OCENJEVALI SMO OKOLJE, V KATEREM ŽIVIMO IN DELAMO - OCENJEVALI SMO
Tako kot že vrsto let doslej, tudi letos v okviru uredništva našega glasila poteka že tradicionalna akcija ocenjevanja urejanja okolja. Kot vemo, so te aktivnosti svojčas potekale pod okriljem Sveta za turizem pri nekdanji občinski konferenci SZDL. Posluh za nadaljevanje te in drugih predvsem turistično spodbujajočih aktivnosti pa so izkazali tudi delegati občinske skupščine, ki so soglasno potrdili imenovanje odbora za pospeševanje turizma, ki bo deloval prav pri skupščini. In med njegove pristojnosti sodi tudi že omenjeno ocenjevanje.
Pa naj si bo za uvod dovolj. Blagajan in Barjanskih osatov še nismo podeljevali. V tej prvi fazi bomo za javnost za enkrat obelodani-li nekaj splošnih videnj, opozorili pa v tem zapisu tudi na črne točke, ki smo jih videli. O njih smo pisali že lani, njihovo obelodanje-nje pa je opozorilo za akcijo, to pa je tudi namen, da o njih zapišemo kaj več.
Temu zapisu pa želimo dati tudi vsebinski poudarek, saj smo v krajevnih skupnostih - mimogrede povedano smo bili povsod lepo sprejeti - spregovorili še o čem drugem. V pr-vi vrsti ponekod sicer o tem, ali že obstajajo tudi kakšne možnosti za minimalen razmah turizma v smislu izletniškega ali rekreativne-ga, pa seveda tudi o problemih, ki bi jih radi rešili, a je finančnih sredstev vedno premalo, čeprav volje ne zmanjkuje.
Pot nas je najprej vodila v PijavO Gori-CO, v krajevno skupnost, kjer se ob številnih novogradnjah otepajo z najbolj osnovnimi vprašanji komunalnega standarda. V ospredju je neurejena vodooskrba, pa odsotnost telefo-nije, makadamske ceste in še kaj. A ne glede na to, so vasi in kraji razmeroma urejeni,
mimo. Žal pa ne za tamkajšnje krajane. Če-prav skrbijo za svoj kraj in s strani neurejene-ga okolja, ni kaj prida zapisati, pa ostajajo vpeti v težke probleme vsakdana. Neurejena vodooskrba v oddaljenih in v hribu ležečih zaselkov, izjemno slaba cesta povezava na Krvavo peč, da o tem kako slabo lovijo en sam televizijski signal niti ne govorimo. Mar-sikaj bi radi naredili, a premalo je mlajših in vedno več je skrbi za starejše krajane. Vsak poseg na komunalno področje, kar bi jim nedvomno nudilo tudi kakšne druge razvojne možnosti, je prevelik zalogaj zanje, za širšo družbeno skupnost pa tudi.
Tudi v vaseh in zaselkih KS Velike LaŠČe ne zmanjkuje problemov, vezanih na komunalo, pa ceste in še kaj. Okolju krajani namenjajo svoja prizadevanja, zatorej kakšne večje zanemarjenosti - črne pike ni bilo. Mor-da bi lahko sam center Velikih Lašč nudil prijaznejšo podobo, pa tudi bolj vabljivo. Priti v Lašče ne pomeni priti le v nek kraj, za Slovenca ali mimoidočega pomeni priti v pre-lestno kulturno zgodovino Slovenstva. To obi-skovalec Rašce lahko občuti, čeprav v času
predolga in prezahtevna. Zdaj, ko so uredili svoj kraj, ki je z družbenim domom spet dobil življenjski utrip, je nesporno prva naloga ce-sta. Edino z njo bodo ohranili doseženo in razmahnili razvoj. Lep kraj lahko ponudi obi-skovalcem na tej najkrajši poti med Notranj-sko in Gorenjsko marsikaj. Jože Setnikar se že vrsto let potrjuje s kmečkim turizmom, prav bi bilo, da najde posnemovalce.
Nemalo aktivnosti pa smo zasledili na Do-brovi. Z denarjem, ki so ga zbirali tudi
krajani, je boljša vodooskrba, ceste so dobile asfaltno prevleko, gradi se most na Selo, vese-lijo se otvoritve novih prostorov knjižnice, gradijo Gasilski dom, načrtov imajo še veliko. Krajevna skupnost spreminja svojo podobo
nerazrešeni komunali večjih črnih pik nismo beležili. Seveda, če izvzamemo propadajc*o nekdanjo graščino in nekaj malih odlagališč. Bivše smetišče je danes urejeno s pomočjo lovcev, zelo radi pa bi uredili odvoz za območ-je celotne krajevne skupnosti. Res, da je ob cesti na gmajno še precej gradbišč, a nekateri bi vendarle lahko za svoje okolje storili več.
Še vedno pa je črna točka v KS PodpeČ — Preserje divje in vedno večje odlagališ-če ob cesti nad Kamnikom pod Krimom. Kra-jevna skupnost si že skorajda ne ve več poraa-gati. Saj nobeno ukrepanje ne zaleže. Krivci takšnega stanja pa prihajajo z Rakitne in sme-ti odmetavajo bojda kar skozi avtomobilska okna. Črne pikice si zaslužita tudi Mineral in IPKO z ne preveč nurejenim okoljem, pa tudi lastnik zemljišča nasproti GD Jezero ob poti proti jezeru, kjer tamkajšnja površina že nekaj časa ni bila urejevana. Prijetno pa smo bili presenečeni nad urejenostjo podpeškega jeze-ra in njegove okolice, ki nedvomno ponujata prijetno počutje številnim obiskovalcem. Le parkiranja ne bi smeli dovoliti v njuni nepo-sredni okolici.
Z odlagališči smeti imajo težave tudi v KS Golo — Zapotok. Rednega odvažanja še ni, domačini za svoje odpadke znajo poskr-beti, ne znajo pa obiskovalci teh lepih pod-krimskih vasi, pa tudi nekateri vikendaši. Tem je namenjena črna pika, dokaz zanjo pa
Pred leti novozgrajena individualna naselja v KS Škofljica dobivajo vedno lepšo po-dobo. Resda so asfaltni trakovi naredili svoje, a vendar krajani skrbijo za svoje okolje. Mor-da bi veljajo nekoliko več pozornosti nameniti neposredni okolici pošte, precej več aktivnosti pa bo zahtevalo odprava črne pike, ki se vije ob cesti Škofljica - Ig. Cesta sama je v obup-nem stanju, desno od nje pa se bohotijo odla-gališča smeti (divja), pa tud zaraščenost ob cesti ni nikomur v ponos.
In kaj bi lahko napisali o podobi Iga. Morda je le-ta za spoznanje boljša kot lani, a še vedno ne povsem zadovoljiva. Resnično moti ne preveč urejeno okolje ob vstopu v kraj - bodi si s škofljiške strani ali po Ižanki. Morda bi z malo truda in dobre volje lahko uredili javni prostor pred hišno številko 64 v zelenico, bolj poskrbeli za neposredno okolico nekaterih hiš. Spodbudna pa ostajajo prizadevanja in že uresničevanja smelih načr-tov razvoja konjereje tudi v rekreacijsko turi-stičnem smislu.
Konjereja oziroma konjeniški klub je blizu
tudi krajanom TomiŠlja in vsekakor bi jih veljalo podpreti, da z načrti nadaljujejo, saj ta prijazen kraj pod Krimom resnično nudi vse možnosti tovrstne rekreacije in prijetnega bi-vanja izletnikom in obiskovalcem. In kaj bi lahko napisali za okolje odnosno njegovo ure-jenost? Posebnih črnih točk nismo zabeležili,
mo zapisati. Morda le to, da bi veljalo narediti več reda okrog skladišča na Lavrici 325.
Krajevna skupnost Rudnik. Ujeta
v hrib in dolinice med njimi. Razmeroma urejena z dvema črnima točkoma. Eno pred-stavlja nesrečno črno gradnjo ob neposredni bližini doma krajanov in ga s svojo neureje-nostjo tudi kazi in druga, divjem odlagališčem smeti ob Poti na Orle. Škoda!
Zelo velika in raztegnjena je KS PerilZ-Zl, prepredena z mnogimi individualnimi gradnjami, deloma nesojene industrijske co-ne, s številnimi parcelami takoimenovane ob-činske zemlje in poraščena z barjansko floro ne daje prav nič lepega izgleda. Mnogo črnih pičic smo videli, vsem je bilo skupno, da so bile pravzaprav nikogaršnje, pa še vedno skupne, a žal se nanje ne da vplivati. Ali pa! Dokler njihova namembnost ni javna, bi jih lahko oddali v najem kmetom ali vrtičkarjem. Vsekakor boljše, kot da te zapuščene krpe zemlje zevajo v prazno in kvarijo izgled tistim, ki so zanj nekaj storili.
Sosednja KS Krim v svojem podrakovni-škem delu sicer predstavlja lepo urejeno oko-lje, a z malo truda bi bilo lahko že skoraj vzorno, če bi razčistili usodo tistih poraščenih pasov zemlje ob športnem centru, ki žal zopet ni nikogaršnje. V novo obleko odeto poslopje železniške postaje kazi zapuščeno okolje na drugi strani ceste, kjer je ob zaraščenosti vide-
— Kako naj zahtevajo od nas teliko navdiha, ko po ni v vasi niti ene dobre gostilne
marsikaj spremenilo, a žal lahko zapišemo vse tisto kar smo lani, pa še kaj bi lahko dodali. Tudi to, da se higienski pogoji bivanja celo poslabšujejo. Tako se že pojavljajo na območ-ju Rakove Jelše podgane, v Zelenem logu so pogostejši črni zakoni in odvrženi ostanki, vodstvom krajevnih skupnosti pa že skorajda zmanjkuje moči za neprestano opozarjanjeej na vseh nivojih. Do kdaj še? Do teh proble-mov, ki izvirajo iz črnih gradenj, zasledimo tudi v KS Barje, ki že tako leži na specifič-nih barjanskih tleh. Spričo objektivnosti takš-ne situacije je seveda urejenost okolja težko ocenjevati, čeprav je po drugi strani precej več pozornosti namenjeno tistim hišam, ki so zgrajene legalno in imajo občani veliko volje in prizadevnosti za prijazno podobo kraja, kjer živijo.
zunaj precej nečeden, da se ponekod zaradi slabo izvedenih komunalnih del v preteklosti pojavljajo napake, ki kazijo tudi okolje. Vse-kakor pa bi tudi akcija ocvetličevanja pripo-mogla k lepšim Vrhovcem. Vredno bi bilo posnemati nekatere kot npr. Gostilno Peča-rič... škoda, da je premalo zanimanja za delovanje hortikulturnega društva na BrdlJ. Ni zaživelo, čeprav bi lahko marsikateri kra-jan razvijal svoje izkušnje in spoznanja v nje-govem okviru. Tako bi lažje vplivali tudi na tiste, ki jim urejeno okolje ni ravno v ponos. Takoimenovana »pasja dolina« je zelo lepo urejena, kazi jo star prevrnjen tovornjak. Si-cer pa precejšnjo neurejenost predstavlja ob-močje novega zazidalnega načrta od Ceste na Brdo 96 pa vse do Kemaformacije. Opozorili bi še na čarna odlagališča za hrasti na Cesti X.
Zelenice ob pločnikih (neurejene), odprt kanal pri mostu okolica blokov pod Viško 66 (nepokošena) in neurejeno okolje pred zadnje zgrajenim »grosupeljskim« blokom, so tiste črne pike, ki smo jih lahko opazili v sicer urejeni KS ViČ.
Kaj posebno sivega ali črnega v KS RoŽ-na dolina nismo zaznali. Čeprav bi lahko kakšen posameznik naredil kaj več za okolico svoje hiše. Sicer pa ne gre Rožnodolčanom odrekati skrbi za svoje bivalno okolje, na kar ima še vedno vpliv tamkajšnje olepševalno društvo. In prav je tako.