Posamezna Številka 1 K.
Štev. 69.
Poštnina plačana v gotovini.
v LlDhlloDL v sodo o doe 26. marca m
Leio XLIX.
• SLOVENEC« velja
po polti u vse itraal Jugoslavije Ui « Ljubljani: n o*lo lato naprej. K 240«— n pol lota „ ... 120— sa četrt loto m . • • W»— ia en mesee „ ... 2*'—
Za Inozemstvo oeloletao K420--ss Sobotna izdaja: «
2a oe.o leto ..... K 40 — >a inozemstvo ... „ 55 —
Enostolpna petitvrata (!>a mm ilrolit ln 3 mm visoka alt njo
prostor) aa enkrat . . . po K 6'-» poslana Itd. . . po ii S-*
Pri več|em naročilu popust,
Wa)man|Sl oqlas j9/9mm KIS,
Izhaja vsak dan IzvzemSt
ponedeljki in lueva <o n* at» niku ob 8. uri sjatiai.
_ Uredništvo jo t Kopitarjevi altei »to*. 8/in. Ho. opisi se se vračajo; eelraahlraiia pisma se ne spre|ema|o. Oredn. telel. it?. BB, aprsvn. Stv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava |ev Kopitarjevi al. 6. — Račun poutne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 343 r,a oglase, avstr. In fieSte 24.797, ojr. 2S.511, bosn.-kBro. 7663.
Dr. jmlm in
Slučajno vrženemu na več dni v zakotno bosansko mestece, mi je šc-lc zdaj — po vrnitvi v Sarajevo — prišel v ro'-e »Slovenski Narod« s tistim Tavčarjevim člankom, v katerem bere slovenskim kulturnim delavcem levite radi njihove izjave za avtonomijo Slovenije,
Povem kar odkrito: Bil sem vedno navdušen častilec dr. Ivana Tavčarja. Ker jaz sem konservativen človek: ideale svoje mladosti hranim še danes, ko mi že sive lasje na sencih, enako čisto in sveto v svojem srcu. In temu dosledno sem in ostanem seveda tudi trden Slovenec. Pa če se uresniči, kar mi je takrat v prvih navdušenih dneh našega ujedinjenja prerokoval slovenski demokratski minister, češ, da se bo za petdeset let ves slovenski narod pretopil v jugoslovenskcga, no, potem bom pač jaz, ako to dobo doživim (kar je zelo neverjetno in česar si tudi ne želim) ti?ii edini in zadnji slovenski berač ki bo še. hodil po Jugoslaviji.
Ali da govorim o Tavčarju,: tudi njegova osebnost je stala pred mojimi ečmi od mladih let sem vedno v idealni luči. Ljubil sem ga pisatelja, častil narodnjaka, spoštoval politika. Nisem bil nikoli pristaš njegove stranke; ali kar mi jc bilo na liberalni stranki simpatičnega, je bila osebnost dr. Tavčarja. Imponiral mi je s svojo možatostjo, odkritosrčnostjo in treznostjo. Videl sem seveda tudi jaz gotove njegove slabe strani, ali kaj, ko so jih pa njegove 'vrline daleko odtehtale!
V novejši dobi t. j. izza prevrata, se mi je dr. Tavčar še bolj priljubil. Saj je bil prvi, ki je slovenskim Jugoslavenom, ki bi najrajši kar čez noč upepelili vse, kar je slovenskega, zaklical: Počasi bratje. Dober Jugoslovan je samo oni, ki je dober Slovenec! A najbolj mi je imponiral Tavčar takrat, ko se ni ustrašil javno ožigosati in blamirati svoj lastni list.
To je bilo, ko menda v nekakem fi položenju — proglasi
e »Slov. Narod« — agelantističnem raz-nas Slovence, o ka-
terih so imeli bratje Hrvatje in Srbi do tedaj najboljše mnenje in katerih čilo življenjsko silo so z rešpektom naglašali celo nemški časopisi, — za degenerirano, izumirajoče pleme, primerjajoč nas z čivja-ki-indijanci, ki jih je ugonobila »ognjena voda«.
Kako je tisti članek takrat nas tukajšnje Slovence poparil! Kaj veste vi rojaki tam v domačem kraju, kako nam je mnogokrat tu bilo, četudi med brati! Rdečica nas je oblivala, ko smo to čitali in z grozo smo opažali, kako prevzemajo ta strašni članek tudi srbski in hrvaški časopisi.
Tedaj je nastopil dr. Tavčar s tistim divnim, nepozabnim protičlankom in popravil čast tako grdo oplju/vanega slovenskega imena. — Pri tej priliki sem tudi spoznal, kako avtoriteto uživa Tavčar v jugoslovanski javnosti. In veselilo me je, da sem k temu nekaj tudi jaz prispeval, ki sem Tavčarjeve članke, ako so bili od večjega interesa za jugoslovansko javnost z ozirom na razumevanje naše slovenske stvari, pridno prenašal v hrvaško in srbsko časopisje.
Kakor rečeno: jaz sem bil vedno velik Tavčarjev častilec. In to je danes prvikrat v mojem žurnalističnem poklicu, da moram pisati proti temu prezasluženeniu slovenskemu prvaku. Zelo mi je žal. _
Ne morem povedati, kako me je razveselila izjava slovenskih kulturnih delavcev. Hvala Bogu,, sem vzkliknil. Še je narod slovenski! Saj tu so izpregovorili njegovi avtoritativni glasniki v tem najvital-nejšem narodnem vprašanju in izrekli, kaj naš narod v resnici misli in hoče. In so potrdili to, kar je vsak pravi Slovenec od vsega početka v svoji duši nosil, mislil in hotel. »Vse damo za našo Jugoslavijo,« je 1. 1917. v sarajevskem »Slovenskem klubu« izjavil mlad slovenski pesnik, »ali našega sladkega »kaj« ne damo!« In mi smo to žc takrat vsi tako razumeli: naše slovenske individualnosti — te ne damo. In lanskega poletja, ko sem se mudil v Belgradu, sem zvedel iz ust ondotnih sloven-
skih pijonirjev enodušno: Prej ko slej vie za Jugoslavijo — ali kot Slovenci!
In zdaj ta javni, enoglasni manifest duševne elite našega naroda, ki je ka.-or solnčni žarek predrl politično meglo, v katero je strankarsko časopisje zavilo Slovenijo, da je človek tu zunaj izgubil že sako orientacijo o njej in je pokazal svetu slovensko mentaliteto v pravi luči.
Ko sem prebral ta historični dokument, so mi prišle na mar besede pesnikove: »Nič ne poživlja duha bolj kakor pogled na narod, ki se zaveda svojih novih ciljev in ki je složen v napenjanju vseh svojih moči, da te cilje doseže, — naroda, ki se pa tudi trdno drži svojih tradicij, odločen, da. na tem, kar jc nekdaj obstojalo, dalje zida,«
Pa ti vstane dr. Tavčar in raztrga ta sijajni manifest na kose! Moram" priznati: prvi hip sem samo osuonil. Mož Tavčarjeve avtoritete, on, ki je sam izjavil, da je Sloveniji treba veliko, veliko avtonomije, pa obsoja tu isto stvar? Stoj, prijatelj, sem si rekel. Ti si v tej izjavi nekaj prezrl, kar Tavčarjevemu ostremu očesu ni ušlo. Tu notri tiči neko konjsko kopito. Prečitaj stvar še enkrat.
In prebral sem izjavo slovenskih kulturnih dclavcev pazljivo šc enkrat in še enkrat in še enkrat. Zaman! Tu jc vse jasno, točno, logično. Vsaka beseda premišljena in na svojem mestu, nikjer nobene nejasnosti, vrzeli, dvoumnosti.
»Slovenski kulturni delavci... smatrajo Jugoslavijo za utelešenje s v o j e g a ideala, ki ga je treba braniti proti zunanjim in notranjim sovražnikom kol najvišje izmed posvetnih dobrin naroda. Združenje vseh treh plemen v eni državi z eno suvereno oblastjo na zunaj in znotraj smatrajo slovenski kulturni delavci za politično nujnost mednarodne varnosti in s tem narodne svobode. V imenu mirnega, medsebojnega delovanja in napredovanja, medsebojne bratske edinosti zagovarjajo slovenski kulturni delavci takšno ustavo, ki daje državi posebno moč na zunaj, a obenem možnost razvoja imanentnim silam posameznikov in posameznih gospodarsko-kulturnih edinic na znotraj. — Glede na vse to se izrekajo slovenski kulturni delavci za avtonomijo slovenskega, že itak dovolj razkosanega ozemlja in sicer v takem obsegu, ki bi ne sla bi 1 moči države, ampak jo krepil, dajaioč razmah individualnim silam cdinic.«
To so zapisali možje, katerih imena j slovenski narod s spoštovanjem izgovarja, možje, katerih patriotizem je vzvišen nad vsakim dvomom, možje, ki vedo,kaj hočejo, in ki so to, kar hočejo, jasno in odločno povedali.
In so izrekli samo to, kar živi tudi v moji duši in brez vsakega dvoma v duši slehernega dobrega Slovenca.
Pa sem vtaknil »Slov. Narod« s Tavčarjevim člankom lepo v žep in — kar doslej kot Tavčarjev častilec nikakor nisem hotel priznati, čeprav mi je to veliko rojakov zatrjevalo in čeprav sem imel že pri čitanju njegovih bclgrajskih podlistkov nekake mučne občutke, — zdaj mc je prepričalo: dr. Tavčar je izgubil sredi vihra sodobnih političnih bojev orientacijo.
Zares čuden je način, kako udriha po tej deklaraciji, do neke mere pa tuoi žaljiv. Kajti Tavčar pedtika izjavi slovenskih kulturnih dclavccv tendenco, ki jo sicer pošten človek v njej nc bi mogel najti, in jo s tem izkuša kompromitirati, pred vsem pred Srbi. Stvarnega argumenta proti tej izjavi pa sploh nobenega ni podal. Kaj je hotel z ironiziranjem vseuciliških profesorjev dokazati, sploh ne razumem — morda to, da imajo samo profesionalni politiki privilegij na politično modrost? In tisti najtežji top, ki dr. Tavčar misli, da ga je izprožil proti gospodom profesorjem: kdo vam je dal in plačal ljubljansko univerzo? ni dostojen tega sicer tako resnega in dobrega moža.
O priliki »regulacije« naše valute je zapisal neki ljubljanski list: Z narodnim premoženjem, ki smo ga na ta način izgubili. bi si lahko posiaviii lepo univerzo. To je ena resnica. A jih je še dosti. Naj n. pr. gospod župan samo povpraša kakega urad-
nika Slovenca v belgrajskem finančnem ministrstvu, koliko je prispevala doslej k financam države Slovenija s svojo davčno močjo, pa si bo lahko izračunal, kdo je plačal slovensko univerzo. A še nekaj. Vzemimo, kar seveda noben od nas nc zahteva, ne Tavčar, nc jaz, ne izjava kulturnih delavcev, ali samo tako per esemple, da bi Slovenija bila samostojna država, suverena država z lastnim carinstvom, monopoli itd., mar bi si ona potem nc mogla privoščiti ene univerze? Če si jo je lahko privoščila nekdanja mala, siromašna Srbija in še bolj siromašna Bolgarija? In če si jo lahko privošči najmanji švicarski kanton iz svojega lastnega skromnega bud*eta?
Nočem dalj« polemizirati s Tavčarjem. Meni je prosto nezapopadljivo, kaj ga jc pognalo na naskok proti izjavi kultunvh delavcev. Človek bi naimanj to pričakoval od moža Tavčarjeve narodne in politične reputacije, da, če mu že ena ali druga stvar na tei izjavi ni bila všeč, da bo vsaj m o 1-č a 1. Narodni stvari na ljubo.
V tukajšnjem Slovenskem klubu smo ugibali o tej Tavčarjevi gesti. Nekdo je menil: Nemara jc Tavčarja ujezilo, da je ta izjava izšla v »Naših Zapiskih :. Po bi jo bil prinesel --Slov. Narod«, bi jo bil pohvalil ali pa vsai ignoriral. Drug gosped, ki :e nedavno prišel s Kranjskega in ki so mu razmere tam doma malo bolje znane, je malicijozno opomni!: »Najbrže so gg. kulturni delavci pozabili na g. župana in ga niso oovabili na podpis. Zdaj je pa hud.«
Jaz ne verjamem ne eno ne drugo. Ali res jc, da človek zastonj išče stvarnih motivov Tavčarjevemu članku, še manj pa najde v njem stvarnih argumetov, in da se ne moreš otresti mučnega utiska, da je dr. Tavčar tu nekemu lastnemu interesu na ljubo žrtvoval sveto narodno stvar.
Triglavski.
Staro nesoglasje med demokrati in radikalci. — Mladi elementi v demokratski stranki. — Agrarno vprašanje in pogodba vlade z muslimani. — Davidovičevo pismo
Pašiču. — Vpliv Stojana Protiča.
Belgrad, 25. marca 1921.
V zadnjih dneh so izbruhnila na dan z vso vehementnostjo stara nasprotstva med radikalci in demokrati tako, da se je včeraj v najresnejših političnih krogih govorilo o demisiji Pašičevega kabineta. Zanimivo je, da stoje v tej borbi na strani centralistične radikalne levice z obrisi srbske hegemonije »prečanski demokrati« in n o -vopečeni pristaši vlade iz vrst Samostojne kmetijske stran -k e. Svctozar Pribičevič je prešel s svojo ideologijo ne samo v tabor pristašev Velike Srbije, nego je pričel s svojo taktiko proti Hrvatom in Slovencem prekašati celo samega Čokorila iz Sarajeva, Slovenski demokrati in Slovenska samostojna kmc(ijska stranka splošno nimajo izdelano ideologijo, ako se izvzamejo poslanska mesta v inozemstvu, ministrski portfelji, uvoznice, izvoznice in druge »praktične« stvari te vrste, kakor bi rekel vodja srbskih zcmljoradnikov g. Avramovič. Za nje se danes v političnem življenju ne vprašuje, ker more vsaka vlada računati z njihovo zvesto satelitsko službo.
Demokratski in samostojni »Prečani« igrajo torej samo vlogo opazovalcev v boju med srbijanskimi demokrati in radikalci, ali bolje rečeno, med Ljubo Davidovičcm in Nikolo Pašičem. Bclgrajski tlak odmeva od krize v kabinetu. Temu je treba iskati globokejše razloge v starem tekmovanju med srbijansko demokratsko in radikalno stranko. Radikalci so bili nekoč nc samo »socialisti« in republikanci, temveč tudi komunisti, ko bi v svojem času bilo to ime v modi. Oni so delali vstaje, čepeli v tem-nicah, ubijali in iztiravali kralje, razvijali najhujšo borbo ne samo za politične, nego tudi za socialno-gospoclarskc pravice. Pašič je bil goreč »socialist«, Protič pa je bil toliko časa v ječi, da jc iz profesorja postal pravnik in politik prvega razreda. Medtem jc stari Filipov, z zlatom otovorjeni magarac, preskočil v radikalno trdnjavo in naenkrat so iz gorskih volkov
postala krotka jagnjeta. Radikalno stranko js pokvarila dolgoletna vlada. V njej vodijo danes glavno besedo konzervativni elementi, ki niso samo pozabili ali bolje rečeno pljunili na svojo staro tradicijo, kakor bi rekel radikalec Nastas Petrovič, nego so tudi prevzeli nase vse na-, pake zapadnih kapitalistov in imperiali-stov. Tako je nekdanji »socialistični pro-letarec« v Ženevi, Nikola Pašič, postal danes »čoškasti« (vogalni) in »kosovski« Pašič, ker ima na vsakem vogalu v Beogradu hišo in ker jc s spretnim manevriranjem prišel v posest velikih zemljišč na Koso-vem, »gdje je srpsko carstvo prooanulo«! Zvest stari ideji je ostal edini S t o j a n Protič. On je tudi danes na dvoru »republikanec«, v javnosti klerikalec, komunist, Radičevec in karkoli hočete reči slan bega o njem. Zato ni on niti »vogalno« kakor Pašič, niti kapitalistično razpoložen kot recimo dr. Velizar Jankovič, ki ima vse sposobnosti samo zato, ker mu je Pašič kum, ni dvorni lizun kot dr. Momčilo Ninčič, ki se je dvignil radi svojih ženskih manir in radi svojega židovskega poko-lcnja.
Protič je danes za radikalce »trdoglavi Stojan«. Medtem pa »Stojan« ne miruje, temveč se natihoma pripravlja na udarec, s katerim hoče ubiti dve muhi: vreči Pašiča in reorganizirati radikalno politiko.
Pozabil sem temu še dodati, da stoji poleg Pašiča tudi dr. Laza Markovič, precej dober jurist, toda zelo slab politik, kakor je n. pr. recimo »pop« Janjič slab »pra-voslavac
O demokratih se mora odkrito priznati, da so spretni akrobati v politiki, da se znajo spoznati v novih razmerah in prilagoditi se ideologiji časa. Vsa njihova »državna« politika obstoji v tem, da budno pazijo na to, da ne izgube nekoliko pristašev ali kak mandat. Dasi so oni kapitalisti v pravem pomenu besede, vendar pa se znajo prismoliti tudi k prcletarcem. Po razmerah postanejo tudi dobri »kristjani« in dobri »ateisti«.
Medtem pa so tudi pri njih častne izjeme, kakršno tvori tudi Ljuba Davi-d o v i č , ki še danes živi kot proletarec in tvori ideologijo demokratske siranke. Da ga ne bi kompromitiral Pašičev in Pri-bičevičev imperializem, ni hotel niti vstopiti v sedanjo vlado. Zato postaja tudi on od časa do časa »trdoglavi« i-juba. Podpirajo ga dr. Voja V e 1 j k o v i č , dr. Voja Marinkovič in dc. Kumanudi, ki brez dvoma predstavljajo danes najinteligentnejše ljudi v Srbiji, toda na žalost s precej ko-lebljivo moralo.
Staremu Pašiču, ki ima danes tako slab spomin, da imenuje predsednika konstituante dr. Ribara stalno »dr. Smodlaka«, a predsednika francoske republike »Kle-mansekare« (Clemcnceau, Poincare), je uspelo, kupiti z nekolikimi milijardami 24 muslimanov, in z nekoliko »izvoznicami«, kakor bi rekel g. Avramovič, dr. Vošnjaka s tovariši.
Pašič ima slab spomin, vendar pa Je zelo dober taktik. S to dvojno kupčijo je silno ojačil radikalno stranko in radikalce v kabinetu. Muslimani bodo vedno ne samo radi novcev, nego tudi radi svojega konzervatizma ob strani radikalcev, a slovenski samostojni kot zastopniki kmet. skega kapitalizma in velepo-sesti bodo tudi vedno na strani radikalcev, Tako je nedavno pisala demokratska »Politika
« in isto se more razvideti tudi iz dogodkov zadnjih dni. Včeraj je bil n. pr. poslanec Pucclj pri Pašiču in »protestiral« proti »nelojalnosti« Ljube Davidoviča napram Pašičevcmu kabinetu.
Dasi je srbskim demokratom ljubo, da je Pašič pridobil Bosno za Srbe s tem, ker je kupil Turke, vendar pa ne morejo prenesti to očividno ojačitev radikalne stranke na škodo demokratske.
Razen tega vidijo demokrati, da bodo radi pogodbe vlade z muslimani v agrarnem vprašanju izgubili vsak teren ne samo v Bosni, nego tudi v drugih krajih, zlasti v Stari Srbiji, kjer je mnogo muslimanskih begov.
To so razlogi, radi katerih je Ljuba Davidovič s svojim znanim pismom na Pa-
šiča zmedel vladi korake. On je s svojo taktiko tako uspel pri mlajši struji demokratov, da so ti pričeli glasno revoltirati in da ugled Svetozara Pribičeviča pri »pomiritvi« popolnoma nič ne velja. — Razumljivo je tudi, da so muslimani ne samo vznevoljeni, temveč da so se tudi začeli odrekati milijardam in vladi. Oni so pripravljeni vsak moment prekiniti vse zveze in preiti v opozicijo, Tako se zopet uresničuje oni stari narodni pregovor: Težko onom, koji z vragom tikve (buče) sadi.
Mi smo prepričani, da bodo radikalci in demokrati končno vendarle spoznali, da je ta »boj« zadostno insceniran, da se prevari javnost, kakor smo prepričani, da se ti drugovi ne bodo mogli dolgo strinjati.
Zanimivo je tudi to, da nam prihajajo glasovi o krizi kabineta sredi boja za avtonomijo. Kadar je vlada menila, da je najmočnejša, postala je najslabotnej-ša. Razpadati je začela sama od sebe kakor mrtvo truplo.
Opozicija bo v ustavnem odboru izvedla najostrejši boj proti vladnemu ustavnemu načrtu. V razpravo pridejo najtežja vprašanja: samouprava, agrarno vprašanje, proporčna volivna pravica, gospodarski svet, člena o uradnikih in veri ter prehodne naredbe. Debata o teh vprašanjih se ne more končati do 5. aprila in zato bo morala konstituanta ponovno podaljšati rok ustavnemu odboru. Z ozirom na to morete soditi, g. urednik, da niso šanse vlade niti malo rožnate. Predsednik ustavnega odbora dr. Ninčič se trudi, da bi razbil opozicijo z nasilnimi sredstvi, toda naletel bo še na večje zapreke kakor doslej, Jugcrlovenski klub bo vztrajal v boju, ker ve, da se bori za svobodo in pravico.
Še to vam moram sporočiti, da študira Stojan Protič Plinijevo knjigo o propasti Pompejev in Herkulaneja in da pričakuje izbruh Vezuva nad dcmokratsko-radikal-nim režimom,
V	tem znamenju želim, gosp. urednik, vam in vašim čitateljem srečne velikonočne praznike.
Dr. K. Bohačevski.
Jlli&ži.
Pod tem naslovom prinaša glasilo zemljoradniškega saveza »Selo« članek, ki prav dobro opisuje zahrbtno in demagoško politiko samostojnih. Zato ga prinašamo v celoti:
»Na zahrbten način so se Slov, samostojni poslanci vrinili v naš klub. Varali so nas, da bodo kmalu sprejeli naš program mesto svojega, ki ne znači ničesar. Verovali smo jim, ker smo v njih gledali brate Slovence, ki jih nismo dobro poznali, ker nismo vedeli, kako so nastali, s kom in kakšne tajne dogovore so imeli in iz katerih virov so črpali sredstva za svojo neiskreno propagando, za volitve in poslance. Strupena kal, ki razjeda organizem, je bila že v telesu .,.
V	našem programu stoji poleg drugih tudi zahteva: da je zemlja onega, ki jo sam obdeluje. Dokler ni prišel čas, da se ta določba stavi v ustavo, so oni molčali in prikrivali svoje mnenje. Ko pa smo mi zahtevali, da se ta odredba sprejme v ustavo, so oni protestirali in glasovali proti temu. Pozneje smo zvedeli, da delajo to radi veleposestnikov, ki jih imajo prav mnogo v svoji stranki in kateri so jim dajali denar za volilno borbo.
Stavili smo v svoj načrt ustave, da smatramo, da so vsi fevdalni odnošaji prenehali in zahtevali, da se ne sme izplačati nikaka denarna odškodnina begom, dosedanjim tiranom bednega in siromašnega bosanskega in starosrbskega kmečkega delavca. Samostojni pa so protestirali tudi proti tej določbi in so glasovali proti na-š?mu ustavnemu načrtu.
In sedaj so vstopili v demokratsko-ra-dikalno vlado. Sporazumeli so se z njimi in z begi, da se poslednjim da denarna nagrada za to, ker je bosanski kmetič zopet dobil nazaj zemljo, katere so ga pred mnogo stoletji s silo oropali. In pristali so na to, da z begi, ki hočejo zopet zasužnjiti kmeta v Bosni in Stari Srbiji, sedijo skupaj v vladi.
Oni so prodali malega kmeta v Bosni j In Stari Srbiji samo zato, da bi dobiH eno ministrsko mesto, eno poslaniško mesto in da bi lahko po mili volji popolnoma brezskrbno trgovali in bogateli na račun in na škodo celega našega naroda.
Juda je prodal Kristusa; aH on se je potem skesal in se obesil.
Slovenski poslanci tako zvane »Samostojne kmetijske stranke« so prodali in izdali jugoslovanske male kmete, ali oni se zato ne bodo obesili.
Nasprotno. Njim bo ta izdaja prinesla množico izvoznic in uvoznic in obilico državnega denarja. In vse le v korist neko-licine brezvestnih trgovcev, krčmarjev in vaških oderuhov, a pod imenom in izgovorom na slovenskega kmeta.«
To je izvrstna fotografija slovenske samostojne kmetske stranke.
ifilnulsieile si ®8>c3m-
Da ne bodo pri sedanjih občinskih volitvah prišle kmetske občine v roke nasprotnikov, priporočamo vsem da se takoj, ko dobijo te vrstice v roke lotijo dela s posebno pridnostjo. Najnujnejše je sedaj to-le:
Do 20. maja volitve končane.
Deželna vlada je naročila okrajnim gla-varsvom, da morajo biti občinske volitve izvedene najpozneje dp 20. maja 1921. Radi tega vsa okrajna glavarstva hitijo z volilnimi pripravami.
Vse reklamacije izključene.
Volilni imeniki ostanejo v veljavi tisti, ki so veljali za volitve dne 28. novembra 1920. Na teh imenikih se ne bo smelo spremeniti niti črkice. Ali je izpuščen eden ali veliko število volivcev, ali pa so vpisani v imenik taki, ki ne spadajo noter, to je vseeno. Sedaj se ne da več noben volilec na novo vpisati v imenik in tudi ne izbrisati. Volilci, ki so se po 28. novembru preselili, volijo samo v tisti občini, kjer so bili vpisani 28. novembra 1920.
Kdo ne sme kandidirati?
Kdor je obsojen radi hudodelstva (a ne politično hudodelstvo), radi tatvine, poneverbe, goljufije, oderuštva, beračenja, vlačugar-stva, dokler ne minejo tri leta po prestani ali zastarani kazni, radi pregreška zoper kazenskopravne določbe v varstvo volilne svobode za dobo 6 let po prestani kazni, take osebe, če so tudi vpisane v volilni imenik, se ne smejo vpisati na kandidatno listo. Nadalje taki, ki prestajajo sodne kazni, v prisilni delavnici ali so pod policijskim nadzorstvom, talci, ki so v konkurzu ali pod kuratelo. Voljeni ne more biti tak, ld še ni izpolnil 24 let, ki ni vpisan v imenik, ali ki stanuje v drugi občini. Ozirajte se na to pri sestavi kandidatnih list. Ce imajo nasprotniki osebe s takimi lastnostmi na svoji kandidatni listi, opozorite takoj okrajno glavarstvo nato.Opozarjamo pa pri tej priliki, da se ne bo napačno razumevala naša tozadevna okrožnica, v kateri smo pisali, da ne morejo kandidirati tudi tisti, ld so brez zakonitega razloga odložili mandat v občinskem odboru. Ta določba velja samo za naprej, za sedanjo občinske volive pa no! Torej sedaj lahko kandidirajo tudi tisti, ki so iz kakršnega koli vzroka odložili mesto v občinskem odboru.
Kandidatne liste takoj sestavite!
Čas za vlaganje kandidatnih list je zelo kratek, traja samo pet dni. Sestavite torej takoj kandidatne liste na način, kakor smo opisali v okrožnici v >Slovencuc. V malih in
srednjih občinah htlte, da Vas nasprotniki ne prehitijo in poberejo kandidate oziroma podpise. Skličito takoj zaupnike in volilce. Zberite kandidate, vprašajte jih, če sprejmejo kandidaturo in jih takoj vpišite na kandidatno listo, tako, kakor smo opisali. Odborniki morajo biti posebej in namestniki posebej. Ne pozabite zapisati pred vsako ime tekočo številko. Vsak kandidat se mora lastnoročno podpis a t i na kandidatno listo ali p o d k r i ž a -ti.
Tiskovine za kandidatne Isite.
Kandidatne liste je dala tiskati vlada nove. Dobite jih za plačilo pri občinskem uradu ali pa pri okraj, glavarstvu. To so uradne kandidatne liste, ki so edino veljavne. Napravite tri izvode takih list. Na prvi izvod se morajo čitljivo podpisati vsi kandidati, na draga dva izvoda ni treba podpisov.
Razpis volitev.
Tri dni bodo imeniki razgrajeni v vpogled. V tej dobi si bo vsak lahko prepisal v očinskem uradu imenike. Kandidatne liste morate povsod vložiti naravnost pri okraj, glavarstvu in nikjer ne pri občini. Stranka, ki prva prinese pravilno kandidatno listo na okrajno glavarstvo, bo imela prvo volilno skrinjico na volišču. — Želimo, da pošljete en prepis kandidatne liste Tajništvu Kmetske zveze v Ljubljani, da vidimo ali je prav ali ne.
Kedaj bodo volitve.
Dan in prostor volitev določi okrajno glavarstvo. Volitve se vršijo povsod od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer.
Volilne komisije.
Kjer imajo namesto župana gerenta, bo vlada imenovala vlad. komisarja za vodstvo volitev in enega volilca v komisijo. Predstavniki strank, ki čuvajo volilno Skrinjico stranke, so tudi pravi člani komisije.
800 volilcev za eno volišče.
Občine, ki imajo do 800 volilcev (ne prebivalcev), imajo eno volišče. Če jih je več kot 800, dvoje ali več volišč. Kolikor je volišč, tolikokrat je treba predložiti okrajnemu glavarstvu še po dvakrat toliko prepisov liste, kolikor je v dotični občini volišč. Za vsako volišče morajo biti drugi predstavniki in sicer taki, ki imajo volilno pravico nadotičnem volišču.
* » *
Naše vodilne somišljenike in zaupnike prosimo, da prav nič ne odlašajo, ampak storijo vse kar se da. Izrabite velikonočne praznike prav skrbno in pridno za to, da bodo vse predpriprave strogo natanko izvršene. — Če vam še kaka točka ni jasna, pišite ekspresno na naslov:
»Tajništvo Kmetske zveze« v Ljubljani, >Ju-goslovanska tiskarna«.
I
Naše solze so še sveže. Prišla je pomlad. Korotan se odeva v zelenje in vabi naša srca nazaj, nazaj v planinski raj... Vsi, ki imamo Koroško radi in trepetamo za njo, še čujemo grmenje topičev in žalostne zvoke zvonov, s katerimi so nas gnali kleti sovražniki iz dežele, kjer je tekla naša zibelka. Minulo je skoro pol leta. Pride čas, da gremo nazaj. Zato se snidemo Korošci in Korošice, da sami razmotrivamo o položaju ter podamo vsej javnosti dokaz koroške solidarnosti in neomejene bratske ljubezni. Vabimo vas na
shod Korošcev,
ki se vrši na velikonočni ponedeljek, dne
28. t. m., ob 1. uri popoldne v Ljubljani v mali dvorani hotela »Union«, Vabljeni ste vsi in sami Korošci in Korošice, ki ste bivali in delovali na Koroškem pred 1. januarjem 1919.
Pod predsedstvom bivšega poslanca Grafenauerja bodo govorili: 1. »O
sedanjem stanju koroškega vprašanja« po« slanec Brandner; 2. »O sedanjih dolžnostih Korošcev« dr. Janko Arnejc.
Ker se bližajo odločilni mesci za našo Koroško, je treba, da zavzamemo mi Korošci sami jasno in vzorno sta« lišče napram vsej jugoslovanski javnosti. Mi sami hočemo postati tudi odločilen faktor v koroškem vprašanju in hočemo pogledati resnici jasno in odkritosrčno v obraz ter podvzeti korake, ki jih Jugoslavija zahteva od nas. Noben Korošec, nobena Korošica ne sme manjkati! Iz oddaljenih krajev pošljite vsaj zastopnike — Korošce.
Župnik dr. Janko Arnejc,
Narodni poslanec Anton Brandnef.
Razna poroiila,
NEMIRI V ITALIJI.
LDU Rim, 24. marca. (Štefani.) Kako* poročajo listi, so se v San Georgio di Lo-mellina spopadli fašisti in socialisti. Fašisti so zapalili delavsko zbornico; dva socialista sta mrtva, več je ranjenih. Tudi iz drugih krajev v obližju javljajo izgrede. V Medeju so usmrtili dve osebi in jih več ranili. V pokrajini Paviji so se fašisti zavzeli za delavoljne kmete in ustanavljajo ženske garde.
LDU Milan, 25. marca. (Štefani.) Ma-latesta je prenehal z gladovno stavko. Poleg drugih je policija aretirala mladega moža, ki je takoj po atentatu hotel uiti iz bližine gledališča »Diana«. Dosedaj so našteli 17 mrtvih in 93 ranjenih.
LDU Rim, 24. marca. (Štefani) Listi poročajo iz Florence: Komunistična skupina je vdrla v železarnice San Giovanni Val d'Arno. Prvi inženir in drugi tehniki so se postavili v bran. Pri tem je bil en inženir ubit. Morala je nastopiti policija, ki je več ljudi aretirala.
PLEBISCIT V GOR. ŠLEZIJI.
LDU Pariz, 24. marca. (Havas.) Zbornični odsek za zunanje posle je sklenil pozvati vlado, naj se v interesu gorenje-šle-zijskega prebivalstca in evropskega miru takoj določijo meje v Gorenji Šleziji med Nemčijo in Poljsko skladno z versailleskim mirom.
GRŠKA OFENZIVA.
LDU Carigrad, 24. marca. (Havas.) Včeraj se je pričela grška ofenziva zoper kemaliste.
LDU Atene, 25. marca. (Havas.) Po-veljnik čet na smirenski fronti javlja začetek grškega napada v odseku Ušak. Poveljnik je izjavil, da so letalci ugotovili, da Turki beže v neredu,	'r
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 25. marca. (Dun. KU) »Venkov« poroča iz Jžhoroda: Tukajšnja policija je zasledila jako razširjeno, državi nevarno propagando komunistov, ki de- 4 lujejo skupno s komunisti na Češkem. Pri raznih osebah so zaplenili mnogo hujskajo-čih letakov za brošure, katere so iz Liber-ca poslali v karpatsko Rusijo. Zaradi te propagande so aretirali Mihaela Horvatha iz Munkačeva in urednika komunistične »Pravde« Mendka.
IZGREDI V BERLINU.
LDU Berlin, 25. marca. (Dun. KU) V Berlinu ni bilo nobenih nadaljnjih izgredov, vendar je redarstvo odredilo vse potrebno, da bi takoj moglo zatreti eventualne nemire.
KARDINAL GIBBONS UMRL.
LDU Baltimore, 24. marca. (Reuter.) Umrl je kardinali Gibbons.
Prispevdjte za su S. L S.!
X.
»Dobr juter Buh dej!* sm puzdravu ene par znancu, ke sa tam na Miklošiču cev. s'egval vratove ket purmani iz kurnka in bral tist Žerjavu »Jutr«, ke ga maja na žici napopanga, dc ga usak lohka bere za-stojn.
*Nč ni dobr! Kdaj pa je biu še sJutr« »•lir? Lažniu Klukec m je velik lubš. Ta
saj tku puve, de usak lohka ve, de je use skp špas, »Jutr« pa tku laže, dc je šc clu neki tku naumneh Idi, ke mu verjameja.« Udguvuru m je edn izmed tiste kampe na moj puzdrou, ubrnu ta napopanmu »Jutrc< hrbet in se m prdružu.
»Lej ja šlevel Šcnkanmu kojne ja na uš gledu na zobe,« sm ga zafrknu jest, ke se m res prenaumn zdi, de sa Ide, ke pu cele ure zjaja ke u zid in s kvarja uči, mežgane in želodec, nazadne pa zabaulaja. »Če t ni ušeč, pa ga nekar na ber. Viš, jest ga še na pugledam ne, ke vem, de ni za muja. Tku kokr poje u »Jutre« Žerjou, tku, al pa še leuš zna usaka sraka al pa kauka zapet. Kdur pusluša Kukuca al pa Žerjava, kedr pujeta, ke mata take glasove, kokr de b na počen pisker putrkavu, in se mu ta petje clu dupade, ta se že na muska al pa na petje dost na zastop. Če čm kukuca slišat, grem pud Tibuli, žerjava mam pa raj če je tih in udfrči spet ke u Jutruve dežele, ud koder je prletu h nam zgaga delat.«
»Maš prou, Zgaga! Ampak učas b t pa le prou pršlu, če b mal Žerjava puslušu in brau »Jutr«. Viš, un teden je tud ud tebe in ud eneh med sli neki prpoudvou. Škoda, do nis brau. Pa dons na vem več prou dobr,
a je reku, de uš tud ti dubu ena medalja, kokr ta druh dušeun reveži, pardon: deluci, ke nisa pudpisal tiste izjave zavle auto-nomije, al je reku, de ja ti na uš dubu, zatu ke premal iz demukratarjem ulečeš.«
»Mar je men za taka medalja! Še tista sm jm nazaj vrgu, ke sam ja pu pravic u vojsk zaslužu; pa m u za taka, ke sa ja pu večin zasležil iz prlizvajnam in izdajajnam sojeh Idi. Pena z luč! Take medalje še Voš-nak pa Pucl na marata, ke sa jima jh pu-nujal za Ion, de sta pumagala naše kmete tibrnažt, Pucl je raj zagrabu za ministrsk stou ket slabostojn kmet, de se u mal ud-pučou na nem ud štrapaca; Vošnak, ke je bi trden u nogah ket u glau, u šou pa za dobr gnar raj še mal svet pugledat.«
»Tud u tem uzire maš prou, Zgaga! Tud jest na držim dost na te medalje in če b mene prašal, kua mam raj, medalja al pa kašn kurit, pa b z usem šterem zagrabu za kurit, če prou ga z našem žulem napounujeja. Scer sa pa reki naš demu-ieratari tekat, ke se jc Jugoslavija skp fli-kala, de uma ud zdej za naprej u svubodn Jugoslaviji usi enak pred Bugam in pred Idmi; dc na u nubeneh udlikvajn, nubeneh hofratu in drugeh takeh zverin, ke nam nč na neseja, kušlaja pa velik. Zde) pa raua
te mrcine ta nar bi stegujeja parkle pu ku-riteh in medaljah in hofrat je že za usakem voglam, medali pa kokr toče.«
»Kaj čš, prjatu; tu je pač demukrati-čen. Ni nč za nardit; u ježek se ugrizn pa mouč, je še ta nar bulš. Naš puslanci že tku kumenderaja, de pridema mi, ke sma duma, zmeri prekratk. Sami zase pa že gledaja, de se jm splača u Belgrad hodt na čluvešk semen in za nas barantat. Za ene par medali dubi ulada kar ena cela čedja demukratarskeh kuštrunu in še precej na-šeh slabostojneh kmetu pu vrh. Muzlmani pa nisa tku pucen. Muzlmani čja mt pink, pa še velik pinka, de greja ulad na lim, Se-vede jm ulada tud s pinkam rada pustreže, ke na gre iz nenga varžeta. »Kranac i Dal-matinac u platio,« prau minister zapraulaj-na in udirajna in naluži nam na grba take dauke, de b jh še čiška mula na mogla nost. Ta nar bi trapast furman preudar, kulk sme enmu kojne nalužit, de u mogu pelat; sevede minister zapraulajna in udirajna tega na preudar; »plači pa mouč« s misl in naš demukratarsk mešetari mu prkima-ja, pol greja pa skp na likof, ke je kepčija sklenena.«
»Zgaga, ti maš ;n strpen jszek, ampak kar prauš, je uae rae.«
Politllfta norice.
4- 0 veleizdajni5ki propagandi poroča včerajšnji >Slov. Narod«, ki pripoveduje, da se po Hrvatskem Siri propaganda za novo državo Ilirijo, ki naj se osnuje sporazumno s Srbi poleg Velike Srbije. Te govorice se bajo širijo tudi po Slovenskem v zvezi z govoricami o mobilizaciji. Na vse to pripovedovanje pristavlja »Slov. Narod« nekaj ocvirkov o katoliškem misijonu v Šoštanju ter zaključi s sila odločnim pozivom na državne oblasti, naj :>že enkrat t žel. metlo storijo konec tej proiidržavni gonji.« Mi do danes nismo nič vedeli o kale ili protidržavnili ilirskih načrtih. »Slov. Narod« mora s temi »veleizdajalci« imeti brez dvoma boljše zveze kot mi. Vendar bi si usojali na to »informacijo^ pripomniti, da je — če se take govorice res širijo — mogoče le dvoje: Nekateri jih širijo morda iz zlobe — ti naj se le zapro; drogi jih verujejo iz neumnosti. Demokratje so mnenja, naj se tudi ti pobesijo. Mi pa vprašamo: Kdo pa je moralni krivec talcih govoric in takega razpoloženja? Demokrati s svojo politično korupcijo in centralizmom s tako vnemo ubijajo državo, kakor da bi delali aa akord. Med Srbi pa vzgaja velesrbstvo pisanje listov »Balkan«, »Piiemont« in »Srpska Reč«. — Vse to zastruplja dobro razpoloženje našega ljudstva. Dobra vera v jugoslovansko stvar v našem ljudstvu je užaljena. In sedaj naj se kaznujejo tisti, ki so preveč verovali, mesto tistih, ki to vero ubijajo. Demokratska gospoda! Ne iščite veleizdajalcev za vsakim grmom! Vaš režim je, ki razdira državo. Za našo državo odrešilno delo bo izvršil tisti, ld ga bo vrgel. To se bo zgodilo, pa najsi še tako kličete bajonete in sodnike na pomoč!
-f Kaj jo pa to, gospod Baltič? Volivne sleparije so se začele. Imeli bomo, kakor se kaže, balkanske volitve. Vsem je še v živem spominu, kako je lansko leto dr. žerjav pripravljal občinske volitve, še preden so bile volitve razpisane, so samostojneži že imeli vse v rokah, pod raznimi pretvezami so lovili podpise za kandidatne liste. Letos se lanske volivne sleparije nadaljujejo. Iz Polhovega gradca nam poročajo, da je župan Grašič uradno sklical volivce na razgovor. Ko je imel ljudi zbrane, je začel volivno agitacijo, češ cla gre samo za gospodarske zadeve, nato je predložil zbranim obrazec kandidatne liste v podpis. Vprašamo slavno deželno vlado: kdo je dal županu Grašiču pravico, da uradno zlorablja svojo oblast v politične namene? Ali je tudi to morda v protokolu sporazuma med samostojnimi in vlado, da bodo samostojni župani lahko nemoteno v svojem uradnem poslu begali ljudi? Vsekakor moremo pri-čikovati, da bomo imeli tudi pri nas r^čiste* volitve, kakor so bile nekoč običajne na Ogrskem. Tudi ta blagoslov nam je prine-eel gospod Baltič s svojo strogo : nepristra-nostjo«, kakor jo je tako lepo že pokazal V zadevi Kmetijske družbe. Naše pristaše po deželi pa poživljamo, da strogo pazijo na slične volivne manipulacije. Vsako zlorabo naj s pričami doženejo in nam naznanijo. Bomo videli, jeli tudi pri sodišča že zakona konec.
-f- Nov čin g. Pribičeviča. Minister Pribičevič je upokojil bivšega poverjenika za uk in bogočastje, profesoria dr. Ver-stovška. Upokojitev se je izvršila nasilno, ne da bi bil dr. Verstovšek prosil za pokoj. Minister Pribičevič je upokojil dr. Ver-stovška v činu 6. razreda ter se ni nič oziral na to, da je že Narodno Veče v Zagrebu dr. Verstovšku priznalo čin 4. razreda. Dr. Verstovšek, ki je star šolnik, ki je vodil poverjeništvo za uk in bogočastje od leta 1918. dalje skoro do konca leta 1920., ta mož se upokoji s činom 6. razreda, ker je Pribičevičev politični nasprotnik. Mladi ljudje, ki so Pribičeviču pri srcu, pa vlečejo plače in penzije 4. razreda. Naša uprava in država boleha na korupciji, ki se širi od zgoraj. Korupcija je tudi dvojna mera, ki jo deli kdo v svoji uradni oblasti. Zato je čin Pribičeviča tudi korupcija. In zato to poslednje dejanje Pribičeviča najostreje obsojamo.
-f- Kakšnih sredstev se poslužujejo »samostojneži«. V zadnji številki »Kmetijskega lista« je na uvodnem mestu natis-* njena neka zahvala, izpod nje pa podpisi srbskih zemljoradnikov. Kdo je sestavil to zahvalo, se ne ve. Še manj pa se ve, kdo je brez odobrenja podpisal Čedo Slanko-viča in morda tudi druge. Čeda Stankovič, ki je bil v resnici iznenaden nad lepoto slovenske zemlje, šc bolj pa nad prisrčnim sprejemom in nad pravo slovansko gostoljubnostjo Slovencev, se nikakor ne strinja s tem, da se brez njegovega dovoljenja '-tavlja njegov podpis tudi pod stvari, ki ^e tičejo taktike »samostojnežev«, s katero on ne soglaša in jo smatra za pogubno kmetskim interesom. »Samostojneži« so se najbrž naučili podpisovati druge pri Vesniču, ki je tudi pokazal v par slučajih, da ie v tem zelo izvežban.
-f Proti Pribičrvičrvim odredbam, Krajni šolski svet v Tržiču je v svoji seji dne 22. t. m. sprejel sledečo resolucijo: protestira proti naredbi ministra za pro-sveto, da se šolska mladina vzgaia v so-kolskem duhu in da se uvede v šole telovadba po sokolskem sistemu. Telovadni pouk naj se uredi po načelih zdrave peda-
gogike brez strankarske in kulturnobojne podlage, neodvisno od vsakršnih izvenšol-skih vplivov in v skladu z verskonravne
vzgojo.
-f Tndi »demokratski« klub se krha.
V petek je bila v »demokratskem« klubu zelo burna seja. Nekateri mlajši člani so odločno protestirali proti popuščanju v agrarnem vprašanju. Govori se, da bo zemljoradniški klub zopet spopoinjen z demokratskimi disidenti.
+ Nespcra-um n?e<i radikclc! in demokrati. LDU Belgrad, 25. marca. (ZNU) Povsem verjetno je, da se danes odpravi nesporazumijenje, ki je nastalo med demokrati in radikalci, ker jc »Demokratija« objavila pismo Ljube Davidoviča in pa ne-sporazumljenje, ki je nastalo vsled stališča Demokratskega kluba v vprašanju sporazuma z muslimani. Ministrski predsednik Nikola Pašič je včeraj prejel pismo, v katerem izraža Ljuba Davidovič svoje obžalovanje, da se je pismo objavilo. — Danes dopoldne je imel Demokratski klub sejo, na kateri se je razpravljalo o tem, kaj naj se odgovori ministrskemu predsedniku Pašiču. Parlamentarni krogi so prepričani, da bo danes prišlo do sporazuma in da bo danes ukaz o imenovanju novih ministrov predložen regentu v podpis.
-j- Pašičev odgovor demokratom, LDU Belgrad, 25. marca. (ZNU) Na snoč-nji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o tem, na kakšen način bi se razjasnil sedanji politični položaj. Vsi člani kabineta so naglasili potrebo, da se ta nesporazum poravna in da se čimprej reši vprašanje ustave. Ministrski predsednik Pašič je izjavil, da bo kot šef radikalne stranke odgovoril Ljubi Davidoviču na njegovo pismo. Izjavil je glede tega pisma, da bo vlada vpoštevala v svojem delovnem programu zahteve demokratov glede invalidov in onih, ki so trpeli vsled vojne ter glede zahtev po podpiranju poljedelstva in obrti. Te zahteve pa se ne smejo spravljati v zvezo s sporazumom, ki je sklenjen z muslimani. Tudi vlada teh zahtev od strani demokratov na noben način ne sprejme tako, kot nekak ultimat,
-j- Urednik »Slovenskega Gospodarja in »Straže« pred poroto. Maribor, 25, marca. (Izvirno,) Na veliki petek se je vršila pred mariborsko poroto obravnava proti uredniku --'Slovenskega Gospodarja« in »Straže« g, Franju Žebotu. Tožil ga je pristaš samostojne kmetijske stranke Feliks Kccmut od Sv, Barbare niže Maribora. Že 21. novembra 1920 se je vršil pri Sv. Barbari volivni shod Kmečke zveze, na katerem je govoril kandidat ozir. sedanji poslanec g. Ivan Roškar. Samostojni rogovileži so ta shod razbili z divjaško silo, ki se je vedno poslužujejo, O tem shodu je izšla v »Slovenskem Gospodarju« notica, ki je ta shod in posebej šc brezprimer-na divjaštva samostojnih primerno opisal, Z ozirom na to notico se je čutil samostoj-než Kocmut razžaljenega in je po demokratskem advokatu dr. Milanu Gorišku iz Št. Lenarta vložil tožbo proti uredniku g, Žebotu. Obravnava se je prvič vršila že v prvem spomladanskem porotnem zasedanju, ali je bila preložena, ker je nasprotnik predložil nove priče. Pri današnji porotni obravnavi je bil urednik g, Franjo Žebot enoglasno oproščen.
—	Posvečenje sv. olj bo v stolnici na velikonočni ponedeljek. Pontifikalna sv, maša se začne ob pol desetih. Pridiga odpade,
—	To so prijatelji kmeta. Pcročaii smo že, da so dobrepoljski orožniki napravili protizakonito hišno preiskavo proti podpredsedniku Jugoslov, kmetske zveze, g. rogorelcu in so mu zaplenili aparate in zdravila, ki jih potrebuje in rabi vsak količkaj umni živinorejec. G. Pogorelcc jc po-magal v sili tudi svojim sosedom. Z nebroj pričami je dokazat, da ni zato jemal nikdar niti najmanjše odškodnine. Kljub temu ga je ribniški sodnik obrodil. Ta gospod ?e bil menda mnenja, da gospod Pogorelec sicer ni imel od svoje pomoči materijelnega dobička, pač pa moralen dobiček, češ, da jc njegov ugled pri sosedih rastel. Dandanes srno že na vse navajeni, navaditi so bomo morali tudi na to, da bodo ljudje obsojeni, ki svojemu bližnjemu nesebično in požrtvovalno priskočijo na pomoč, če je v sili. Gonja proti g. Pogorelcu gre pa naprej. Na občnem zboru okrajne KZ v Velikih Laščah je poročal zbranim članom tudi o tem, da ga orožniki preganjajo, ker je ljudem v sili pomogal Ln da so mu njegove aparate in zdravila zaplenili. Navzočih je bilo tudi nekoliko samostojnežev. In glejte priiatebev kmeta. Takoj so leteli na žandarmerijo in ovadili svojega stanovske-, ga tovariša, češ, da ie proti žandarmeriji nujskal. Orožniki dobrepoljski so seveda zopet na nogah, vsa so prcteknili in vse preiskali, da bi našli le kaj zoper našega človeka. Nanravili so resnično tudi ovadbo na sodmjo. Sistematično sc dela za »blagor« ljudstva kakor v časih rajnkega Hci-na. Žandnrmerija bi imela drugega posla dovolj, o čemer bi lahko kaj več rekli, pa naj bo za enkrat. Samostojnežem pa vsa
čast, da so se že Čisto vživeli v svojo vlogo vladnih beričev.
—	Zveza ljudskih odrov bo imela I. redni občni zbor na velikonočni torek ob pol 2. uri popoldne v Ljubljani, Ljudski dom, I, nadstropje.
—	II. Redni občni zbor društva »Narodna Galerija« se vrši četrtek 1. aprila v Ljubljani v mestni posvetovalnici ob petih popoldne.
—	Slovensko zdravniško društvo je na svojem občnem zboru sklenilo, da se naj vsak član sam naroči na vLiječniški V i j e s t n i k« in pošlje naravnost Da uredništvo v Zagreb naročnino. -*- »Stale-š k i G 1 a s n i k« dobe pa člani na stroške društva. Da ne nastanejo nesporazumlje-nja, nai vsak član takoj naroči ali pa odpove ' Liječniški Vijestnikc, ker je uredništvo to švevilko še vsakemu članu poslalo. Ker je •■Liječniški Vijestnikc naš ofici-elni organ in znanstveni strokovni list, je dolžnost vsakega slovenskega zdravnika, da ga naroči. — Odbor.
—	Svinčeni rudniki in plavži na slovenskem Koroškem. Prejeli smo- Predno so naše čete zasedle Mežiško dolino koncem maja 1919, so vsi izključno nemški uradniki nem. avstrijskega podjetja v Možici in Črni pobegnili in odnesli seboj jamske karte, knjige ter druge za obrat potrebne pripomočke, brezdvomno po višjem nalogu in v ta namen, da se ustavi obrat, kateri preživlja nad štiri tisoč Slovencev, Da se ta nakana prepreči, je bil obrat stavljen pod državno upravo, pod katero je v gorenjem stanu in kljub nadaljnih za industrijo nastalih težkoč napredoval, ne le v produkciji, ki ni zaostajala za isto prejšnjih let ali v primeru z obrati navedenega podjetja v Avstriji, čeprav z manjim številom zaposlenih, ampak tudi z izpo-polnjenjcm obratnih naprav in preskrbo delavskih stanovanj. Ako tudi v neposredni bližini avstrijske republike in zbeg stalnih, znanih poizkusov s te strani prebivalstvo Mežiške doline vznemiriti, ni prišlo celi čas državne uprave pri obratu do ni-kakih nemirov ali kakšnega nesporazum-ljenja med podjetjem in delavstvom, katerega število trajno narašča in kojega stremljenje je bilo in šc obstoja le v tem, da sc nc vrnejo prejšni uradniki. V zadnjem času so se pa zopet razširile tenden-cijozne govorice, da je rudnik predan neki angleški družbi pod pogojem, da se vrnejo vsi nemški uradniki na prejšna službena mesta. Ker se pa to zasleduje kot protidržavna agitacija in sc je s tem namen ljudi, ki so že delili razne funkcije, preprečil, ni tem ljudem preostalo drugega sredstva kot uporabiti sistem podlosti, kateremu so se dobro priučili pred plebiscitom v bivši coni A.
—	Žalna manifestacija v Ribnici. V Ribuici se jo vršila 20. mami žalna manifestacija za zasedeno ozemlje. Manifestacije se jc udeležilo veliko število ljudi vseh slojev. Govoril je v imenu Jugoslovanske Matice g. Anton Mervič. Sledili sta temu govoru dve deklamaciji: Minerji (J. Gruden) Naš narodni dom (S. Gregorčič) ter alegorična slika: Morje plaka. Mladina je med tem prodajala razglednice neodreše-ne domovine in izkupila zanje 800 kron. Po dokončani manifestaciji se je ljudstvo mirno razšlo a na obrazu se mu je brala trdua volja: naših zasužnjenih bratov no zapustimo! — Za Jugoslovansko Matico je nabral g. Franc Zbrizaj pri Cenetu v Ribnici 126 kron.
—	Novo mostu. Gospodarska zveza je kupila na glavnem trgu gostilno »Hotel Ferlinč-: Vsem našim prijateljem jo toplo priporočamo.
—	Domžale. Kat. izobraževalno in podporno društvo priredi na velikonočni ponedeljek »Ben HurC, pripovedno igro v 9 dejanjih iz Kristusovih časov. Začetek ob 3. uri popoldne v Društvenem domu.
—	Velik požar. Dne 25.. t, m. ponoči je izbruhnil v tovarni za vžigalice v Rušah požar. Pogorela je cela tovarna in velike zaloge Rešiti se ni dalo nič. Tovarna jc sicer zavarovana, toda škoda znaša kljub temu šc okroglo dva milijona kron. Vzrok požara še ni pojasnjen, vendar se misli, da je bilo v kotlih kaj pokvarjenega. Človeških žrtev ni bilo.
—	Pomota na dinarskih bankovcih. LDU Belgrad, 25. marca. (Presbiro.) O priliki tiska-nja relacij na državnih bankovcih po en dinar se je primerila pri tiskanju teksta v cirilici večja napaka iu sicer v besedi ">kruna<; tako, da je črka u prsla pred črko r. Za to napako bo dotični uradnik kaznovan z največjo kaznijo, ki jo predvideva tozadevni zakon. Da ne bi država vsled te napake trpela občutne škode, se je sklenilo, da se ti bankovci izroče prometu, ker je tisk v latinici pravilen. To se javlja občinstvu, ki se opozarja ua to, da so li bankovci polnoveljavni. Iz ministrstva financ.
—	Višje deželno sodišče za Dalmacijo bo pričelo v kratkem poslovati. Sedež mu bo v Splitu.
—	Primorskim beguncem. Premožen star in osamel kmet na Kranjskem želi sprejeti nad 12 let starega dečka (deklico) pod ugodnimi pogoji. Istočasno išče starejšo žensko za gospodinjo. Mogoče bi se našla med begunci družina, kjer bi bilo oboje skupaj. Prijave na »Urad za zaščito beguncev« v Ljubljani, Turjaški trg 3. II. nadetr.
—	Nujno potrebna pomoči! Vdova vsa bolna, da ne more hoditi, z dvema otrokoma 7 ia 9 let, mož padel na itak fronti ,je nujno potrebna podpore. Zabredla je že v lakoto. Do sedaj si je pri dobrih srcih izposodila toliko, da je preživela za prvo silo sebe in oba otroka, seveda kdo bo povrnil, če si ne more nič zaslužiti. Otroka sta raztrgana, da komaj še moreta v šolo. Ime pove društvo »Dobrodelnost«. Prosimo usmiljenih src, naj se usmilijo teh rev, bodisi z obleko, denarno ali katero drugo podporo. Darovi naj se pošiljajo na društvo »Dobrodelnost«, Poljanski nasip 10. Ljubljana. — Vsem dobrotnikom kličemo že v naprej Bog1 povrni!
—	Prtljaga oseb, ki so se vrnile is Amerike. Špedieijska tvrdka •>Celeritas< v Trstu naznanja, da se uahaja v njenem skladišču v Trstu, velika množina prtljage, pripadajoče po večini prebivalcem i i Hrvatske in Srbije, ki so se vrnili iz Amerike in jo pustili tamkaj. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
—	Osebni promet z avstrijsko republiko. Potnik", ki potuje v Nemško Avstrijo in ki si ne more privoščiti vožnje v ekspresnem vlaku, je izpostavljen najomejeuejšim šikanam revizijskih organov. Tako traja n. pr. revizija mariborskega osebnega vlaka po 4 do 5 ur! Človek bi mislil, da je torej dovolj temeljita. Veu-dar pa se večkrat dogaja, da predmete, katerih izvoz je tudi v Jugoslaviji obremenjen s carino ali sploh prepovedan, šele nemška revizija oca-rini ozir. zapleni. Avstrijska revizija pa traja pol ure! To postopanje se nam ne zdi pravilno. Metode carinjenja, ki so morda čisto primerne na kakem albanskem prelazu, izgube svojo upravičenost v prometu sreduje Evrope. Nikakor ne gre, da bi radi ducata drž. organov prezebalo in dragi čas tratilo po 200 do 400 davkoplačevalcev. Mi smo pač teh misli, da so uradni Id zaradi ljudstva in ne ljudstvo zaradi uradnikov!
—	Pol/siti umetniki v Zagrebu. Iz poučenih krogov se doznava, da pridejo koncem aprila ali pričetkom maja v Zagreb poljski umetniki, ki bodo priredili nekaj koncertov in seznanili naše občinstvo s poljsko umetnostjo. Med drugimi pridejo skladatelj Ludimir Rožicki, virtu-ozinia na violino Jelena Dubiszka, prima-dona varšavske opere M. Bolinjska-Levič-ka in pianist profesor Melzer. Udruženje jugoslovanskih muzikov jim bo pripravilo svečan sprejem. Poljski umetniki bodo po-setili tudi druga večja mesta v naši državi, Ta poset pomeni zbližanje poljskega in j i-goslovcnskega naroda,
—	Trgovski shod v Mariboru, Trgovci, ki se nameravajo udeležiti 17, aprila t. 1, v Mariboru trgovskega shcdn, naj to takoj javijo trgovskemu gremiju v Mariboru, da sc pravočasno preskrbe prenočišča.
UuhUsai$i&© novkfe
lj Vstajenje v Križevniški cerkvi bo enako prejšnjim letom danes zvečer ob pol uri. Poleg obeh Marijinih družb se je udeleže '/.a Najsvetejšim tudi drugi verniki, po inozno.il i s prižganimi svečami. Izprevod i-e razvije po navadni poti.
ij Sv. zadušnjt maša za rajnim g. Fr. Sou-kalom bo za moško in mladeniško Marijino družbo v Križankah velikonočni ponedeljek zjutraj ob 6. uri.
Ij Čast naši šolski mladini in njenim vzgojiteljem. V korist zapuščeni šolski mladini na zasedenem ozemlju je priredila >.Iugoslovan-eka Matica-' med našo šolsko mladino veliko-1 nočno zbirko »pirhovc. Vsled vzglednega deli slovenskega učiteljstva jc imela zbirka popoln uspeh. Naši malčki so se izkazali kot pravi rodoljubi in z marljivim zbiranjem izpolnili, vise v njih stavljene liade. Ze sedaj, ko še manjkajo podatki orl velikega števila šol, jc presegla zirka vsoto K 100.000. — Čast našim malčkom in priznanje slovenskemu učiteljstvu.
lj Zbirka na dan žalne manifestacije je donesla v Ljubljani Jugosloventki Matici 19453.84 K; 30 Lir, 3 čehoslovaške, i) nemško-avstrijskih kron. Da je dosegla zbirka to gotovo lepo vsoto, je zasluga marljivih dijakinj, posebno onih z liceja, učiteljišča in trgovske šole, za kar se jim zahvaljuje Jugoslovenska Matica kar uajtopleje.
lj Slovensko zdravniško društvo r Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši drugi občni zbor v četrtek, dne 14. aprila, ob pol 16. uri v magistratu! dvorani. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Razprava o zasedbi mesta zdravstvenega šefu za Slovenijo in Istro. Radi važnosti tega občnega zbora se opozarjajo člani, da sc polnoštevilno udeleže. — Odbor.	(k)
lj Koroški begunci se vabijo na prijateljski sestanek, kateri se vrši dne 28. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni pri Majaronoktt, Stara pot št. 1, nasproti deželne bolnice vsled razprave medsebojnih stikov in begunskega stališča ter o drugih važnih predmetih, kateri bi olajšali stanje koroških beguncev. Pridite vsi!
lj Belokranjske pisaniee, delo učitelja Bože Rnčiča, se prodajajo v korist Jugosloveuski Matici v trgovinah: Magdič, nasproti glavne pošte in Stark na Mestnem trgu. Zelo lično izdelane Belokranjske pisanice se prodajajo dobro, zato opozarjamo vse, da se podvizajo z nakupom, ker je njih ševilo zelo omejeno.
lj Novo tovarno v Ljubljani si je zgradil g. Josip R. Puh, Gradaška ulica št- 22, ki izdeluje >bakula^', kot najnovejše nadomestilo trstja za strope, stene i. dr. Ustanovitev te tovarne pozdravljamo z veseljem ,saj je do sedaj to v Jugoslaviji prva in edina tovarna te vrste. Priporočamo jo gg. stavbenikom in privatnikom kar naj-topjeje.
lj Starši, pazite na otročiče! Nedavno je v Ljubljani nekdo, katerega ime ni še znano, zlorabil zvečei- nekega 7 letnega dečka, ko je šel od telovadbe domov. Dogodka ne moremo in nočemo popisati; samo starše prosimo: ne puščajte otrok samih hoditi okoli!
lj Slike od Toske (g. Zykove) so razstavljene v izložbi ateljeja »Helios«, Še-lenburgova ulica, pri kavarni Zvezda«.
lj Poneverbe v delavski pekarni. Iz skladišč delavske pekarne v Kolezijski ulici št. 4 je zmanjkalo moke v vrednosti 60.000 kron.
lj Zdravstveni izkaz mestne občine ljubljanske za teden od 13. do 19. marca: Rojenih je bilo 26 otrok (11 moških in 15 ženskih) od tega 3 mrtvorojeni. Umrlo pa je 13 moških in 11 ženskih oseb, skupaj 24 oseb, med njimi 10 tujcev. Od nalezljivih bolezni ie bil prijavljen samo en slučaj koz,
Nalnssogfia poroClla*
PRORAČUN MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE.
LDU Belgrad, 25. marca. ZNU) V finančnem ministrstvu je v glavnih točkah že izdelan proračun ministrstva za pravosodje. Proračun predvideva 90 mili onov dinarjev. Sedaj je treba regulirati samo še aktivno in pasivno bilanco. Brutto-dohodki od posameznih ustanov so za Bosno in Hercegovino predvideni z vsoto 4, za Slovenijo petih milijonov dinarjev, za Hrvatsko in Slavonijo znašajo čisti dohodki nekoliko stolisoč dinarjev, kljub temu, da je finančno ministrstvo zahtevalo v interesu pravilnega preračunavanja vsote, Id kaže brutto - dohodke. Kar se tiče dohodkov v Srbiji, v proračunu še nc sloji ničesar, ker se ti dohodki pošil ajo neposredno upravi fondov za fond za kaznilnico. Da bi se moglo videti, koliko je bilo upravi fondov poslanega, so delegati finančnega ministrstva zahtevali, da sc tudi dohodki iz Srbije vstavijo v proračun. Kar se tiče ostalih delov proračuna, so skoro vse vsote znižane najmanj na polovico onih, ki so bile predlagane.
AVSTRIJSKO POSREDOVANJE V LONDONU IN PARIZU.
LDU Dunaj, 25. marca. (Dun. KU) Na današnji seji glavnega odbora je zvezni kance! ar dr. Mayr poročal o svojih razgovorih v Londonu in Parizu in dejal med dugim: V Londonu so nam ministri zavezniških držav stavili vrsto vprašanj, ki se tičejo višine kredita, tozadevnih garancij, preskrbe z živili in premogom ter trgovine z inozemstvom. Zlasti je bil vprašan finančni minister, kako visoko se morejo ceniti carinski dohodki od tobačnega monopola in monopola na sol v zlatu. Finančni minister je cenil te dohodke na približno dva milijona funtov šterlingov na leto. Izrazil je upanje, da bo prepuščeno avstrijski vladi v sporazumu z ljudskim zastopništvom, da bosta določila garancije za kredite. Predsednik je odgovoril, da je to samo ob sebi umevno. — Zvezni kancelar je vprašal konferenco glede ukinjenja zastavnih pravic. Na ta vprašanja je podal minister Chamberlain odgovor, ki je v bistvu znan iz časopisov in ki ga je zvezni kance-Jar zaradi važnosti prebral v doslovnem prevodu. Glede svojih porazgovorov v Parizu je izjavil zvezni kancelar: Minister Loucheur je zagotovil, da bo Avstrija dobivala 200.000 ton premoga na mesec več kakor doslej. Cena in pogoji se bodo naznanili prihodnje dni. Pri poslauiški konferenci ter pri vladah v Londonu in Parizu je govoril zvezni kancelar o vprašanju orl-pošiljatve molznih krav in dobil pomirjujoče zagotovilo, rla se bo delalo na to, da se odgodi izvedba te obveznosti mirovne pogodbe. — Glede zapadno-madžarske-ga vprašanja je naprosil merodajne čini-telje v Londonu in Parizu, da se kar najhitreje izvede ratifikacija Irianonskega miru in je to podrobneje utemeljil. Zagotovilo se mu je, da se bo izvedla ratifikacija po dotičnih parlamentih kmalu po Veliki noči. — Zvezni kancelar dr. Mavr je potem poročal o svojem obisku pri švicarskem zveznem predsedniku in švicarski zvezni vladi in je dejal, da se mu zdi politično in finančno ugodna rešitev, da so bo kreditna akcija vršila pod vodstvom zveze narodov. Kompetentni finančniki, s katerim je avstrijska delegacija že večkrat prišla v do-tiko, menijo, da se bodo potrebni krediti za Avstrijo mogli dobiti z normalnimi pogoji na dosedaj dovršeni podstavi. Kredite, biti samo proti posebnim jamstvom. — Mi moramo, je zaključil zvezni kancelar svoia izvajanja, postaviti naše odnošaje do inozemstva na skupno podlago. Ob tem ne moremo pogrešati podpore in sodelovanja zavezniških in nevtralnih držav, ker bi se nam sicer ne odprli finančni trgi. Naš po-
j loža j zahteva, da se ognemo vsaki zamudi in da kar najhitreje naredimo preizkušnjo po načrtu londonske konference, ki se da, kakor upam, izvesti.
PLEBISCIT V GOR ŠLEZIJI,
LDU Opole, 25. marca (Wolff) Po do-
sedajrem izidu ljudskega glasovanja v Gor. Šleziji imajo Nemci večino v 683 mestih in krajih, Poljaki pa v 597. Pri tem je treba upoštevati, da imajo skoraj vsa mesta in večji kraji v glasovalnem ozemlju pretežno nemško večino, dočim so poljske večine skoraj izključno raztresene po manjših podeželskih občinah,
JEZIKOVNO VPRAŠANJE V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Praga, 25. (Izv.) Parlamentarne počitnice v Češkoslovaški bodo izrabili za pogajanja med nemškimi in češkimi senatorji v svrho ugodne rešitve jezikovnega vprašanja.
TRGOVINSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO.
Dunaj, 25. (Izv.) Pogajanja med delegati Avstrije in Češkoslovaške radi trgovinske pogodbe bodo danes bržkone zaključena. Češkoslovaški delegati se vrnejo v Prago , kamor pridejo po velikonočnih praznikih avstrijski delegati v svrho nadaljevanja pogajanj.
GOSPODARSKA POGAJANJA MED MAŽARSKO IN ČEŠKOSLOVAŠKO.
LDU Praga, 25. marca (Radio Grič) Gospodarska pogajanja med Ogrsko in Češkoslovaško se bodo vršila od 15. aprila do 15. maja, menjaje, enkrat v Pragi, drugič pa v Budimpešti.
NEMIRI V NEMČIJI.
LDU Eisleben, 25. marca. (Wolff) Policija obvladu e položaj in je delavsko skupino potisnila do Kreisfelda nazaj. Redarji so prijeli mnogo oseb.
LDU Eisleben, 25. marca. (Wolff) Zasebni telefonski premet jc od snoči naprej prekinjen.
LDU Halle, 25. marca. (\Volff) Mestni obrati še ne poslujejo. Prebivalstvo je popolnoma brez vode in deloma tudi brez razsvetljave. »Hallesche Zeitung« poroča, da se v bližini Leune z vso naglico nabirajo možje za. rdeče bojne čete. Rdeče čete imajo 6000 dobro oboroženih mož. Za en-Krat namerava:o te rdeče bojne čete še počakati. V razne kraje so bili iz industrijskih središč poslani možje, da bi nabirali brambovce za komunistično armado.
LDU Essen, 25. marca. (Wolff) Na poziv lista »Ruhr-Echo«, glasila komunistične stranke za industrijsko okrožje Essen, se je danes dopoldne zbrala velika množica na Burgpiatzu, Štirje govorniki so poživljali množico, naj proglasi splošno stavko, naj se preskrbi z orožjem in naj razoroži redarje.
IZ RUSIJE,
LDU Moskva, 25. marca. (Brezžično.) Ljudski komisar za zunanje posle Čičerin ugovarja v noti, katero je poslal romunski viadi, da romunske čete ob Dnjestru podpirajo belogardistične formacije in zahteva zadoščenje za obstreljevanje Tarute južno od Mohileva po romunski artiljeriji dne 14. t. m.
LDU Moskva. 25. marca. (Brezžično.) V Parizu se je ustanovila družba, ki ima nalogo vzpostaviti trgovino med Francijo in Rusijo. Na čelu družbi je senator Nou-lens, Blago se bo pošiljalo čez Poljsko.
LDU Moskva, 25. marca. (Brezžično.) Rusija in Litvanska sta dne 3. t. m. v Rigi sklenili železniške konvencije.
LDU Moskva, 25. marca. (Brezžično.) Obsedno stanje nad mestom in okrajem Petrogradom je odpravljeno.
c Musica sac7a v stolnici. Velikonočno nedeljo pri pontifikalni maši ob 10. uri se bo v stolnici prvič izvajala Rheinber-tf e r j e v a M i 3 s a in C za mešani zbor, orkester in orj^le. Gradual in sekvenca Premr-lova, ofertorij Springerjev. Velikonočna pesem »Jezus, premagavec groba« Premrlo va. — Velikonočni ponedeljek ob desetih: M i s s a »S t e 11 a m a r i s«, zložil G r i e s -b a c h e r ; gradual in sekvenca Premrlova, za ofertorij: Regina coeli, z!. Filke.
c Cerkvena glasba. V mestni župni cerkvi sv. Jakoba se bo ob praznikih pelo sledeče: ob vstajenju r, a veliko soboto zvečer ob Šestih: Velikonočna, R. Fiihrer; Tc De-um, F. Pickaj Rezina coe.U, A. Grum; Tantum ergo, A. Foersl.er; na velikonočno nedelj o ob poj desetih: Četrta maša, M. Brosig; graduale, sekvenca in ofertorij, A. Foerster — vr,e s spreailjevanjem violin. Pri procesiji ob vstajenju bo igrala salezijanska godba. Slovesnost bo poveličevalo novo zvonjenj«?..
c V cerkvi sv. Petra se bodo velikonočno nedeljo ob 6. uri zjutraj pri sv. maši pele slovenske velikonočne pesmi s sprcmljcvanjem violin in rogov. Ob pol 10. uri se bo pri slovesni sv. maši pela • Misse cocli enarrant« od M. Ziegelmeier. Graduale in Offcrtorium od J. Gruber. Introit in Communio koralno.
c C. Marijina konžregadja f gospodi cen) pri čč. uršulinkah vabi svoie članice k obilni udeležbi velikonočne procesije. Zbirališče ka-; kor ponavadi v uršulinskem samostanu točno
j ob pol treh popoldne.
GespisdsrsjfaiD.
g Zagrebška in dunajska borza sta bili
včeraj zaprti.
g Žitni trg. Ceno našega domačega žilnega j trga nam ne nudijo nikake jasnosti. One niso ; odmev svetovnega trga, ki sc zrcali na sever-noameriških tržiščih v Argentiniji, Indiji, Av-
straliji, v Liverpoolu, Londonu, Parizu itd., kajti prirodno bogata Rusija danes sploh ne pride v poštev. Mi smo zaenkrat odrezani od celega sveta, a ne po tuji, temveč po lastni krivdi. Danes vlada tudi na žitnem trgu, kot na vseh drugih trgih, občutna stagnacija; visoki tarifi, s katerimi smo se obdali ter vedno večje transportne težkoče, so tako dvignile cene, da se mora konsum omejiti na najnujnejše. Da nesigurna valuta le še povečava te zmede, to vedo že vrabci na strehah. Razne monopolne takse, carina, trošarina itd., ki se vedno menjajo, tudi ne nudijo previsoke perspektive za bodočnost, ki naj bi nas že enkrat dovedla do zaželjenega reda.
Tako doživljamo, da so svetovne cene nižje kot pri nas, a v redkih slučajih, n. pr. pri^koruzi tudi višje. Transportna sredstva postajajo vsled množeče se tonaže in vedno ostrejše konkurence vsak dan cenejša. Mi pa tega ne znamo izrabiti, ker z visokimi železniškimi tarifi, v katerih se zrcali naša državniška modrost, odvračamo od sebe vsak tuj promet in smo ubili celo lastnega. — Od visokih cen. ki tlačijo ko&sumenta, nima niti naš producent ničesar, kajti v momentu, ko on prodaja, že znajo interesirani krogi izposlovati kako prepoved, ter pokupijo pod plaščem stagnacije, zaloge po nizkih cenah. Ko pa je vse v n:ihovih rokah, si znajo takoj izposlovati prost izvoz ali kake druge olajšave in ubogi konsument naj f pri visokih cenah pobriga, da dobi kako r obtinico. Tako so vsi tepeni in le gotova klika bogati. — O tržnih cenah nas najboljše pouči borza, a vendar so bili pri nas gotovi krogi mnenja, da te naprave v Ljubljani ne potrebujemo. V trgovini odločuje tržni pretfled, a ker ga mi naipozneie dobimo, nam drugi vse boljše kupčije prevzamejo. Tu ne igrajo le ure, ampak vsaka minuta velikansko vlogo. — Tako smo sami krivi, če nas bo tuja konkurenca še huje tepla, a kajti v današn em času nas ne bo ščitil noben carin-fiko-kitajski zid. Svetovne cene bodo tako dolgo vanj butale, da ga prebijejo. Takrat pa meramo biti pripravljeni.
g Prodaja lesa iz državnih g^z^ov. Po razpadu Avstrije je prevzela naša država v svojem severozapadnem delu lene versko-zak'ad-ne gozdove, ki tvorijo v vzdržnem gospodarstvu trdno onoro narodnemu in državnemu gospodarstvu. Glavna gozdna okra:a sta BoMni-ska Bistrica in Bled. Boh. Bistrica ima zlasti prednost neposredne obmejne postaie in tako tvori vaf.no točko za izvoz lesa kot naibo"5e postavke v naši izvozni politiki. V Boh. Bistrici poseduie verski zaklad okoli 7514 ha gozda, poleg 5300 ha neplodnega in poljedelskega sveta. Gozdna uprava ima 3 žage, ki leže blizu železnice in ki komaj razre*eio letno ves les, kar se ga v stalnem gosooda-renju redno seče. Seče se deloma v lastni režiji, deloma se proda prilagodeno sedaniim razmeram na panju in to oonudhen'm potam. Tudi letos pride približno 5600 plm porahnega lesa in do 4300 drv do prodaje. Natančneia pojasnila daje vedno in drage volje kr. gozdno in domensko oskrbniStvo v Boh. Bistrici, kamor se mora!o tudi morebitne ponudbe vpo-slati do najkasneje 4- aprila.
g Tvornica poljedelskega orod!a v Tržiču. V Tržiču na Gorenjskem se razvija stara kovaška industrija. Ta industrija, ki se ie kot izjema ohranila iz »Zlate dobe« kranjske kovinske industriie do evropske vojne, ie izvajala posebne »italijanske« kose v Lomhardijo. Vojna in odredbe raznih jugoslov. vlad so ta izvoz ustavile — naibrže za vedno. Sedaj se zopet živahno dela in lastnik tovarne (F. Kaie-tan Akačič) izdeluie sedaj kose, sme in nože za slamoreznice, ki so baje boljši od avstrijski'!.
g Nova tovarna za steklo prične obratovati te dni v Peračinu. Financirala jo je »Bel-graiska zadruga«.
OrSovsSti vestnik.
TržiSki Orel jc na praznik sv. Jožefa pristopil v krojih k sv. obhajilu in se udeležil sv. maže pri sv. Jožetu obenem z naraščajem in orliSkim odsekom. Popoldne je priredil v slavnoef.no okrašeni dvorani »Našega doma« akademijo. Vse telovadne točke so tclovadci in telovadkinje ter obojni naraščaj izborno izvajali. Na glasovirju je spremljala telovadska Izvajanja gdčna. Paternoster. Tudi obe deklamaciji sta bili zelo primerni.
Prosveta.
pr »Peveo« — glasilo Pevske zveze — ie izšel, Vsenina prve številke je kar pestra. Lrednik piše o načrtih pevske zveze; dr Man-tuani kliče pevcem: Poberite ostanke) — stare pcsmarice itd. — St. Premrl piše o velikanu Beethovnu; M. Bajuk je začel hvalevredno zapisavati Narodno pesem v sekiricah; Franc Zabret piše o Važnosti društvenega petia. Nato sledi Vestnik Pevske zveze, ki nas pouči, da je že nad 70 zborov priglašenih. Poročilo je v tej številki iz Sv. Križa pri Mariboru. Ocenjene so nove skladbe: Lajovčevih Dvanajst pesmi. Nato prihajajo drobna glasbena poročila, razne vesti in še par stvari za dobro voljo. — Glasbena priloga vsebuje: Dr. Ki-movčev moški zbor: Zaročenka: Adamičev preprosti, pa zelo učinkoviti moški zbor: Kazen; St. Premrlovo Pesem o belem dnevu (mešani zbor); nazadnje dve zanimivi prekmurski narodni v dr. Kimovčevi harmonizaciji: Dobro jutro) in Dekliško (meš. zbor). List stane za celo leto, z bogato glasbeno prilogo vred, samo 30 kron. Zato naj ne posegajo po njem le društva, ampak tudi posamezni pevci, saj so pesmi kar po vrsti take, da se jih vsak zbor na deželi z lahkoto nauči in jih bo tudi z uspehom izvajal. Naroča se pod naslovom: U p r a_v a »Pevca«, Ljudski dom v Ljubljani. — List prinaša tudi dve sliki: Beethovna in pevski zbor v Mekinjah pri Kamniku.
pr Morijonctno gledališče igra na velikonočni ponedeljek, 28. t. m., ob 3. popoldne in ob 6. zvečer pravljično burko v osmin prizorih ^Čarobne gosli«. Gledališče bo igralo samo še do 10. aprila t. 1., s katerim dnem zakliuči sedanjo sezono.
Za sorodnike MmerikBnc^v
Iščejo se spodaj navedeni upravičenci do smrtnin, oziroma zavarovalnin, ki so sedaj še zaplenjene pri vladi »Združenih držav ameriških--. Da se vedo zglasiti pravi sorodniki, je paziti na razvrstitev imen: prvo je ime dediča m razmerje njegovega sorodstva do poleg navedenega umrlega zavarovanca, dočim značijo sievi ike za »meni zneske zavarovalnin v dolarjih.
Ker bo notranjo ministrstvo v Belgradu pričelo izdajati sedaj proti predložitvi potreb-
nih listin certifikate, na podlagi katerih je mogoče dobiti te zavarovalnine od ameriške vlade, in imam za veliko naših rojakov, koiih naslove so mi mogle sporočiti slovenske podporne organizacije, tozadevno postopanje že v teku, vabim še gori navedene, da se zglasijo pri meni. Od vsake družine zadostuje po eden član, ki naj prinese seboj družinsko polo. Ker ni mogoče vseh hitro odpraviti, prosim, da se razdelijo gori navedeni po črkah svojih imen tako, da pridejo, če le mogoče od črke A—L v dneh od 1. do 6. aprila, od M—S od 7. do 11. aprila in od črke Š—Ž od 12. do 16. apr., izvzemši nedelji in praznik.
Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe, Ljub-Ijana, Miklošičeva cesta 6, II. nadstr.
Naslovi sledečih se iščejo kot neznanis
... A h č i n Marija, žena pok. Ahčin Ludvika, 425 dol. — A n c e 1 j - Košer Cecilija, sestra pok. Ancelj Josipa, 467 dol. — Bačar Neža, žena pok. Bačar Josipa, 440 dol. — B e 1 č i č Angela] m Marija, žena in hči pok. Benčič Ign., Ž30. 9,o1-t T Brezovnik Neža, sestra pok. Pecnik Josipa, 170 dol. — Dedič, neznan, po pok. Barba Janezu, 500 dol. — Dedič, neznan. po pok. Bernik Franku, 1000 dol. — Dedi č « neznan, po pok. Gorišek Heleni, 1751 d°l- — rajon Antonija, žena pok. Fajon Janeza, 377 dol. — Fatur Marija, mati pok. batur Janeza, 442 dol. — Germek Rozalija, sestra pok. Germek Antona, 214 dol. — Go-< Frančiška, Ivana in Ivan, hčeri in sin pok. Golob Janeza, 376 dol. — Golob Lojza, Marija in Uršula, hčere pok. Golob Janeza, 376 dol. — Golob Jožefa, soproga Golob Jožefa, 894 dol. — Gradišar Katarina, Martin, Franc, Ana in Marija, žena in sinova in hčeri pok. Gradišar Martina, 1000 dol. — Horvat Lojze, brat pok. Horvat Josipa, 515 dol. — Horvat Merna, mati pok. Horvat Iv., fl1 ~ Hren Marija, sestra pok. Hren (Grm?) Josipa, 400 dol. — In tih ar Franc, brat (?) pok. Intihar Franca, 400 dol. — J a m ni k Franc, brat pok. Jamnik Štefana, 187 dol. — J a m š e k Ivana in Franc, žena in sin pok. Jamšek Lovrenca, 600 dol. — Jan-č i č Jurij, Marko in Mijo, bratje pok. Jančič Janka, 900 dol. — J e I o v č a n Franc in Jos., sinova pok. Jelovčan Janeza, 336 do!. — J e -
ras Ana, žena pok. Jeras Franca, 400 dol, _
Jerovšek Ana, hči pok. Justin Franca, 100 dol. — Jesenko Jos., sin pok, Jesenko Fr., 232 dol. — Kamni k ar Jos., sin pok Kamni-kar Jerneja, 152 dol. — Kavčič Janez, sin pok. Kavčič Ignaca, 50 dol. — K e ! i n Dezi-derij, Leopold in Feliks, bratje pok. Kelin Bernarda, 1000 dol. — K n a f e i i c Frančiška in Jakob, mati in oče pok. Knafelic Jakoba. 850 dol — Kopernik Ferdinand, sin pok. Banko Franca, 4C0 dol. — Kraje Terezija, mati Pok. Zgonc Josipa, 236 dol. — I< r a 1 Ana, Anica in Marija, mati in sestri pok. Kral Ign., 318 do). — Kral Ana, sestra pok. Kral Janeza, 850 dol. — L a p a i n e Emilija, Štefanija in Lucija, sestre pok I.araine Ivana. 404 dol.
—	Lavrin Lovrenc in Neža, oče in sestra ook. Lavrin Lovrenca, 200 dol. — Lenarčič Katarina, mati pok. Lenarčič Janeza, 500 dol.
—	Lipovec Aooloniia, miti pok. Lipovec Pavla, 950 dol. — L o m b a r Marija, mati pok. Lomhar Mat.. 908 dol. — Lovšin Terezija, mati pok. Lovšin Alojzija, 150 dol. — Mihe 1 č i č Josipina, Anton. Josip, Slavko, Ma-rua, žena, sinovi in hči po!<oi. Mi':elčič Antona, 900 dol. — Mrak Mariia, sestra pokoj. Jamnik Štefana, 187 dol. — Nosa n Marija in Mariia, žena in hči pok. Nosan»i?rianca, 887 dol.
—	Novak Matija, Anton in Silva, sonro^a, sin in hči pok. Novak Antona, 890 dol. — O k o r n Anton in Roza, oče in sestra pok. Pečnik Josipa, 340 dol. — Pečovnik Helena, mati pok Pečovnik Janeza, 429 dol. _
PetelinSek Anton, Franc, Ivan, Pavel in Mariia, sorodniki neznanega umrlega, 875 dol.
—	Plut Neža, mati pok. Plut Jožefa, 45 dol.
—	Pogačnik Jedert, AntonHa, Frančiška, Ivana. Feliks in Franc, žena, bčere in sinova pok. Pogačnik Franca, 1004 dol. — Po Ida Amalija, setrn pok. Polda Ivana, 407 dol. — P o t o k a r Neža, vdova pok. Potokar Franca, 200 dol. — Požar Antfela in Karo'ina, sestri nok. Po*ar Karola, 400 dol. — R e m š a k
Franc, sin pok. Remšak Jakoba, 446 dol. _
S a n t e ! j Andrej in Franc, polbrat in brat pok. Šanfeli Mat., 423 dol. — S a voja Viktoriia in 01*a, hčeri pok. Savof»-Mar''ovina Jos:pi-ne, 800 dol. — S k a m n a Ivan. Ana in M-mie, pastork in hčeri, 390 do'. — Š k r b e c Josip in Marjeta, sin in hči pok. Škrbec Josipa, 214 dol — Slopšak Anton in Marija, oče in mati pok. Slopšak Antona. 350 dol — S m o k-vina Božiča, žena pok. Smokvina Geo., 850 dol. — Šnajder Ana, Angela, Ženi in Marija, hčere pok. Šnajder Josipa. 100 dol. — Stanič Antonija, mati pok. Stanič Josipa, 510 dol. — Starešinič Ana, Barbara. Katarina ter Barbara in Peter, sestre, oče in mati pok. Starešinič Petra, 600 dol. — Starešinič Jurij, brat pok. Starešinič Franka, 894 dol. — Š t e f a n i č Mnria, mati pok. Šte-fanič Martina. 500 dol. — S t o k A!o«ziia, sestra pok. Stok Franca, 444 dol. — S t o p a r Anten in Ana, oče in mali pok. Antona Sto-parja, 875 dol, — S t o p a r Josip, oče pok. Stopar Josipa, 850 dol. — Tavčar Aloizija in Ivana, hčeri pok. Tavčar Josipa, 207 dol. — T u r š i č Janez, oče pok Turšič Janeza, 350 dol. — Udovič Janez, nečak pok. Udovič Antona, 300 dol. — U h e r n i k Franc in Ma-rija, oče in mati pok. Uhernik Janeza, 400 dol.
—	Urban čič Magdalena, Karo!, Josip in Franc, žena in sinovi pok. Urbančič Josipa, 932 dol. — V e b c r Anton in žena, oče in mati pok. Veber Antona, 375 del. — Vesel Magdalena, Franc, Karol, Alojzij, Matija, Vin-cenc, Angela in Marija, sorrorfa, sinovi in hčeri pok. Vesel Jakoba, 877 dol, — V i t c m a -d o v j dediči po pok. Vitcman Josipu, 500 dol.
—	Vidmar Marija, hči pok. Boben Josipa, 596 dol. — V i r a n t Kristina, Ana in Franc, hčeri in sin pok. Virant Franca, 975 dol. — Vodeničar Marija, mati ter sestra Marija po pok. Vodeničar Josipu, 616 dol. — Ver-bič Roza, sestra pek. Kral Ignaca, 101 dol. ■— Zadtafan Neža, mati pok Menčak Valentina, 300 dol — Z a g o r c Ana in Josip, mati in oče pok. Zegorc Franca. 400 dol, — Zgonc Ivan in Marija, brat in sestra pok. Zgonc Josipa, 710 dol. — Žagar Marija, hči pok. Jamnik Janeza, 355 do). — Železnik Ana, sestra pok. Železnik Vida, 200 dol.
Stare kovine
(baker, medenino, cink l.t.d. kupuje trgovina z zeieznino
BBEZ -UK & FfilTSCH, LJUBLJliNK
Cankarjevo nabrežje Stev. 1,
Sto*. M*
ST55Vl3WC, 'dne iti. marca TO2&
Sfran 5.
KLHUIRJI SUH OBROKE
harmoniji, violine in vse glasbene po-trebšfiine. Srune na debelo ia diobno.
Hilonz Breznik,
bivži učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
rnnl/ijnni|/ išče me^ta, v mestu ali na UblillClLIt deželi. Vešfi je zvonenja, cerkvenega opravila in pri pav pri dru-Atveolu odrib. Službo nastopi takoj. Naslov pove uprava lista pod St. 1074.
Zdrav Innlnj/ eno leto star, hodi som, la lep Isilllua se odda dobrim ljudem za svojegii. — Ponudbe naj se posilja;o na naslov: H. Bitenc, Kolizej vrata St. 48, Ljubljana.
jjpfllja co • Francoski auto .Unic". Re-nUliU uji gistr.rna blagajna National. 3 kontrolne biagnjne Pisalni strol „Un-derwood". A. Za,ec, Djnajska cesta 14.
3000 zidne oneke, dobro Mm-dolino-Lombardo, ter sprejmem 20 gospodov na dobro in obilno domaČo hrano. Vcc se poizve Židovska steza 6 v ku.linji.	1115
iSCen slaiiavoiiis
jaka (šestošolca) pri pof.teni roaoini. Plačam vsfiko ceno. Naslov pri upravništvu Slovenca pod St, »110.
Sprejme se
koliko Siva>ja. Stari trg St. 28.
za lah ia dela in katera sp razume ne-F. Eat.el, Ljubljana, 1104
Prilflfl CD * gramofon, modroci na peri UUU J L. resa, samokolnica, ročni voziček i. t. d. Hradeckega vas 76.
MM? auto ^tanVS.!
se za ugodno ceno proda. Cenj. vpraSanla je nasloviti na A. Jelene, TržiC. 1058
Gostilno ah kavarno ,veT.i»v.?.a:
Cun. Ponudbe na upravo .Slovenca* pod F O. St. 1061.
N,SSi; pleskarska in liCarska
rinlaim pa IVAN BRIC£M, Dunajska
UftUVUllU eeata 16. ae priproCa. -
izvršitev točna, cene zmerne.
Penson Grinlovec ISSSLSJS.
poroCa ceni. gostom in turistom. Nizke cene, najboljša oskrba. --Naslov: Upravni tvo Preddvor, poŠta Tupaliče. 879
Naprodaj je
?epa enonadstropna hSSa
osem sob (dve parketirani), udobna ku-hinia in ostali prostori, mali vrtič, balkon divnega razgleda; veCja njiva: zidano gospodarsko poslopje pole i uzornega vrta, soInCna in kopel v bani. R barstvo, lov: zdrav, miren kraj, kr> sna okolici ob dolenjski železnici blzu Ljubljane. LeDo letovišče Kolodvor in cerkev v bližini. — Naslov: Giliij P., p. Vifin-agora St. 42.
M oi zuD..e
A. Jut, L.tija.
tudi cele zbirke. Natančne ponudbe na 1108
Diisleios WeJgescH ciile KS
sani ceni se proda. N .slov prodajalca v upravi lista pod št. 1109.
Sprsejmc siareiSa prodajala
prvovrstna moC izvežbnna v Speceri ski kakor manufakturni t-troki. Eventuelne ponudbe z nmdbo plaCe pri prosti hrani in stanovanju na upravniStvo HOl.
TeMa p um
z.jon ste za ves dan ali popoludne. Prednost imajo tehniKi, eventueno reg stra-tor>. Pismena obvestila pod „Teiiniška pisarna" n<i upravniStvo lista.
Pozor Rima i
znana, s katerimi se da izlefiti ta dolgo-trajaj Ca, trdovratni in težka bolezen, se vljudno naproša, da se dobra sredstva naznanijo na spodaj nazn Ceni naslov proti povrnitvi vseh stroškov. Najboljša sredstva se bodo potem ob.avila v tem listu, zato se naproša, da naj vsakdo naznani svoje izkušn,e v tej bolezni, ker se s tem pomore tuai drugim trpe<im, da pndejo zopet do zdravja. Dopisi pod PB 19/1/1079 na upravniStvo tega lista.
MM mWM HiSa^zidana! krifa s Skrlji hlev obokan za 7 glav živine, svinjaki, 2 Supl, 2 kozolca, 7 njiv. Veliko sadnega dre v a (CreSn e). Drv m šteje ne n anjka. Dober kraj za čeoele. Proda se dne 4. »pnla zaradi pomanj. delavnih moči. Ivan Kancitja, Zalog. D. M. Polje.
Pn7Rr Irnnvri I Radi °pustilve v nske
rUlfUI« lljjUiMi trgovine dam v najem lepo vinsko klet s posodo vred (okolu 300 hI). Klet je tri četrt ure od Ljubljane. Več se poizve pri Ant. Vilfan, Ježica.
Enodružinska hiša
z velikim vrtom v lepem kraiu železnici blizu Maribora se radi družinskih razmer takoj proda. Hiša ia prazna in je preselitev tako) moiroča. Naslov pove uprava lista pod ..Mirni dom".
Pisarniška mo£, mizarski pomočniki, delavci
kateri ima;o pri lesni stroki znanje se sprej neio:
Slavbeno in pohištveno mizarstvo St. Vid n<>d Ljubljano
J. CERNE, Ljubljana, Dunajska c. 28.
služba občinskega tajnika
letno^plačo 3000 ^ gjjgg
z letno plačo 1500 dinirjev za občino Rakek se razpiše. Prošnje z dokaz li ne-omadeževunega življenja in dosedanjega slucbovan a, ter znanosti, e vložiti pri županstvu na Rakeku do 10. aprila 1.1. Županstvo Bakek, dne 21. marca 1921.
2e Rimljanom dobro znano zdravilno
(jod, kalij, galun) v Požegi, Slavonija z deset orali sprehajališče v borovem gozdu, se piroda. Železnica, romantika izredne lepote, močni vrelci, dobre skupne in posebne kopeli — preko ceste drž. okrev. oddelek — vobče silno ugodna prilika za nakup. Cena samo 300 tisoč dinarjev Vse informacije daje ivan Prattes, JakSič i ožega, Slavonija.
ČESULČE
in žlahlnl semenski grah priporoča SEVER & KOMP., LJUBLJANA.
staroznana črkoslikarska in pleskarska delavnica LJUBLJANE, Igriška ulica štev. 6.
aaaoaaaaoaaa^aDc i inooaaaaaaaaoaaaaaak raaaaaaaaoaaaaaaa
10 _ m__ ______
e
r
ea trgovino, fino izdelane iz močnega trdega lesa v zelo dobrem g? stanju ohranjene, se po zelo ugodni ceni prodajo. Cenjene po- N nudbe na upravniStvo „Slovenca" pod šifro sStelaže ln omare« 1083. 8 JrinatinaDcanaaoannannnnnnnonanDonnaana^iiacaccoDncooE^
univerzalno motorno vozilo.
Izmed vseh auto ima edino FORD-flUTO pravico imenovati se univerzalno motorni vozilo. Od snežnih gceenlandskih planin do indi.skcga kor lncga obrežja, od Pekinga do Pariza in od Tasmanie do Timbukta je FORD-flUTO sploSno priljubljen vsled svoje trpežnosti, cenenega obrata ter brezkonkurenčno nizke nakupne cene. Prostoren za 5 osea tehta samo 700 kg, poraba benzina na 100 km 9 kg, maximaina hitrost na uro 65 km. Pri vsem tem pa tako enostavno konstruiran, da bi lahko vsak otrok z n,lm ravnal. Ali se more zahtevati Sc veC?
ZASTOPSTVO: Ljubljana, Du« najska cesta 12.
Ford typ Touring kompl. opremljen z električno razsvetljavo in star-Urjem, kompl. pnevmatiko, franko LJubljaua, cena K 160'000.
Učenko
KriževnlSka ulica H/II.
za izdelovanje perila sprejme A. Sartorg,
10j8
ISčc se samostojen
poslooodla
sa kuhanje Špirita spojenim z rafinerijo. Nastop službe s 1. junijem 1.1. PlaCa po dogovoru. ProSnje, podprte s izvirnimi spričevali v dosedanji praksi naj se vlože najkasneje do 1. maja t. L na rav-naieljstvo vlastellnstva Dol. Miholjac.
Ve( jo množino jeklenoploče vinaste znotraj emajllrane ali
pocinjene posode
kakor loncev od 3—30 I ter kaserole od 2—20 1 dobavi kg po 25 K tvrdka Mihael Omahen v Viinj.gori. Istotam se dobi tudi večja množina zavijalr.ega papirja po nizki ceni.
Knfigovodfa
ozir. knSgovodklnJa, vešča slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme. Ponudbe: Šampanjske kleti FKANC CUČEK & Cle, Ptuj.
340 mm dolgosti, rabljena, v dobrem stanju na ogled v obratu. Ima naprodaj, Bistra, valjčni mlin, Domžale.	1085
Javna dražba dveh njiv v vnosom*.
_.„,, 20- m- s® radi slabega vremena ni mogla vrSiti javna dražba v Sood. SlSki, zato se preloži na	K
oeaibonočna poisdeljek, dne 2C. t. m.
ob 10. uri dopoldne na licu mesti ob zvezni železnici Dravlje-dolenjska železnica. koncem vojaškega letališča. Pogoji ostaue.o isti.
St 5416. ref. XXiL
Rszg!as.
„„ Vs,cd ra*Pisa deželne vlade, poverjenlStvo za kmetijstvo, z dne 1 marca 1921, St. 290/vetn se imajo
lastniki psov
zglasiti do 12. aprila 1921 v mestnem popisovalnem uradu na magistratu v svrho nutunuiegu popisa psov, to ie pasme, b«rve, spola, starosti, vporabe (pw čuvaj, lovski, policijski pes, luksusni pes i. t. d.) številke znamke i. t d.
Vsako izpremembo o stanju psov zlasti vsako sumljivo obolene, pogin, pobeg ali zopetno povrnitev 1.1, d. je najkasneje v teku 3 dni v svrho zabeletbe v Katastru ln morebitnih odredb naznanit mestnemu magistratu (popKovalm urad).
Vsaka opustitev zgoraj navedenih prijav se bo zelo strogo kaznovala po zndevuih političnih kazenskih predpisih.
Mestni magistrat ?'u >5,anskf,
dni 17. marca 1921.
se iSCejo za kamnolom v Podpečl. — VpraSa se pri Staviini družbi, Ljubljana, Levstikova uLca 19. j
Cerkvena okni
umetniško Izvršena Izdeluje atel e za umetno slikarstvo
OTMAR VAČKAR, BRNO.
Francoska ul.ca St. 13 (prej E. Skarda)' | Proračuni in načrti na zahtevo brezplačno
Arhitekt ln mestni stavbenik
VILJEM TRE G
Ljubljana, Gosposvetska c. 10;
Telefon interurb št. 103 Ustanovi leno ' i. 1850 se t>riporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte iu proračune.
POLNO GUMIJASTI OBROČI
za tovorne avtomobile
izvrže nsMieie in po zraiii ceaan
n
Mla MM za bj" ' rodne iraosporle
PNEVMATIKO
za kolesa in avtomobile
KOLESA AVTOIOBILI
najceneje.
J
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 14.
Naslednji oflhod iz Trsta z velikim poštnim pa-robrodom
CALABRIA
Odprava Iz Zagreba 1., 2. in 3. aprila.
Vsa podrobna pojasnila daje
Generalno zastopstvo „CUNAMD LINE"
ZAGREB Vrhovčeva ulica št. 15.
...................................................................................................................................miiiimiiiimumimiiiiiminuusmii
je nadcmo«tilo trst a'' za strope in | stene pri vsakovrstnih stavbah. Iz- s deiuje in prodaja ga po najnižji ceni S
tvornica bakulo in irstja, ' )ubi;nna l>radaška ul oa št. 22. Telefon št. 513.
niiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiuiiiiiiiiiiiiuiuiinnMuiuiuiiiiiiiiuiiiiuuuiiuiiiHuiuniiuiniin^
Cenjenim damam rrao^
"	pomladne in letne
journale za angleške kostume, plašče, francoske toalete in bluze.
imajo to udobnost, da dopoldansko naročilo izvršim do poskušnje še isti dan.
iii sin IE
Llu&gjana, Beethovnova uhca št. 9., priti, desno.
w
f Smt
»seli orst
I
Spscialteia I
žične železnice S
I
za najosclo sl.o, Jamske pre-oozne napraos za ueHfee dai^ue. Predpro^ehtl zasloni.
SEfiLOfllHH HKTIEH-^ESELSL&CHHFT mm III., EST£PLHTZ filr. 4. g Telefon 33-67.	|
I
miSi, pdgane, stenice, Scurui
m 7aa ^olsc.n mera poginiti, ako puraOlgsto moju naibolia pr»itKuienn in nplosno hvulionii *rori»<vci, kot pruti polishim mišim k I* n» po(t<a.n« in mili K It; -i6nrke ro?abno močna vrsta K 70; tinktura im airaloo lv i.i; uuloevaleo rnoljov ii 10.. praeoh proti mr^e-aom k IO in SO uiamlo proti aaem pri tJnCab K i — II . marilo mv nSi pri XtTlnl B.—II.; pra. vek ca u<l v oblaki in nertlu K I* in So tinktura proti mroaaa n* sadja ia Ealon.1aAl (aniiev rastlin K |u. Piassh proti mr&Tl,)au k io — l'oilI|ap° r° ttetia Zavan »tspon
M. JUnker, Petrlnjska ul. 3. Zagrob 39.
Trff»«oam pri »efijam edj«na paput,
Maribor.
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje.
Projektiranje in izvnUtov visokih, betouskih in želozobetonskih stavb, industrijskih in pol jedel iskih ter vodnih sgradb, naprav zu vodn« sile itd, »Presoja in nasvetovanja.
Dobava vsega gradbenega, Industrij skega iu tehničnega blaga, Zelezmne, orodja, nosilcev, betonsKega zele/.a, trainic in mHterijala sa ozkotiriie žeiezmcn, clentrotehn. materi|al, ce-mout, ci|is, lepeuka itd.
Naslov za brzajav«: »Jip«, Maribor.
Kdor rabi
Zlatorog
ZLATOROG-MILO
podaljša trajnost svojega perila. Olavno laalepatvo ia Kranjsko:
R. Bimc in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev« 7.
Zlatorog
♦i ♦

rncatnl tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica St. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.

$ t
Stavbene
potrebšiine:
Portlandcement, zidno in strežno opeko, cementne strešnike, ce-mentno-azbestni škrilj (eternit), cementne cevi, drenažne cevi. apno, Watproof (cerezit), asfalt, izolirne ploSče, lesni cement, pristno streSno lepenko Stev. 80, 100 in 120, strežni lak, katran, karbolinej, glps 1.1, d. dobavlja
Ljubljana, Blolvraisova c. 18.
in
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Fra^c Cerar v Stobu
pošta la želazailfca naslaja PsmSr-le pri Ljn.iljaM. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna deln ter preoblikuje po najnovejši moril, o Ljubljani prevzema vsa naroČila in mo-Verniziranje tvrdki KovačevlC 1 Tisan v Prešernovi ulici st. 6, kjer se sprejema v sredo in soboto.
Maivegja zaBoga Ezgotov a^epsih obiek z~* gospoda, e8«a£lke in otroke. B*ago ia obleke in ptažče. Obieke ipo meri se zgotovijo točno po ssaro^ilu.
Konfekcija za d

**
ORIENT"
družba z o. s. preje
Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Unlon".
Lastni izdelki oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
ffjaff šivalne stroje
za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele. Igle olje, itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča
I6N. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
prvovrstne
'D, D. KAHR ČAJ HHO
Centrala: ZAGREB. Podružnico: ZAGREB: Duga ulica ti. LJUBLJANA: Aleksandrova
cesta 1. MARIBOR: Gosposka ulica 7. PEČUH: Kraljevska ulica 19.
Nekaj za Vasi
Racionelno negovanje lepote.
Hočete li obrne in reke racionelno negovati, pege, inozoloe odpraviti, hrapavo kožo mladostno in prožno napraviti, uporabljajte Kellorjovo pravo Rlza-obrazno in kožo-ob-varuiočo pomado 1 veliki porcelanski lonček 15- K, Kisa toaletne nmlvalne pastilje 1 škatli. 10 JOK. Pomada za mitnice 2-- in 4- K.
Ideal vseh mil
jo Felleriovo Kisa lilijno mlečno milo 19 - K, Tekoče lilijno mloko 12 - in 15- K. Najfinejši C+lycerin «■- in 30- K.. V »solin po 3-. 7- in 12 - K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po S'- K. Barvilo rdeče za obran 10 pisem 10'- K..
Puder gospe, katera sa v to razume
je pravi dr. Klutjer-iev Hoga-puder. bol. rosa, veliko olegantno Akatlje 24-- K.
Kur, a očesa
bradavice, trdo kožo, odprnvliata brzo in temel(ito Follerjer tunstovski obliž „Klsaa v skatliah po 8-- K m T50 K m Koller eva turistovBlta tinktura steklonica I0-- X.
Fini par^emi
francoski, originalno stoklen-oe 40-- K; na tehtnico od 20 - K. naprej. Saohot (ovitek di-Gočega praška za porilb' 8'- K.
Kaj se vsak dan potrebuje?
Angleški obliž 2 - K. 1/i'Botorm :»■- K. Popolni I t ri crat.or najboljši 120'- K.. Pravi Jiysol 30K. Katra 8 - li Katrno krogljice 5 - K. A mika 6 - K in SO - K. Po smrekovem gozdu dišeči partem za B.bo 35-- K. Konjak 30*- K, Malinuv sok 30 - K. liina železno vino .TO-- K. Kseno za rum 7-- in 35'- K. Kineški čaj na tektnico od 3'- K naprej.
Pri vprašanjih
naj so pri! oz e postne znamke za odsovor-
Prvovrstno naravno nogovanjo las.
Bast las naprodujo, kožo na glavi krepSa, plešo in prerano osivelosi proprooujo Foller-lova prava Tannohina pomada za rast las. I veliki poroelanski lonček 15'- K. Močno katranovo milo za glavo 14 - K. Oi?rska po-mada za brke po «•- n 8- K. Noškodljiva olja za laao orehovo olie mala stuklon. 6 - K, vol. 30 - K. Schampon za umivamo las f- K.
Najmočnejše francosko žganje
najčišča predvojna rut>a. manjša stoklenica 13-- K, volika 34-- 11. Kisa Kolonska voda v Btoklenicah .•- in 351- K.
Proti potenju telesa
dolnjo zanesljivo Keuorjev KUa sipalni prašek 1 »katluca 10-50 K.
Ka, je »Eisa Flmd« to zna vsaki
Bdvoinatih ali 2 npccijalnl steklenici 42'-K.
Za usta in zobe!
Hega zobni prasok s kisikom, 1 skatijloa 20 - K. Ur. Heider-jev zobni prašek 1 škntlja K. Ejsa voda au usta su - K, zobno krta-čico od 20-- K nnprej.
Proti mrčesom
kakor mnho, bolhe, stonico ru.i, zanosliivo in temeljro deluje Kisa rnrčesni prah, volika škatlja 15 - K. Tinktura zoper Btenice 30-- K. Naphtalin od 2'- K naprej.
Miši m podgane!
Mišji strup 8 - K. Strup zopor podgano 8'- K in 10-- K.
Omot in poštnina
se računa posebej, toda naiconeje. Oim vefi so na enkrat naroči, tom mani dražo Btroakl to rooo.
I.	Naročila se adresirajo na:
EVGEN V. FELLEH, lekarna,
Stubica donja, Etsatrg 134. Hrvatska.
fjana 3,
Mestni trg 23.
dajvecja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Angleška parobrodna družba
CUNARD-
Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavcnska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov I. II. in III. razreda preko TRSTA, REKE in CHERBOURG-a v NEW-YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje: Cnnard Line, Zagreb, Vrhovčeva ulica št. IS.
in LJUBLJ RNR, Kolodvorska ul. 26.
r. z. z o. f.
preje Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kongresni trg št. 19.	Poleg nunske cerkve
obrestuje
hranilne vloge po vloge v tek. računu po 3'/. %
Eenum ln invaiidnl davek plača posojilnica sama.
Vrednost vlog je zajamčena v popolnoma varnih posojilih m drugih dobrih naložbdh, poleg tega jamCi za vloge lastao premoženje zadruge v znesku 600.000 Hi ter člani z jamstveno glavnico z 3,030.000 K
daje
posojila na osebni kredit, proti vknjižbi na posestva, na vrednostne papirje, menice in proti zaznambi na službene prejemke i. t. d.
Prodaja srečke
eiržamie razredne Soferlis.
Pojasnile in prospekti brezplačno t
najboljše vrste samo pri tvrdki
lomasovit i Uiskovii
ZAGREB, Palmeulica 22.
Zahtevajte specijalne ponudbe posebno za dalmutinsko, ba-natsko, sremsko in vilanjsko vino.
£3C=
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LiufoSiafta, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.

Izdaja konzorcij >Stovenea«,

Odgovorni urednik Mihael Aloškerc v Ljubljani

Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani