkobi, romantični zasanjanosti, svobodomiselnosti in nepodkupljivi načelnosti, da o telesni privlačnosti – valoviti črni lasje, sive oči, mehka usta, odločna hoja ... – niti ne govorimo. Nekakšen super Prešeren torej. Pogoste poskuse olepševanja Prešernovega življenja ni težko razumeti. Pa ni bilo čisto tako; podatkovna zbirka o dejanskem pesnikovem življenju je skromna. Njegova poezija, čista, suverena in brez dvoma večna, je v kričečem nasprotju z njegovim nesrečnim življenjem. Literarna vrednost in pomen njegovih pesmi je še premalo vrednoteno. Najpomembneje je to, da je Prešeren največji slovenski pesnik. To priznanje je največ, kar lahko naredimo v njegov spomin. Vsako leto se spomnimo na našega največjega pesnika in tako proslavimo 8. februar, slovenski kulturni praznik. Tudi letos smo pripravili proslavo in jo poimenovali Kultura v besedi in glasbi. Vodili in povezovali smo jo učenci, ki obiskujemo izbirni predmet šolsko novinarstvo. Šolski novinarji smo skozi program povedali veliko zanimivega o pesniku. Nastopajoči so peli, recitirali, igrali na glasbila in gledalcem zaupali svoje prve pesniške poskuse, obiskovalci pa so glasno zaploskali po njihovih nastopih. Izkazali so se tako najmlajši iz juršinskega vrtca, kot učenci in ljudske pevke, kakor tudi govornika. Učenci se z veseljem preizkusimo tudi kot pesniki, zato smo šolski novinarji zbrali nekaj pesmi naših učencev. šolski novinarji oš Juršinci GAZELA Že od nekdaj te ljubim. ti še vedno ljubiš me? po vsem skupaj, kar ti nudim, še vedno ljubiš me? vem, da sem naporna in da vedno v življenju s tabo ne hodim, še vedno ljubiš me? Drugače ne znam, sledim tebi, moji zvezdi in le zate gorim, še vedno ljubiš me? ne znam plesati, ples mi je neznanka. včasih na nogo ti stopim, še vedno ljubiš me? praviš, da sem tvoje vse, da tvoja roža sem, da v tvojem srcu ogenj kurim. torej še vedno ljubiš me. v najinem skupnem času sva doživela že marsikaj in kar koli narobe storim, ti še vedno ljubiš me. Lea Majcen, 9. razred FUL, KUL, MEGA URŠKA Urška bila je lepotica, vseh punc, bejb kraljica. vsakič seksi se je oblekla, kratko krilce gor navlekla. imela dolge je noge, in kraljeve črne lase. Uršika gleda, gleda, plesalca želi si, seveda! Ker plesalca ni, ful bedno se ji zdi, zato borovničke naroči. pa pride en mimo, po njej polije vino. glasba zasvira, ko plesalca do konca spijeta pira. Ko začneta plesati, glasba začne na ful igrati, folk pa obstoji, ker čudno se jim zdi, kako tipček Urško vrti. bila dobra je plesalka, kot kakšna španska igralka. moške je zapeljevala in z njimi se igrala. ful bejb je prizadela, ker jim fante je prevzela. Urška se razjezi, a ko pogleda ga v oči, prav fensi se ji zdi, pospeši ji utrip, obstane ko’ en kip, ker zdi se ji prav kulči tip. »ej, tipček, ti pa nisi od muh, čeprav si zelo suh. plesala bova do jutranjih ur, vse do takrat, ko konča se žur. Le trdno me objemi in s sabo v raj me vzemi.« Ko je komu mogla kaj dati, znala je le zbežati. od zunaj bila je lepa, od znotraj pa kot gnila repa. Zaradi njene notranjosti maral je ni nihče, nazadnje pride tip, ki mega všeč ji je. »Kaj mala, bi eno pivce nagnila in potem skupaj par korakov naredila?« plesišče ni malo za Uršiko zalo, a vseeno na plesišče stopita, čeprav še vedno z vinom je polita. medtem ko se vrtita, pot izgubita, na cesto priplešeta in do ribnika odplešeta, ful hitro se zgodi, da Urška v ribnik zleti. vsak oktober v vsakem letu, v Juršincih je napeto, saj začne se oktoberfešta vse do igrišča pijancev je polna cesta. mejaši špilajo na ful, vsi zgledajo prav kul. »o, dragi plesalec, kako si ti lep, za naju pregrd celi je svet. čakala sem nate, kot oma na tople copate. hitro zavrti ti mene zdaj, da poletiva v sanjski ta raj.« tip jo hoče rešiti in v ribnik skočiti, a, ker je preglobok, zasliši se le stok. vsi pridrvijo, a njiju za vedno izgubijo. Anja Čuš, Petra Gabrovec, Sanja Kukovec, 8. razred 17 - Marec 2016 GoZDNI Mož tudi v Slovenske gorice so raznesle se novice, o lepoti neke deklice, da ´ma lovrenčka fara dekle, ki ji naokoli ni para, in da fante od svetega Jurja vara. v nedeljo, po maši, na veselici, na gomili naši, se znajdejo v hudi kaši. K Urši frjonovi stopi, Urša nima nič proti, na plesišču jo ukroti. Urša frjonova njej je ime, to fantje od svetega tomaža izve, brž spoznat´ jo hite. tam plesala in se veselila, žlahtnega pila, iz štirih sosednjih far je mladina. Urša frjonova fante vabila, z njimi kupice vinca je pila, med njimi prepir storila. Urša, med deklinami brihta, kot da bi prišla nevihta, se z neznanim fantom proti gozdu zavihtita. Ali domači, lovrenčki, ne pustijo si dečki, svoje dekline speljati po kmečki. pa pride z doline, moderno odeven, fant čeden, skrivnosten, dečkom od male nedelje neveden. KAJ VSE DIŠI? Kaj vse diši? meni najlepše diši pomlad, ko vonj svežega cvetja napolni zrak. Diši pa tudi kasneje, ko pade mrak in Zemljin atmosferni tlak zastre temen oblak. Diši pa tudi poljski mak, ki je rdeč kot kuhan rak. Ko pa se vse stemni, vsem najbolj diši blazina v mehki postelji. Kot bi zarezal meč, je veselice bilo preč, Urše ni videl nihče več. Ema Tancoš, 8. razred Da pa zjutraj ljudje dišijo, poskrbijo posebni izumi, to so parfumi, ki iznašli so jih največji veleumi. Ljudem dišijo različne stvari, za to je poskrbela ta prava, naša prva mati narava. če pa bi bili vsi vonji enaki, bi ljudje izgledali, kot ponesrečeni genski spaki. odgovorna za to je dišeča ljubezen, ki je poskrbela, da vonj ni totalno brezvezen. Sandra Kumer, 8. razred Žene, mAteRe, DeKLetA! 8. marca je Občina Juršinci v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem pripravila prireditev ob dnevu žena. Dan žena je mednarodni praznik, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Pogled nazaj nam pokaže zgodbo navadnih žensk, ki so se stoletje bojevale za enakost, pravičnost, mir in razvoj. Mesec marec je mesec prvih pomladanskih sončnih žarkov in cvetja ter mesec, v katerem praznujejo ženske. Zato smo za žene, matere in dekleta pripravili to pomladno obarvano prireditev. Vsebina prireditve, ki so jo pod vodstvom mentorjev pripravili otroci vrtca in učenci osnovne šole, se je navezovala na to simboliko. Nastopajoči so se predstavili s petjem, plesom, z recitacijami in igranjem na različna glasbila. Prireditev so obogatile gospodinje Hlaponcev z razstavo ročnih del in ljudske pevke iz Juršincev. Obiskovalce prireditve je nagovorila podžupanja Dragica Toš Majcen. Ob koncu so otroci vsem obiskovalkam podarili cvetje. Organizatorji so bili veseli množičnega obiska. irena petek-Zebec helena šoštarič tanja Kvar Katica meznarič Andreja Klarič 18 Marec 2016 - INTERVJU: šoLSKA LetA moJe mAme Odločila sem se, da bom opravila intervju z mojo mamo Ano Kukovec, ki je, tako kot jaz obiskovala OŠ Juršinci. Pogovarjali sva se o mnogih spremembah šolskih dni ... 1. Kakšne spomine imaš na šolo? Na šolo imam več lepih, kot pa slabih spominov. Pravzaprav se slabih niti ne spomnim, razen tega, da so mi ukradli čisto nove cokle, ki jih nisem nikoli dobila nazaj. Ker domov nisem hotela oz. sem se bala priti bosa, sem vzela druge (tiste, ki so bili najbolj podobni mojim). Naslednji dan v šoli si jih je lastnica vzela nazaj ... jaz pa lepo v šolskih copatih domov. Nisem našla coklov, pa še šolske copate sem uničila. Da o tem, kako mi jih je mama napela, niti ne govorim ... 2. Kako si prihajala v šolo? Šolski avtobus takrat še ni vozil, zato sem v šolo sprva hodila peš, kasneje pa s kolesom. Pot je bila dolga štiri kilometre v eno smer. Po poti v šolo in domov sem ponavljala poštevanko ter si pela. Včasih nas je šlo več skupaj. Takrat je bilo najlepše. Pozimi, ko je čez noč zapadlo veliko snega, je naslednje jutro eden od staršev šel pred nami, da nam je »gazil« pot. Tako smo lažje hodili. 3. Ste hodili na izlete? Seveda. Tega smo se zelo veselili. Del denarja za izlet smo zbrali z zbiranjem starega železa in papirja. Enkrat sem na izletu padla v Postojnski jami. Takrat so se hecali, da mi bo iz rane zrastel kapnik. Na avtobusu smo vedno prepevali. 4. Kaj pa športni, kulturni in naravoslovni dnevi? Šola v naravi? Imeli smo tudi naravoslovne, kulturne in športne dneve ter delovne akcije (pomoč pri spravilu kmetijskih pridelkov starejšim občanov, čiščenje okolja, zbiranje odpadnih surovin ...). Po vaseh smo zbirali pridelke za šolsko mlečno kuhinjo. Šole v naravi nismo imeli. 5. Kateri predmet si imela najraje in katerega najmanj? Kako je potekal pouk? Najraje sem imela telovadbo, najmanj pa matematiko. Zelo rada pa sem pomagala tudi pri urejanju šolskega vrta. Imeli smo osemletko in dvoizmenski pouk. Vrtca takrat še ni bilo. 6. Kakšna je bila kazen, če ste med poukom delali nemir? Učenec je moral iz razreda k ravnateljici na razgovor ali pa podpis staršem ... ne spomnim se točno, jaz sem bila vedno pridna (smeh). Seveda smo včasih kakšno ušpičili, vendar smo prej dvakrat premislili – danes žal ni tako. 7. Kako ste se sošolci in sošolke razumeli med seboj? S sošolci smo se razumeli zelo dobro. Ne spomnim se, da bi prišlo kdaj do večjega prepira, da bi posredovali učitelji ali celo starši. Razredi smo bili razdeljeni na A in B razred, med sabo pa smo bili zelo tekmovalni. 8. Kdo je v razredu skrbel za red? V razredu smo imeli dva reditelja, ki sta skrbela za red in čistočo. V osmem razredu pa smo imeli tudi po enega dežurnega učenca. Delo dežurnega učenca je bilo odgovorno in častno. 9. Kakšen odnos ste imeli z učitelji? Učiteljev smo se bali in jih hkrati tudi spoštovali. Takrat smo jih klicali tovariši in tovarišice. Če smo bili okregani, tega doma nismo upali povedati, saj bi tudi doma sledila kazen. Spomnim se vseh učiteljev. Nekateri še danes učijo tebe. 10. Si imela kakšen vzdevek? Ja. imela sem vzdevek Kukica. Nekateri so me ljubkovalno klicali Ančka. Vzdevki me niso motili. 11. So se ti v spomin vtisnili kakšni zanimivi dogodki? Ker moj sošolec že nekaj dni ni imel podpisa zaradi neopravljene domače naloge, je moral takoj domov po podpis, jaz pa sem ga morala pospremljati. Žal sva se v šolo vrnila brez podpisa, saj sva se dogovorila, da bova rekla, da doma ni bilo nikogar. Kaj hočeš, držali smo skupaj (smeh). Naša šola je bila leta 1980 poimenovana po Slovenjegoriški četi, ki je med drugo svetovno vojno padla v Mostju. Vsako leto smo 27. aprila šli na pohod v Mostje. Bili smo sprejeti med pionirje. Dobili smo modro kapico z značko (titovka) in rdečo rutico. Dali smo pionirsko zaprisego. Za malico smo dobili kruh, hrenovko in malinovec. Enkrat mi je bila čast sodelovati pri prenosu Kurirčkove pošte izpred naše šole na Polenšak. Zahvaljujem se moji mami Ani, da si je vzela čas in mi odgovarjala na vprašanja. Anja čuš, učenka 8. razreda, INTERVJU Z UčiteLJem pLeZAnJA Danilo Šegula je učitelj plezanja v Juršincih, doma na Ptuju, kjer ima tudi podjetje Vertikal, ki se ukvarja s plezalnimi stenami in z opremo. Postavil je številne plezalne stene v vrtcih, šolah in športnih dvoranah po vsej Sloveniji, tudi v Juršincih. Ukvarjali ste se z alpinizmom, nato ste prešli na športno plezanje, zakaj ste začeli razmišljati o izdelavi umetnih sten? Ko smo začeli hoditi po tekmah v Sloveniji, je pri nas izdelovalo stene le eno podjetje. Tu je bila tržna niša in še veliko prostora za delovanje. O izdelavi umetnih plezalnih sten sem začel razmišljati, ker sem ugotovil, da se da na tem področju še veliko narediti. Tehnologijo izdelave konstrukcij in plezalnih površin raziskujem in razvijam že nekaj let s sodelavci. Skoraj vsak dan pade kakšna nova ideja. K plezalnim stenam spada še razna oprema. Katera je najpomembnejša? Oprimki, brez plezalnih oprimkov pač ne gre plezati. Poznamo oprimke najrazličnejših oblik, ki zahtevajo različne tehnike oprijemanja. Oprimki za mini plezalne stene, ki so namenjene mlajšim plezalcem, so tudi posebej oblikovne, na primer imajo obliko bunke, gobe, rože, račke, smreke, sladoleda, da je najmlajšim zanimivo. Prav tako so različnih barv. K opremi spadajo še sidrišča, ledni klini, reliefi, skulpture, blazine, vrvi, podloge za vrvi, varovalna oprema. Potem pa je tu še osebna oprema plezalca, kamor sodijo posebni čevlji, imenovani plezalniki,vrečka za magnezij, plezalni pas, čelada. 19 - Marec 2016 Postavili ste veliko sten po Sloveniji. Na katere ste še najbolj ponosni in zakaj? Predvsem tiste, ki so postavljene po mojem projektu (da ni bilo omejitev s prostorom ali denarjem) in smo lahko postavili steno po svoji želji. Izpostavil bi plezalno steno, ki je v Zavodu sv. Stanislava Ptuj. Kje vse ste postavljali plezalne stene? Od Murske Sobote do Kopra, tudi v Izoli. Vem da poznate znano slovensko plezalko Nino Markovič že od njenega otroštva. Kdaj, kje in kako ste jo spoznali ? Se srečujeta še danes? Mina Markovič je na Ptuju rojena vrhunska plezalka. Sedaj je stara 28 let, spoznala pa sva se, ko je bila stara deset let in je šele začela s plezanjem na OŠ Breg. Vidiva in slišiva se še malo, saj ni več na Ptuju. Pogosto se srečava na tekmi v Kranju. Katere so prednosti plezanja kot športa? Otroku plezanje pomaga pri izboljšanju koncentracije, koordinacije, natančnosti, gibljivosti, krepitvi moči, vzdržljivosti in samozavesti. Plezanje prav tako pomaga pri vzdrževanju tonusa skeleta in napetosti mišičnih tkiv, pri obvladovanju določenih bolezenskih stanj. Prav zato je plezanje šport za vse generacije, dobra rekreacija. V smeri si odvisen sam od sebe, zato spodbuja samozavest. Športno plezanje ni nevaren šport! Nujno pa je seveda upoštevati vse varnostne postopke. Plezanja se namreč ne morete naučiti sami. Prednost tega športa je tudi, da je cenovno dokaj ugodno. Je pa plezanje tudi pošten šport. Sodniki ne morejo vplivati na tvoj rezultat. Katere vrline so pri otroku potrebne, da postane dober plezalec? Kot za vsak šport: samozavest, vztrajnost. Brez treninga in vzdržljivosti ni uspeha. Pleznje bi priporočil vsem, tudi tistim, ki jih je strah višine, da ga odpravijo. Je pa res, da mora otrok plezalec biti vztrajen. Pri plezanju sama tehnika ne napreduje hitro. Počasi postajaš močnejši, bolj drzen in bolj racionalen pri uporabi moči. Plezanje je zahtevno, saj moraš pri njem hkrati koordinirati vse štiri okončine. Plezate tudi po naravnih plezališčih. Katera so najbolj znana naravna plezališča v Sloveniji? Veliko jih je. Slovenija nudi izvrstne pogoje za športno plezanje. Svojo moč in spretnost lahko preizkušate v več kot stotih naravnih plezališčih. Nekaj slovenskih naravnih plezališč spada med najbolj zahtevne v Evropi, zato vabijo najboljše športne plezalce na svetu, v številnih drugih razgibanih krajših stenah pa lahko skozi skoraj vse leto uživate rekreativni in manj izkušeni plezalci. V bolj milih zimskih dneh lahko obiščete plezališča ob slovenski obali. Najbolj priljubljena in vse bolje obiskana so večja plezališča, kjer so številne smeri tako za začetnike kot za boljše plezalce. Med taka plezališča sodijo denimo Črni Kal, Vipava in Bohinj. Resnično dobri plezalci pa se lahko greste preizkusiti na primer v previsne stene Ospa in Mišje peči Dokaj znano je plezališče na Vranskem, tudi Kotečnik pri Celju, Kraški rob. Več slovenskih plezališč je manjših, slabše označenih in včasih tudi nekoliko težje dostopnih, saj plezalci praviloma niso naklonjeni širšim potem, temveč želijo pustiti naravo čim bolj neokrnjeno. Moje mnenje je, da je prijetneje biti v lepem toplem vremenu zunaj, kot pa v telovadnici. Telovadnica je le za zimo. Na katere vrhe ste nase še posebej ponosni? Bolj kot vrhove bi raje omenil smeri: Študentska smer in Smer čez plošče (obe smeri sta na Raduhi). Preplezal sem smer Sončnica, ki je v južni steni Prisojnika (prva ponovitev). Ledeni slap Lucifer v Gozdu Martuljku je bil zanimiv za plezanje. Lucifer je znameniti zaledeneli slap, slovenska klasika lednega plezanja, ki si med vso množico ledenih zaves zagotovo zasluži pozornost. Kje vas lahko najdejo tisti, ki bi se radi odločili za ta šport ali bi potrebovali usluge vašega podjetja? V torek in petek me najdeta tukaj, v Juršincih, med 16. in 19. uro. Pokličete me lahko po telefonu 041 419 725 ali pa mi pišete po spletu na naslov vertikal.ptuj@gmail.com. intervju je pripravil Žan šoštarič, šolski novinar, 7. razred špoRtno DRUštvo JURšinCi vAbi nove čLAne Športno društvo Juršinci vabi vse ljudi dobre volje, da se nam pridružite v društvu. Nove člane sprejema Sabina Zorko na telefonsko številko 031 322 546. TE ZANIMA GASILSTVo? žELIŠ PRIDoBITI VSAJ NEKAJ oSNoVNEGA ZNANJA KAKo RAVNATI Z oGNJEM? žELIŠ NESEBIČNo PoMAGATI BLJIžNEMU V NESREČI? PRIDRUžI SE NAM! PGD Gabrnik sprejema nove člane, ki so pripravljeni s svojim delom doprinesti k še bolj varnemu in človeku prijaznemu okolju v občini Juršinci. Vrata so odprta za mlade in stare, za vse, ki vam ni mar samo za sebe. Če spadaš med njih, te bomo z veseljem sprejeli v svoje vrste. Poiščite nas na svetovnem spletu na: www.pgdgabrnik.si, natisnite si pristopno izjavo in jo pošljite na naslov: PGD Gabrnik, Gabrnik 26 a, 2256 Juršinci. Lahko pa nam tudi pišete in poslali vam bomo pristopno izjavo. Z vstopom v gasilsko društvo Gabrnik postaneš več kot samo član društva. Postaneš človek, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in požrtvovalnim delom vedno pripravljen pomagati k boljšemu življenju v našem kraju. pgD gAbRniK since 1929 S ponosom! 20 Marec 2016 - veLiKonočnA RAZStAvA Ročnih DeL in peKovSKih iZDeLKov DRUštvA goSpoDinJ “mARtA” JURšinCi Članice Društva gospodinj Marta Juršinci so tudi letos na cvetno nedeljo pred velikonočnimi prazniki pripravile razstavo ročnih del ter pekovskih izdelkov. poZiv K ZbiRAnJU pobUD ZA pRipRAvo SpRememb in DopoLnitev občinSKegA pRoStoRSKegA nAčRtA občine JURšinCi oBČINA JURŠINCI Juršinci 3 b, 2256 Juršinci tel.: 02 758 21 41, fax: 02 758 24 61 spletna stran: http://www.jursinci.si, elektronska pošta: obcina.jursinci@jursinci.si Občina Juršinci je v letu 2014 sprejela Občinski prostorski načrt Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 3/14). Občina Juršinci vabi vse zainteresirane, da si pogledajo občinski prostorski načrt, ki je dostopen na sedežu Občine Juršinci in na Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj ter na spletni strani PISO (www.geoprostor.net). Vse zainteresirane, ki želijo podati pobudo za spremembo Občinskega prostorskega načrta Občine Juršinci, pozivamo, da to storijo v času od 25. 1. 2016 do 31. 5. 2016. Pobudo se poda na obrazcu ‘’Pobuda za pripravo občinskega prostorskega načrta’’, ki je dostopen v sprejemni pisarni Občine Juršinci, sprejemni pisarni Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju in na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (www.sou-info.si). Ustrezno izpolnjene obrazce posredujtena naslov ObčinaJuršinci, Juršinci 3/b, 2256Juršinci, ali Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali pa preko e-pošte na naslov obcina.jursinci@jursinci.si oziroma sou@ptuj.si. Alojz KAUčič župan občine Juršinci - Marec 2016 PoBARVANKA 21 22 Marec 2016 - povAbiLo nA čiStiLno AKCiJo 2016 v občini JURšinCi Zima je končno pri koncu in narava se bo prebudila v vsej svoji lepoti. Ni pa lep pogled na odvržene odpadke ob cestah in drugih površinah, zlasti v gozdovih. Zato bomo tudi to pomlad v naši občini organizirali čistilno akcijo, ki bo potekala v soboto, 2. aprila 2016, od 9.00 ure do predvidoma 11. ure. Navodila o zbiranju in sortiranju odpadkov boste dobili od vodje vašega zbirnega mesta. Zaščitne (PVC) rokavice in vreče boste prejeli od vodja na zbirnem mestu. K sodelovanju ste vabljeni vsi občani, prav pa bi bilo, če bi se akcije udeležil vsaj en član vsakega gospodinjstva. Najpomembnejši cilj akcije je ozaveščanje ljudi, da vsak posameznik prevzame odgovornost za okolje, v katerem živi, in zanj prispeva po svojih močeh. občinska uprava občine Juršinci Zbirna mesta za zbiranje udeležencev, kjer vas bo čakal vodja akcije, so: NASELJE JURŠINCI DRAGOVIČ GABRNIK in GRADIŠČAK MOSTJE KUKAVA ROTMAN HLAPONCI BODKOVCI SENČAK PRI JURŠINCIH SAKUŠAK ZAGORCI GRLINCI vAbiLo UReDništvA JURšinSKih noviC Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive, pa tudi žalostne dogodke, ki jih piše življenje. Če želite, da bi kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili nam, to sporočite. Vse vaše prispevke in fotografije pošljite na naslov: • občina Juršinci, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci, s pripisom ZA JURŠINSKE NoVICE • po e-pošti: jursinske.novice@gmail.com ali damjan.simenko@gmail.com Prispevke lahko oddajate tudi v tajništvu občine Juršinci. ZBIRNo MESTo Vodul, pri križu pri kapeli na Aleluji pri gasilskem domu Gabrnik pri kapelici pri Rajšpovi kapeli pri turizmu Toplak pri vaškem domu Hlaponci pri turistični kmetiji Amur pri stolpu na Gomili pri Puhovem muzeju Pri gasilskem domu PGD Grabšinski breg pri Dragici Toš-Majcen tRADiCionALnA vLeKA vRvi meD občinAmA DoRnAvA in JURšinCi Tradicionalna vleka vrvi med občinama Dornava in Juršinci bo v soboto 11. 06. 2016. Veseli dogodek bo potekal ob mostu čez reko Pesnico pri čistilni napravi ob 13. uri. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno, za dobro voljo, pa bodo poskrbeli udeleženci prireditve. Čebelarsko društvo Juršinci naproša vse sadjarje in ostale, da v času cvetenja za zatiranje bolezni in škodljivcev v nasadih uporabljate okolju prijazna škropiva. V tem primeru bodo drevje in druge cvetoče rastline dobro oprašene, prav tako pa ne bo prihajalo do zastrupitev. Hvala za sodelovanje, Čebelarsko društvo Juršinci 23 - Marec 2016 70. občni ZboR LD JURšinCi Lovci LD Juršinci, smo se v soboto 12. 3. 2016, zbrali že na svojem 70. občnem zboru. Pregledali smo delo, ki je bilo opravljeno v letu 2015 in si zadali nove smernice za lovno leto 2016. Ob tej priložnosti smo podelili naziv častnega člana, tudi dvema zaslužnima članoma lovske družine Juršinci. Podelili pa smo tudi priznanja lovske zveze Slovenije zaslužnim članom. Po končanem rednem delu občnega zbora, smo se lovci ob prijetnem druženju, zadržali pozno v noč. Starešina LD Juršinci ivan hrga LoVSKA DRUžINA JURŠINCI Spoštovani občani, lastniki zemljišč na katerih se razprostira naše lovišče. Lovci si želimo še naprej dobrega sodelovanja. V tem času je zelo pomembno, da se naši hišni prijatelji-psi ne gibljejo prosto po lovišču, kajti prihaja do velikih škod na divjadi. Prav zato naprošamo vse lastnike psov, da jih držite na kratko! Uo LD Juršinci Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. VARTIS - varnostni in požarni inženiring Janez Čuček, s.p. Podvinci 59a, 2250 Ptuj Nudimo naslednje storitve: ● varnostni inženiring (ocene tveganja, usposabljanje, pregled delovne opreme, meritve toplotnega okolja, osvetljenosti in meritve notranjega hrupa), meritve el. instalacij in strelovodov, ● kompletne storitve iz požarne varnosti, ● storitve koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbiščih, ● svetovalec za ADR ( prevoz nevarnih snovi ), ● varnostni svetovalec za kemikalije, ● najem in postavitev gradbenih odrov (tipski in klasični), ● najem tovornega vozila do 3,5t, Informacije: 031 332 238; 02 745 0651 E-mail: vartis@teleing.com Praznik Kristusovega vstajenja je začetek novega življenja. Naj vam velika noč prinese mir, z njim pa obilja in veselja vir. Društvo rojaka Janeza puha Juršinci 24 Marec 2016 - Ključavničarstvo Denis Matjašič s.p. Sakušak 1a, 2256 Juršinci, Slovenija KmetijsKa mehanizacija in ključavničarski izdelki po naročilu www.demetal.si T: 02 754 60 33 M: 041 909 405 Želimo vam vesele velikonočne praznike Šmigoc Franc s.p. Kukava 74, 2256 Juršinci Tel.: 02 758 25 41, GSM: 031 494 420 e-pošta: smigoc.franc@amis.net Vas boli vrat, čutite bolečine v križu ali vaše telo potrebuje le malo sprostitve? Vabljeni v miren masažni salon, kjer vam nudimo pester izbor kvalitetnih masaž. Naše storitve pa so lahko tudi lepo darilo. • Servisiranje klimatskih naprav • Izpušni sistemi • Električna diagnoza BOSCH • Servis in priprava za tehnični pregled • Montaža in prodaja gum Za dodatne informacije in naročilo, nas kontaktirajte. Na Antoličevi kmetiji ponujamo sveže kravje mleko ter domače mlečne izdelke iz polnovrednega in pasteriziranega mleka: Naše usluge in storitve: - elektroinstalacije jaki in šibki tok; • DOMAČI JOGURT - NAVADNI - instalacije alarmnih sistemov; • DOMAČI SADNI JOGURT - strelovodne instalacije; - instalacije centralnih sesalnih sistemov; - varčna razsvetljava; - meritve elektro in strelovod instalacij; - produkti za široko potrošnjo; - najem travnatega igrišča v Gabrniku; - najem prostora za piknik v Gabrniku (nogomet, odbojka na mivki ...). z dodatkom sadne BIO baze • NEPASIRANA SKUTA • KISLA SMETANA • MLADI SIR Z ZELIŠČI ALI BREZ (odličen tudi za žar). kmetijA ivAnA in RomAne HRGA Kontakt: 02 754 60 43 ali 041 802 261 ali kmetija.hrga@gmail.com DELA OPRAVLJAMO TUDI PO ZAPISNIKU KATEREKOLI ZAVAROVALNICE!